Petkov večer

VEČ ...|18. 10. 2019
Glasba iz filmskih muzikalov

Film je eden najvplivnejših medijev, ki je že na začetku svojega razvoja prinašal v naša življenja tudi glasbene melodije. Slišali bomo nekaj večnih iz filmov Hello, Dolly, Oklahoma, Fantom iz opere, Evita, Moje pesmi, moje sanje, Lepotica in zver ...

Glasba iz filmskih muzikalov

Film je eden najvplivnejših medijev, ki je že na začetku svojega razvoja prinašal v naša življenja tudi glasbene melodije. Slišali bomo nekaj večnih iz filmov Hello, Dolly, Oklahoma, Fantom iz opere, Evita, Moje pesmi, moje sanje, Lepotica in zver ...

glasbafilmmuzikal

Petkov večer

Glasba iz filmskih muzikalov
Film je eden najvplivnejših medijev, ki je že na začetku svojega razvoja prinašal v naša življenja tudi glasbene melodije. Slišali bomo nekaj večnih iz filmov Hello, Dolly, Oklahoma, Fantom iz opere, Evita, Moje pesmi, moje sanje, Lepotica in zver ...
VEČ ...|18. 10. 2019
Glasba iz filmskih muzikalov
Film je eden najvplivnejših medijev, ki je že na začetku svojega razvoja prinašal v naša življenja tudi glasbene melodije. Slišali bomo nekaj večnih iz filmov Hello, Dolly, Oklahoma, Fantom iz opere, Evita, Moje pesmi, moje sanje, Lepotica in zver ...

Marjan Bunič

glasbafilmmuzikal

A štekaš?

VEČ ...|16. 10. 2019
Prihaja prvi slovenski muzikalni film z naslovom Tim. V oddaji boste slišali kaj o njem pravijo njegovi ustvarjalci in kaj je novega v svetu popularne glasbe.

Predstavljene skladbe: Niall Horan - Nice To Meet Ya; Julia Michaels – If you need me; Karra – Spet in spet; The Script – The last time; Zedd & Kehlani - Good Thing; Joker Out – Gola; Maroon 5 – Memories; Dan + Shay, Justin Bieber - 10,000 Hours; Harry Styles – Lights up; Lavender - Jesen.

Prihaja prvi slovenski muzikalni film z naslovom Tim. V oddaji boste slišali kaj o njem pravijo njegovi ustvarjalci in kaj je novega v svetu popularne glasbe.

Predstavljene skladbe: Niall Horan - Nice To Meet Ya; Julia Michaels – If you need me; Karra – Spet in spet; The Script – The last time; Zedd & Kehlani - Good Thing; Joker Out – Gola; Maroon 5 – Memories; Dan + Shay, Justin Bieber - 10,000 Hours; Harry Styles – Lights up; Lavender - Jesen.

glasbamladi

A štekaš?

Prihaja prvi slovenski muzikalni film z naslovom Tim. V oddaji boste slišali kaj o njem pravijo njegovi ustvarjalci in kaj je novega v svetu popularne glasbe.
Predstavljene skladbe: Niall Horan - Nice To Meet Ya; Julia Michaels – If you need me; Karra – Spet in spet; The Script – The last time; Zedd & Kehlani - Good Thing; Joker Out – Gola; Maroon 5 – Memories; Dan + Shay, Justin Bieber - 10,000 Hours; Harry Styles – Lights up; Lavender - Jesen.
VEČ ...|16. 10. 2019
Prihaja prvi slovenski muzikalni film z naslovom Tim. V oddaji boste slišali kaj o njem pravijo njegovi ustvarjalci in kaj je novega v svetu popularne glasbe.
Predstavljene skladbe: Niall Horan - Nice To Meet Ya; Julia Michaels – If you need me; Karra – Spet in spet; The Script – The last time; Zedd & Kehlani - Good Thing; Joker Out – Gola; Maroon 5 – Memories; Dan + Shay, Justin Bieber - 10,000 Hours; Harry Styles – Lights up; Lavender - Jesen.

Marjan BuničJan Gerl

glasbamladi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 9. 2019
70. obletnica Slomškove šole, 10. obletnica Marijine kapelice

Na praznovanju 70. obletnice Slomškove šole v Buenos Airesu muzikal Lepotica in zver, novi veleposlanik v Buenos Airesu se je srečal s predstavniki slovenskih organizacij, kako je z repatriacijo Slovencev iz Venezuele, rojaki v Queenslandu v Avstraliji praznovali 10. obletnico slovenske Marijine kapelice v Marijini dolini.

70. obletnica Slomškove šole, 10. obletnica Marijine kapelice

Na praznovanju 70. obletnice Slomškove šole v Buenos Airesu muzikal Lepotica in zver, novi veleposlanik v Buenos Airesu se je srečal s predstavniki slovenskih organizacij, kako je z repatriacijo Slovencev iz Venezuele, rojaki v Queenslandu v Avstraliji praznovali 10. obletnico slovenske Marijine kapelice v Marijini dolini.

rojakiargentinaavstralijamarija

Slovencem po svetu in domovini

70. obletnica Slomškove šole, 10. obletnica Marijine kapelice
Na praznovanju 70. obletnice Slomškove šole v Buenos Airesu muzikal Lepotica in zver, novi veleposlanik v Buenos Airesu se je srečal s predstavniki slovenskih organizacij, kako je z repatriacijo Slovencev iz Venezuele, rojaki v Queenslandu v Avstraliji praznovali 10. obletnico slovenske Marijine kapelice v Marijini dolini.
VEČ ...|22. 9. 2019
70. obletnica Slomškove šole, 10. obletnica Marijine kapelice
Na praznovanju 70. obletnice Slomškove šole v Buenos Airesu muzikal Lepotica in zver, novi veleposlanik v Buenos Airesu se je srečal s predstavniki slovenskih organizacij, kako je z repatriacijo Slovencev iz Venezuele, rojaki v Queenslandu v Avstraliji praznovali 10. obletnico slovenske Marijine kapelice v Marijini dolini.

Matjaž Merljak

rojakiargentinaavstralijamarija

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 9. 2019
V Radomljah pripravljajo nov muzikal Druščina

Kulturno društvo Mlin Radomlje že več let postavlja na svoj oder muzikale. Konec septembra bo premiera muzikala Druščina (originalni naslov Company). Komična glasbena predstava slik medčloveških odnosov z odlično zasedbo, ki jo vodi Nejc Lisjak.

V Radomljah pripravljajo nov muzikal Druščina

Kulturno društvo Mlin Radomlje že več let postavlja na svoj oder muzikale. Konec septembra bo premiera muzikala Druščina (originalni naslov Company). Komična glasbena predstava slik medčloveških odnosov z odlično zasedbo, ki jo vodi Nejc Lisjak.

glasbamuzikalRadomljeDruščinaLisjak

Kulturni utrinki

V Radomljah pripravljajo nov muzikal Druščina
Kulturno društvo Mlin Radomlje že več let postavlja na svoj oder muzikale. Konec septembra bo premiera muzikala Druščina (originalni naslov Company). Komična glasbena predstava slik medčloveških odnosov z odlično zasedbo, ki jo vodi Nejc Lisjak.
VEČ ...|13. 9. 2019
V Radomljah pripravljajo nov muzikal Druščina
Kulturno društvo Mlin Radomlje že več let postavlja na svoj oder muzikale. Konec septembra bo premiera muzikala Druščina (originalni naslov Company). Komična glasbena predstava slik medčloveških odnosov z odlično zasedbo, ki jo vodi Nejc Lisjak.

Marjan Bunič

glasbamuzikalRadomljeDruščinaLisjak

Petkov večer

VEČ ...|16. 8. 2019
Jurij Franko - najuspešnejši producent muzikalov v Sloveniji

V Petkovem večeru tokrat pogovor z nekdaj vrhunskim športnikom, kasneje odličnim poslovnežem, zdaj pa izjemnim producentom muzikalov. Po zaključenih predstavah Moje pesmi, moje sanje, Ljubim te, spremeni se in Moped show trenutno bdi nad tremi aktualnimi: Mamma Mia!, Briljantina in Nune v akciji. Samo Mamma Mia! je triindvajsetkrat razprodala Križanke, po gledanosti te predstave na prebivalca pa smo Slovenci drugi na svetu (le Islandci so bolj nori na ta muzikal).

Jurij Franko - najuspešnejši producent muzikalov v Sloveniji

V Petkovem večeru tokrat pogovor z nekdaj vrhunskim športnikom, kasneje odličnim poslovnežem, zdaj pa izjemnim producentom muzikalov. Po zaključenih predstavah Moje pesmi, moje sanje, Ljubim te, spremeni se in Moped show trenutno bdi nad tremi aktualnimi: Mamma Mia!, Briljantina in Nune v akciji. Samo Mamma Mia! je triindvajsetkrat razprodala Križanke, po gledanosti te predstave na prebivalca pa smo Slovenci drugi na svetu (le Islandci so bolj nori na ta muzikal).

muzikalMamma Mia!Franko

Petkov večer

Jurij Franko - najuspešnejši producent muzikalov v Sloveniji
V Petkovem večeru tokrat pogovor z nekdaj vrhunskim športnikom, kasneje odličnim poslovnežem, zdaj pa izjemnim producentom muzikalov. Po zaključenih predstavah Moje pesmi, moje sanje, Ljubim te, spremeni se in Moped show trenutno bdi nad tremi aktualnimi: Mamma Mia!, Briljantina in Nune v akciji. Samo Mamma Mia! je triindvajsetkrat razprodala Križanke, po gledanosti te predstave na prebivalca pa smo Slovenci drugi na svetu (le Islandci so bolj nori na ta muzikal).
VEČ ...|16. 8. 2019
Jurij Franko - najuspešnejši producent muzikalov v Sloveniji
V Petkovem večeru tokrat pogovor z nekdaj vrhunskim športnikom, kasneje odličnim poslovnežem, zdaj pa izjemnim producentom muzikalov. Po zaključenih predstavah Moje pesmi, moje sanje, Ljubim te, spremeni se in Moped show trenutno bdi nad tremi aktualnimi: Mamma Mia!, Briljantina in Nune v akciji. Samo Mamma Mia! je triindvajsetkrat razprodala Križanke, po gledanosti te predstave na prebivalca pa smo Slovenci drugi na svetu (le Islandci so bolj nori na ta muzikal).

Marjan Bunič

muzikalMamma Mia!Franko

Petkov večer

VEČ ...|21. 6. 2019
Veronika Deseniška in Lepo je biti muzikant 2

Petkov večer se tokrat posveča ljubiteljski kulturi, ki se v poletnih mesecih predstavlja na mnogih prizoriščih na prostem. To poletje bo na celjskem Starem gradu spet uprizorjen muzikal Veronika Deseniška, v Poletnem gledališču Studenec pa bo vse poletje na ogled domača gledališka predstava z Avsenikovo glasbo Lepo je biti muzikant - II. del.

Veronika Deseniška in Lepo je biti muzikant 2

Petkov večer se tokrat posveča ljubiteljski kulturi, ki se v poletnih mesecih predstavlja na mnogih prizoriščih na prostem. To poletje bo na celjskem Starem gradu spet uprizorjen muzikal Veronika Deseniška, v Poletnem gledališču Studenec pa bo vse poletje na ogled domača gledališka predstava z Avsenikovo glasbo Lepo je biti muzikant - II. del.

kulturamuzikalgledališče

Petkov večer

Veronika Deseniška in Lepo je biti muzikant 2
Petkov večer se tokrat posveča ljubiteljski kulturi, ki se v poletnih mesecih predstavlja na mnogih prizoriščih na prostem. To poletje bo na celjskem Starem gradu spet uprizorjen muzikal Veronika Deseniška, v Poletnem gledališču Studenec pa bo vse poletje na ogled domača gledališka predstava z Avsenikovo glasbo Lepo je biti muzikant - II. del.
VEČ ...|21. 6. 2019
Veronika Deseniška in Lepo je biti muzikant 2
Petkov večer se tokrat posveča ljubiteljski kulturi, ki se v poletnih mesecih predstavlja na mnogih prizoriščih na prostem. To poletje bo na celjskem Starem gradu spet uprizorjen muzikal Veronika Deseniška, v Poletnem gledališču Studenec pa bo vse poletje na ogled domača gledališka predstava z Avsenikovo glasbo Lepo je biti muzikant - II. del.

Marjan BuničJure Sešek

kulturamuzikalgledališče

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 6. 2019
Koncert muzikalov v Radomljah

Nejc Lisjak predstavlja koncert muzikalov Do-re-mi v Kulturnem domu Radomlje.

Koncert muzikalov v Radomljah

Nejc Lisjak predstavlja koncert muzikalov Do-re-mi v Kulturnem domu Radomlje.

kulturaglasbamuzikal

Kulturni utrinki

Koncert muzikalov v Radomljah
Nejc Lisjak predstavlja koncert muzikalov Do-re-mi v Kulturnem domu Radomlje.
VEČ ...|7. 6. 2019
Koncert muzikalov v Radomljah
Nejc Lisjak predstavlja koncert muzikalov Do-re-mi v Kulturnem domu Radomlje.

Marjan Bunič

kulturaglasbamuzikal

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 5. 2019
Znani Župančičevi nagrajenci - Koncert orkestra Crescendo - Coetus Cantorum Prebold 2019

Znani so dobitniki Župančičevih nagrad za leto 2019, za življenjsko delo jo bo prejela akademska slikarka Marlenka Stupica.Glasbeno društvo Crescendo vabi 1. junija ob 20. h na koncert na škofjeloškem gradu.Kulturno društvo Antona Schwaba organizira večer opere, operete in muzikala z naslovom Coetus cantorum Prebold 2019.

Znani Župančičevi nagrajenci - Koncert orkestra Crescendo - Coetus Cantorum Prebold 2019

Znani so dobitniki Župančičevih nagrad za leto 2019, za življenjsko delo jo bo prejela akademska slikarka Marlenka Stupica.Glasbeno društvo Crescendo vabi 1. junija ob 20. h na koncert na škofjeloškem gradu.Kulturno društvo Antona Schwaba organizira večer opere, operete in muzikala z naslovom Coetus cantorum Prebold 2019.

Žiga Kert

Kulturni utrinki

Znani Župančičevi nagrajenci - Koncert orkestra Crescendo - Coetus Cantorum Prebold 2019
Znani so dobitniki Župančičevih nagrad za leto 2019, za življenjsko delo jo bo prejela akademska slikarka Marlenka Stupica.Glasbeno društvo Crescendo vabi 1. junija ob 20. h na koncert na škofjeloškem gradu.Kulturno društvo Antona Schwaba organizira večer opere, operete in muzikala z naslovom Coetus cantorum Prebold 2019.
VEČ ...|30. 5. 2019
Znani Župančičevi nagrajenci - Koncert orkestra Crescendo - Coetus Cantorum Prebold 2019
Znani so dobitniki Župančičevih nagrad za leto 2019, za življenjsko delo jo bo prejela akademska slikarka Marlenka Stupica.Glasbeno društvo Crescendo vabi 1. junija ob 20. h na koncert na škofjeloškem gradu.Kulturno društvo Antona Schwaba organizira večer opere, operete in muzikala z naslovom Coetus cantorum Prebold 2019.

Jože Bartolj

Žiga Kert

Petkov večer

VEČ ...|29. 3. 2019
Predstavitev muzikala Nune v akciji

Na pot stopa nov muzikal Nune v akciji. Spoznajte glasbeno komedijo, ki prinaša svežino, radosten pogled v samostan, dobro glasbo in izvrstno igro dela ekipe rekordne predstave Mamma mia!.

Predstavitev muzikala Nune v akciji

Na pot stopa nov muzikal Nune v akciji. Spoznajte glasbeno komedijo, ki prinaša svežino, radosten pogled v samostan, dobro glasbo in izvrstno igro dela ekipe rekordne predstave Mamma mia!.

muzikalNune v akcijekulturapogovor

Petkov večer

Predstavitev muzikala Nune v akciji
Na pot stopa nov muzikal Nune v akciji. Spoznajte glasbeno komedijo, ki prinaša svežino, radosten pogled v samostan, dobro glasbo in izvrstno igro dela ekipe rekordne predstave Mamma mia!.
VEČ ...|29. 3. 2019
Predstavitev muzikala Nune v akciji
Na pot stopa nov muzikal Nune v akciji. Spoznajte glasbeno komedijo, ki prinaša svežino, radosten pogled v samostan, dobro glasbo in izvrstno igro dela ekipe rekordne predstave Mamma mia!.

Jure Sešek

muzikalNune v akcijekulturapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 2. 2019
Muzikal Nune v akciji!

Svojo predpremiero je doživel nov muzikal Nune v akciji! producenta Jureta Franka, ki je postavil tudi slovenski različici Mamme Mie! in Briljantine. Zabavna zgodba o redovnicah z odlično glasbo in plesom.

Muzikal Nune v akciji!

Svojo predpremiero je doživel nov muzikal Nune v akciji! producenta Jureta Franka, ki je postavil tudi slovenski različici Mamme Mie! in Briljantine. Zabavna zgodba o redovnicah z odlično glasbo in plesom.

kulturamuzikalglasba

Kulturni utrinki

Muzikal Nune v akciji!
Svojo predpremiero je doživel nov muzikal Nune v akciji! producenta Jureta Franka, ki je postavil tudi slovenski različici Mamme Mie! in Briljantine. Zabavna zgodba o redovnicah z odlično glasbo in plesom.
VEČ ...|28. 2. 2019
Muzikal Nune v akciji!
Svojo predpremiero je doživel nov muzikal Nune v akciji! producenta Jureta Franka, ki je postavil tudi slovenski različici Mamme Mie! in Briljantine. Zabavna zgodba o redovnicah z odlično glasbo in plesom.

Marjan Bunič

kulturamuzikalglasba

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 2. 2019
O koncertni uprizoritvi muzikala Hello Dolly - Jutri v dolini mirne 20 festival Ah, te orglice

Na oder Kulturnega doma Radomlje drevi in jutri zvečer prihaja glasbeno – gledališki koncert, koncertna uprizoritev muzikala „Hello, Dolly“. V glavni vlogi ženitne mešetarke Dolly Levi se bo predstavila Damjana Golavšek, ki je spregovorila za naš radio.V soboto, 23. februarja, bodo po dolini reke Mirne spet odzvanjale orglice in ustne harmonike. Na jubilejnem 20. Festivalu Ah, te orglice, se bo zbralo blizu 100 orgličarjev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.

O koncertni uprizoritvi muzikala Hello Dolly - Jutri v dolini mirne 20 festival Ah, te orglice

Na oder Kulturnega doma Radomlje drevi in jutri zvečer prihaja glasbeno – gledališki koncert, koncertna uprizoritev muzikala „Hello, Dolly“. V glavni vlogi ženitne mešetarke Dolly Levi se bo predstavila Damjana Golavšek, ki je spregovorila za naš radio.V soboto, 23. februarja, bodo po dolini reke Mirne spet odzvanjale orglice in ustne harmonike. Na jubilejnem 20. Festivalu Ah, te orglice, se bo zbralo blizu 100 orgličarjev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.

ah te orglicemuzikal hello DollyDamjana Golavsek

Kulturni utrinki

O koncertni uprizoritvi muzikala Hello Dolly - Jutri v dolini mirne 20 festival Ah, te orglice
Na oder Kulturnega doma Radomlje drevi in jutri zvečer prihaja glasbeno – gledališki koncert, koncertna uprizoritev muzikala „Hello, Dolly“. V glavni vlogi ženitne mešetarke Dolly Levi se bo predstavila Damjana Golavšek, ki je spregovorila za naš radio.V soboto, 23. februarja, bodo po dolini reke Mirne spet odzvanjale orglice in ustne harmonike. Na jubilejnem 20. Festivalu Ah, te orglice, se bo zbralo blizu 100 orgličarjev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
VEČ ...|22. 2. 2019
O koncertni uprizoritvi muzikala Hello Dolly - Jutri v dolini mirne 20 festival Ah, te orglice
Na oder Kulturnega doma Radomlje drevi in jutri zvečer prihaja glasbeno – gledališki koncert, koncertna uprizoritev muzikala „Hello, Dolly“. V glavni vlogi ženitne mešetarke Dolly Levi se bo predstavila Damjana Golavšek, ki je spregovorila za naš radio.V soboto, 23. februarja, bodo po dolini reke Mirne spet odzvanjale orglice in ustne harmonike. Na jubilejnem 20. Festivalu Ah, te orglice, se bo zbralo blizu 100 orgličarjev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.

Jože Bartolj

ah te orglicemuzikal hello DollyDamjana Golavsek

V ritmu popularne glasbe

VEČ ...|15. 11. 2018
Tomaž Domicelj

Prisluhnili ste pogovoru o novih skladbah ter prevajanju muzikalov ter knjig.

Tomaž Domicelj

Prisluhnili ste pogovoru o novih skladbah ter prevajanju muzikalov ter knjig.

glasba

V ritmu popularne glasbe

Tomaž Domicelj
Prisluhnili ste pogovoru o novih skladbah ter prevajanju muzikalov ter knjig.
VEČ ...|15. 11. 2018
Tomaž Domicelj
Prisluhnili ste pogovoru o novih skladbah ter prevajanju muzikalov ter knjig.

Ivan Hudnik

glasba

Sobotna iskrica

VEČ ...|6. 10. 2018
Sv. Frančišek, Sten Vilar, muzikal, ...

Tokrat je prinesla odmev godu sv. Frančiška, pogovor s Stenom Vilarjem, ki je spregovoril o polhu, prijateljstvu, kruhu in ljubezni. Raznolikost tem je sklenila predstavitev muzikala Madagaskar, ki je v soboto doživel veselo premiero.

Sv. Frančišek, Sten Vilar, muzikal, ...

Tokrat je prinesla odmev godu sv. Frančiška, pogovor s Stenom Vilarjem, ki je spregovoril o polhu, prijateljstvu, kruhu in ljubezni. Raznolikost tem je sklenila predstavitev muzikala Madagaskar, ki je v soboto doživel veselo premiero.

otrocisvetovanjevzgojaduhovnost

Sobotna iskrica

Sv. Frančišek, Sten Vilar, muzikal, ...
Tokrat je prinesla odmev godu sv. Frančiška, pogovor s Stenom Vilarjem, ki je spregovoril o polhu, prijateljstvu, kruhu in ljubezni. Raznolikost tem je sklenila predstavitev muzikala Madagaskar, ki je v soboto doživel veselo premiero.
VEČ ...|6. 10. 2018
Sv. Frančišek, Sten Vilar, muzikal, ...
Tokrat je prinesla odmev godu sv. Frančiška, pogovor s Stenom Vilarjem, ki je spregovoril o polhu, prijateljstvu, kruhu in ljubezni. Raznolikost tem je sklenila predstavitev muzikala Madagaskar, ki je v soboto doživel veselo premiero.

Jure Sešek

otrocisvetovanjevzgojaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 8. 2018
Danes se začenja festival Jazzinty - Filharmonija nastopila za marginalizirane skupine - končana prenova Križank

Prenova avditorija Križanke je končana. Z Mestne občine Ljubljana so sporočili, da so prejeli uporabno dovoljenje za prenovljeno poletno gledališče v Križankah. Rekonstruirani in nadgrajeni avditorij je tako pripravljen na nove umetniške prireditve.Prva se bo zgodila konec meseca, ko bo 24. avgusta na sporedu muzikal Vesna. Nato bo sledil koncert Vlada Kreslina 31. avgusta.

Danes se začenja festival Jazzinty - Filharmonija nastopila za marginalizirane skupine - končana prenova Križank

Prenova avditorija Križanke je končana. Z Mestne občine Ljubljana so sporočili, da so prejeli uporabno dovoljenje za prenovljeno poletno gledališče v Križankah. Rekonstruirani in nadgrajeni avditorij je tako pripravljen na nove umetniške prireditve.Prva se bo zgodila konec meseca, ko bo 24. avgusta na sporedu muzikal Vesna. Nato bo sledil koncert Vlada Kreslina 31. avgusta.

kultura

Kulturni utrinki

Danes se začenja festival Jazzinty - Filharmonija nastopila za marginalizirane skupine - končana prenova Križank
Prenova avditorija Križanke je končana. Z Mestne občine Ljubljana so sporočili, da so prejeli uporabno dovoljenje za prenovljeno poletno gledališče v Križankah. Rekonstruirani in nadgrajeni avditorij je tako pripravljen na nove umetniške prireditve.Prva se bo zgodila konec meseca, ko bo 24. avgusta na sporedu muzikal Vesna. Nato bo sledil koncert Vlada Kreslina 31. avgusta.
VEČ ...|13. 8. 2018
Danes se začenja festival Jazzinty - Filharmonija nastopila za marginalizirane skupine - končana prenova Križank
Prenova avditorija Križanke je končana. Z Mestne občine Ljubljana so sporočili, da so prejeli uporabno dovoljenje za prenovljeno poletno gledališče v Križankah. Rekonstruirani in nadgrajeni avditorij je tako pripravljen na nove umetniške prireditve.Prva se bo zgodila konec meseca, ko bo 24. avgusta na sporedu muzikal Vesna. Nato bo sledil koncert Vlada Kreslina 31. avgusta.

Jože Bartolj

kultura

Kolokvij

VEČ ...|29. 6. 2018
Veronika Deseniška

Oddaja Kolokvij je prinesla pogovor z mladimi ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška. Ta navdihujoča avtohtona slovenska zgodovinska ljubezenska zgodba je bila po krivici v preteklosti prezrta, zdaj pa jo vedno bolj poleg zgodovinarjev raziskujejo tudi umetniki. V oddaji lahko slišite, na kakšen način jo doživljajo.

Veronika Deseniška

Oddaja Kolokvij je prinesla pogovor z mladimi ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška. Ta navdihujoča avtohtona slovenska zgodovinska ljubezenska zgodba je bila po krivici v preteklosti prezrta, zdaj pa jo vedno bolj poleg zgodovinarjev raziskujejo tudi umetniki. V oddaji lahko slišite, na kakšen način jo doživljajo.

glasbaizobraževanjemladikultura

Kolokvij

Veronika Deseniška
Oddaja Kolokvij je prinesla pogovor z mladimi ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška. Ta navdihujoča avtohtona slovenska zgodovinska ljubezenska zgodba je bila po krivici v preteklosti prezrta, zdaj pa jo vedno bolj poleg zgodovinarjev raziskujejo tudi umetniki. V oddaji lahko slišite, na kakšen način jo doživljajo.
VEČ ...|29. 6. 2018
Veronika Deseniška
Oddaja Kolokvij je prinesla pogovor z mladimi ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška. Ta navdihujoča avtohtona slovenska zgodovinska ljubezenska zgodba je bila po krivici v preteklosti prezrta, zdaj pa jo vedno bolj poleg zgodovinarjev raziskujejo tudi umetniki. V oddaji lahko slišite, na kakšen način jo doživljajo.

Marjan Bunič

glasbaizobraževanjemladikultura

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave s sluhom

»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

Težave s sluhom

»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

Tanja Dominko

svetovanjepogovorzdravstvo

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Doživetja narave

VEČ ...|8. 11. 2019
Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom

Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom

Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

Blaž Lesnik

naravapogovor

Duhovna misel

VEČ ...|13. 11. 2019
A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

Gregor Čušin

duhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Spominjamo se

VEČ ...|13. 11. 2019
Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup