Informativne oddaje

VEČ ...|13. 12. 2024
Utrip dneva dne 13. 12.

  • Tožilka iz zadeve Kavaški klan razkrila resne nepravilnosti v delovanju policije in Centra za varovanje in zaščito.
  • Javni zdravstveni delavci bodo pod določenimi pogoji še vedno lahko delali pri zasebnikih.
  • Vlada potrdila izhodišča za pripravo ukrepov za reševanje romske tematike.
  • Evropska centralna banka ob znižanju obrestne mere: Gospodarstvo v evrskem območju se sooča s precejšnjimi tveganji.
  • Generalni sekretar Nata Rutte: Nismo v vojni, a niti v miru ne.
  • Macron za novega predsednika francoske vlade imenoval sredinskega Bayrouja.
  • Vreme: Jutri oblačno s kakšno snežinko ali rahlim dežjem.
  • Nagrada Združenje novinarjev in publicistov za življenjsko delo v roke novinarja Petra Colnarja.
  • Slovenijo bo ta konec tedna obiskal novi kardinal Vinko Bokalič Iglič; maševal bo tudi v rojstni župniji svoje matere v Lukovici.
  • Šport: Olimpija in Celje s porazoma v petem krogu nogometne Konferenčne lige.

Utrip dneva dne 13. 12.

  • Tožilka iz zadeve Kavaški klan razkrila resne nepravilnosti v delovanju policije in Centra za varovanje in zaščito.
  • Javni zdravstveni delavci bodo pod določenimi pogoji še vedno lahko delali pri zasebnikih.
  • Vlada potrdila izhodišča za pripravo ukrepov za reševanje romske tematike.
  • Evropska centralna banka ob znižanju obrestne mere: Gospodarstvo v evrskem območju se sooča s precejšnjimi tveganji.
  • Generalni sekretar Nata Rutte: Nismo v vojni, a niti v miru ne.
  • Macron za novega predsednika francoske vlade imenoval sredinskega Bayrouja.
  • Vreme: Jutri oblačno s kakšno snežinko ali rahlim dežjem.
  • Nagrada Združenje novinarjev in publicistov za življenjsko delo v roke novinarja Petra Colnarja.
  • Slovenijo bo ta konec tedna obiskal novi kardinal Vinko Bokalič Iglič; maševal bo tudi v rojstni župniji svoje matere v Lukovici.
  • Šport: Olimpija in Celje s porazoma v petem krogu nogometne Konferenčne lige.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 13. 12.
  • Tožilka iz zadeve Kavaški klan razkrila resne nepravilnosti v delovanju policije in Centra za varovanje in zaščito.
  • Javni zdravstveni delavci bodo pod določenimi pogoji še vedno lahko delali pri zasebnikih.
  • Vlada potrdila izhodišča za pripravo ukrepov za reševanje romske tematike.
  • Evropska centralna banka ob znižanju obrestne mere: Gospodarstvo v evrskem območju se sooča s precejšnjimi tveganji.
  • Generalni sekretar Nata Rutte: Nismo v vojni, a niti v miru ne.
  • Macron za novega predsednika francoske vlade imenoval sredinskega Bayrouja.
  • Vreme: Jutri oblačno s kakšno snežinko ali rahlim dežjem.
  • Nagrada Združenje novinarjev in publicistov za življenjsko delo v roke novinarja Petra Colnarja.
  • Slovenijo bo ta konec tedna obiskal novi kardinal Vinko Bokalič Iglič; maševal bo tudi v rojstni župniji svoje matere v Lukovici.
  • Šport: Olimpija in Celje s porazoma v petem krogu nogometne Konferenčne lige.
VEČ ...|13. 12. 2024
Utrip dneva dne 13. 12.
  • Tožilka iz zadeve Kavaški klan razkrila resne nepravilnosti v delovanju policije in Centra za varovanje in zaščito.
  • Javni zdravstveni delavci bodo pod določenimi pogoji še vedno lahko delali pri zasebnikih.
  • Vlada potrdila izhodišča za pripravo ukrepov za reševanje romske tematike.
  • Evropska centralna banka ob znižanju obrestne mere: Gospodarstvo v evrskem območju se sooča s precejšnjimi tveganji.
  • Generalni sekretar Nata Rutte: Nismo v vojni, a niti v miru ne.
  • Macron za novega predsednika francoske vlade imenoval sredinskega Bayrouja.
  • Vreme: Jutri oblačno s kakšno snežinko ali rahlim dežjem.
  • Nagrada Združenje novinarjev in publicistov za življenjsko delo v roke novinarja Petra Colnarja.
  • Slovenijo bo ta konec tedna obiskal novi kardinal Vinko Bokalič Iglič; maševal bo tudi v rojstni župniji svoje matere v Lukovici.
  • Šport: Olimpija in Celje s porazoma v petem krogu nogometne Konferenčne lige.

Radio Ognjišče

infonovice

Svetovalnica

VEČ ...|13. 11. 2024
Semenarstvo in ohranjanje slovenskih sort

Trenutno je v evropskem parlamentu tik pred sprejemom nova zakonodaja s področja semenarstva, ki bo z določenimi členi zakonov navidezno olajšala delo, po drugi strani pa omogočila, da bodo nove genomske tehnike zakorakale v vsak kotiček Evrope. Genomske tehnike so novi, bolj prijazen, izraz za GSO (gensko spremenjene organizme). V Svetovalnici je Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant, predstavila stanje na področju semenarstva v Sloveniji in povabila k sodelovanju kooperante, ki bi želeli pridelovati ekološka semena.

Semenarstvo in ohranjanje slovenskih sort

Trenutno je v evropskem parlamentu tik pred sprejemom nova zakonodaja s področja semenarstva, ki bo z določenimi členi zakonov navidezno olajšala delo, po drugi strani pa omogočila, da bodo nove genomske tehnike zakorakale v vsak kotiček Evrope. Genomske tehnike so novi, bolj prijazen, izraz za GSO (gensko spremenjene organizme). V Svetovalnici je Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant, predstavila stanje na področju semenarstva v Sloveniji in povabila k sodelovanju kooperante, ki bi želeli pridelovati ekološka semena.

svetovanjekmetijstvovrt

Svetovalnica

Semenarstvo in ohranjanje slovenskih sort

Trenutno je v evropskem parlamentu tik pred sprejemom nova zakonodaja s področja semenarstva, ki bo z določenimi členi zakonov navidezno olajšala delo, po drugi strani pa omogočila, da bodo nove genomske tehnike zakorakale v vsak kotiček Evrope. Genomske tehnike so novi, bolj prijazen, izraz za GSO (gensko spremenjene organizme). V Svetovalnici je Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant, predstavila stanje na področju semenarstva v Sloveniji in povabila k sodelovanju kooperante, ki bi želeli pridelovati ekološka semena.

VEČ ...|13. 11. 2024
Semenarstvo in ohranjanje slovenskih sort

Trenutno je v evropskem parlamentu tik pred sprejemom nova zakonodaja s področja semenarstva, ki bo z določenimi členi zakonov navidezno olajšala delo, po drugi strani pa omogočila, da bodo nove genomske tehnike zakorakale v vsak kotiček Evrope. Genomske tehnike so novi, bolj prijazen, izraz za GSO (gensko spremenjene organizme). V Svetovalnici je Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant, predstavila stanje na področju semenarstva v Sloveniji in povabila k sodelovanju kooperante, ki bi želeli pridelovati ekološka semena.

Slavi Košir

svetovanjekmetijstvovrt

Informativne oddaje

VEČ ...|27. 10. 2024
Utrip dneva dne 27. 10.

  • Papež po sinodi ne bo objavil apostolske spodbude: Dokument, o katerem smo glasovali, je trojno darilo.
  • Škof Maksimiljan Matjaž o sklepih sinode: Pot k vključujoči in poslušajoči Cerkvi.
  • Predsedniške volitve v ZDA, devet dni pred glasovanjem, še daleč od odločenih.
  • Spletne prevare hitro naraščajo. Letos že 1600 prijav državljanov in 25 milijonov evrov spletnih tatvin.
  • Pred nami je sezona okužb dihal, strokovnjaki poudarjajo pomen cepljenj proti RSV in gripi.
  • Šport: Trojna zmaga Norvežanov v Söldnu, Brazilec četrti, Kranjec pa za uvod šesti.
  • Vreme: Danes in jutri popoldne sončno, s temperaturami okrog 20 stopinj Celzija.

Utrip dneva dne 27. 10.

  • Papež po sinodi ne bo objavil apostolske spodbude: Dokument, o katerem smo glasovali, je trojno darilo.
  • Škof Maksimiljan Matjaž o sklepih sinode: Pot k vključujoči in poslušajoči Cerkvi.
  • Predsedniške volitve v ZDA, devet dni pred glasovanjem, še daleč od odločenih.
  • Spletne prevare hitro naraščajo. Letos že 1600 prijav državljanov in 25 milijonov evrov spletnih tatvin.
  • Pred nami je sezona okužb dihal, strokovnjaki poudarjajo pomen cepljenj proti RSV in gripi.
  • Šport: Trojna zmaga Norvežanov v Söldnu, Brazilec četrti, Kranjec pa za uvod šesti.
  • Vreme: Danes in jutri popoldne sončno, s temperaturami okrog 20 stopinj Celzija.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 27. 10.
  • Papež po sinodi ne bo objavil apostolske spodbude: Dokument, o katerem smo glasovali, je trojno darilo.
  • Škof Maksimiljan Matjaž o sklepih sinode: Pot k vključujoči in poslušajoči Cerkvi.
  • Predsedniške volitve v ZDA, devet dni pred glasovanjem, še daleč od odločenih.
  • Spletne prevare hitro naraščajo. Letos že 1600 prijav državljanov in 25 milijonov evrov spletnih tatvin.
  • Pred nami je sezona okužb dihal, strokovnjaki poudarjajo pomen cepljenj proti RSV in gripi.
  • Šport: Trojna zmaga Norvežanov v Söldnu, Brazilec četrti, Kranjec pa za uvod šesti.
  • Vreme: Danes in jutri popoldne sončno, s temperaturami okrog 20 stopinj Celzija.
VEČ ...|27. 10. 2024
Utrip dneva dne 27. 10.
  • Papež po sinodi ne bo objavil apostolske spodbude: Dokument, o katerem smo glasovali, je trojno darilo.
  • Škof Maksimiljan Matjaž o sklepih sinode: Pot k vključujoči in poslušajoči Cerkvi.
  • Predsedniške volitve v ZDA, devet dni pred glasovanjem, še daleč od odločenih.
  • Spletne prevare hitro naraščajo. Letos že 1600 prijav državljanov in 25 milijonov evrov spletnih tatvin.
  • Pred nami je sezona okužb dihal, strokovnjaki poudarjajo pomen cepljenj proti RSV in gripi.
  • Šport: Trojna zmaga Norvežanov v Söldnu, Brazilec četrti, Kranjec pa za uvod šesti.
  • Vreme: Danes in jutri popoldne sončno, s temperaturami okrog 20 stopinj Celzija.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|15. 10. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 15. 10.

  • Kardinal Zuppi znova na mirovno misijo v Moskvo.
  • Sinoda o sinodalnosti se je prevesila v drugo polovico.
  • Škof Šuštar na srečanju ločenih: Še vedno ste ljubljeni božji sinovi in hčere.
  • Romarska cerkev Sinjske Gospe v zaledju srednje Dalmacije je bila minulo sobota razglašena za papeško manjšo baziliko.

Novice iz življenja Cerkve dne 15. 10.

  • Kardinal Zuppi znova na mirovno misijo v Moskvo.
  • Sinoda o sinodalnosti se je prevesila v drugo polovico.
  • Škof Šuštar na srečanju ločenih: Še vedno ste ljubljeni božji sinovi in hčere.
  • Romarska cerkev Sinjske Gospe v zaledju srednje Dalmacije je bila minulo sobota razglašena za papeško manjšo baziliko.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 15. 10.
  • Kardinal Zuppi znova na mirovno misijo v Moskvo.
  • Sinoda o sinodalnosti se je prevesila v drugo polovico.
  • Škof Šuštar na srečanju ločenih: Še vedno ste ljubljeni božji sinovi in hčere.
  • Romarska cerkev Sinjske Gospe v zaledju srednje Dalmacije je bila minulo sobota razglašena za papeško manjšo baziliko.
VEČ ...|15. 10. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 15. 10.
  • Kardinal Zuppi znova na mirovno misijo v Moskvo.
  • Sinoda o sinodalnosti se je prevesila v drugo polovico.
  • Škof Šuštar na srečanju ločenih: Še vedno ste ljubljeni božji sinovi in hčere.
  • Romarska cerkev Sinjske Gospe v zaledju srednje Dalmacije je bila minulo sobota razglašena za papeško manjšo baziliko.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Informativne oddaje

VEČ ...|11. 10. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 11. 10.

  • Papež sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
  • Evropski parlament razpravljal o naraščajoči verski nestrpnosti v Evropi.
  • V sklopu sinode nocoj v Rimu ekumenska vigilija.
  • Dogodki konec tedna v Sloveniji: Srečanje ločenih, romanje kmetov na Ponikvo, misijon v Mengšu.

Novice iz življenja Cerkve dne 11. 10.

  • Papež sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
  • Evropski parlament razpravljal o naraščajoči verski nestrpnosti v Evropi.
  • V sklopu sinode nocoj v Rimu ekumenska vigilija.
  • Dogodki konec tedna v Sloveniji: Srečanje ločenih, romanje kmetov na Ponikvo, misijon v Mengšu.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 11. 10.
  • Papež sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
  • Evropski parlament razpravljal o naraščajoči verski nestrpnosti v Evropi.
  • V sklopu sinode nocoj v Rimu ekumenska vigilija.
  • Dogodki konec tedna v Sloveniji: Srečanje ločenih, romanje kmetov na Ponikvo, misijon v Mengšu.
VEČ ...|11. 10. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 11. 10.
  • Papež sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
  • Evropski parlament razpravljal o naraščajoči verski nestrpnosti v Evropi.
  • V sklopu sinode nocoj v Rimu ekumenska vigilija.
  • Dogodki konec tedna v Sloveniji: Srečanje ločenih, romanje kmetov na Ponikvo, misijon v Mengšu.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 10. 2024
Ločitev je smrt zakona in odnosa, a stiska nima zadnje besede

Ločeni so bili pogosto v Cerkvi odrinjeni na rob, saj jim nismo znali prisluhniti in sprejeti njihovega trpljenja. To vrzel je na Slovenskem zapolnila Skupnost Srce, ki jo je kmalu po odhodu moža spoznala tudi Marija Cigoj z Ljubljane. Z nami je delila utrinke iz svoje preizkušane življenjske zgodbe.

Ločitev je smrt zakona in odnosa, a stiska nima zadnje besede

Ločeni so bili pogosto v Cerkvi odrinjeni na rob, saj jim nismo znali prisluhniti in sprejeti njihovega trpljenja. To vrzel je na Slovenskem zapolnila Skupnost Srce, ki jo je kmalu po odhodu moža spoznala tudi Marija Cigoj z Ljubljane. Z nami je delila utrinke iz svoje preizkušane življenjske zgodbe.

zapuščenostzvestobaločitev

Življenje išče pot

Ločitev je smrt zakona in odnosa, a stiska nima zadnje besede

Ločeni so bili pogosto v Cerkvi odrinjeni na rob, saj jim nismo znali prisluhniti in sprejeti njihovega trpljenja. To vrzel je na Slovenskem zapolnila Skupnost Srce, ki jo je kmalu po odhodu moža spoznala tudi Marija Cigoj z Ljubljane. Z nami je delila utrinke iz svoje preizkušane življenjske zgodbe.

VEČ ...|9. 10. 2024
Ločitev je smrt zakona in odnosa, a stiska nima zadnje besede

Ločeni so bili pogosto v Cerkvi odrinjeni na rob, saj jim nismo znali prisluhniti in sprejeti njihovega trpljenja. To vrzel je na Slovenskem zapolnila Skupnost Srce, ki jo je kmalu po odhodu moža spoznala tudi Marija Cigoj z Ljubljane. Z nami je delila utrinke iz svoje preizkušane življenjske zgodbe.

s. Meta Potočnik

zapuščenostzvestobaločitev

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 10. 2024
Pričevanje Irene o okrevanju po ločitvi in podpori skupnosti razvezanih SRCE

Pred sobotnim 8. vseslovenskim srečanjem ločenih v Cerkvi je svojo težko in bolečo svojo pot ločitve, časa po njej in večletnega celostnega okrevanja posredovala Irena Frankovič. Podporo je med drugim našla pri zdravnikih, Društvu sv. Jakoba in skupnosti ločenih v Cerkvi SRCE. 

Pričevanje Irene o okrevanju po ločitvi in podpori skupnosti razvezanih SRCE

Pred sobotnim 8. vseslovenskim srečanjem ločenih v Cerkvi je svojo težko in bolečo svojo pot ločitve, časa po njej in večletnega celostnega okrevanja posredovala Irena Frankovič. Podporo je med drugim našla pri zdravnikih, Društvu sv. Jakoba in skupnosti ločenih v Cerkvi SRCE. 

ločitevnasiljeskupnost ločenih SRCE

Življenje išče pot

Pričevanje Irene o okrevanju po ločitvi in podpori skupnosti razvezanih SRCE

Pred sobotnim 8. vseslovenskim srečanjem ločenih v Cerkvi je svojo težko in bolečo svojo pot ločitve, časa po njej in večletnega celostnega okrevanja posredovala Irena Frankovič. Podporo je med drugim našla pri zdravnikih, Društvu sv. Jakoba in skupnosti ločenih v Cerkvi SRCE. 

VEČ ...|7. 10. 2024
Pričevanje Irene o okrevanju po ločitvi in podpori skupnosti razvezanih SRCE

Pred sobotnim 8. vseslovenskim srečanjem ločenih v Cerkvi je svojo težko in bolečo svojo pot ločitve, časa po njej in večletnega celostnega okrevanja posredovala Irena Frankovič. Podporo je med drugim našla pri zdravnikih, Društvu sv. Jakoba in skupnosti ločenih v Cerkvi SRCE. 

s. Meta Potočnik

ločitevnasiljeskupnost ločenih SRCE

Naš pogled

VEČ ...|1. 10. 2024
Ko s srebrnino v laseh dosežemo sanje

Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.

Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij. 

Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja. 

Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo. 

Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo. 

Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status. 


Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.


»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje. 


Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja. 

Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema. 

Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,  

si in vam želim.

Ko s srebrnino v laseh dosežemo sanje

Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.

Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij. 

Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja. 

Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo. 

Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo. 

Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status. 


Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.


»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje. 


Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja. 

Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema. 

Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,  

si in vam želim.

komentar

Naš pogled

Ko s srebrnino v laseh dosežemo sanje

Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.

Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij. 

Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja. 

Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo. 

Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo. 

Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status. 


Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.


»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje. 


Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja. 

Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema. 

Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,  

si in vam želim.

VEČ ...|1. 10. 2024
Ko s srebrnino v laseh dosežemo sanje

Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.

Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij. 

Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja. 

Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo. 

Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo. 

Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status. 


Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.


»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje. 


Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja. 

Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema. 

Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,  

si in vam želim.

Nataša Ličen

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|20. 12. 2024
Žarko Rovšček - Iskrí se beseda

Petdeseta letošnja oddaja je gostila avtorja knjige Iskri se beseda. Žarko Rovšček se je planinstvu zapisal že v mladih letih ter mu ostal zvest do danes, ko gore doživlja globlje in s peresom v roki. Dolgoletni predsednik PD Tolmin v teh dneh po Sloveniji predstavlja svojo knjigo, v kateri je zbral vse besedila Toneta Škarje. Zaupal nam je, kako se je tega izziva lotil in ga uspešno pripeljal do cilja. 

Žarko Rovšček - Iskrí se beseda

Petdeseta letošnja oddaja je gostila avtorja knjige Iskri se beseda. Žarko Rovšček se je planinstvu zapisal že v mladih letih ter mu ostal zvest do danes, ko gore doživlja globlje in s peresom v roki. Dolgoletni predsednik PD Tolmin v teh dneh po Sloveniji predstavlja svojo knjigo, v kateri je zbral vse besedila Toneta Škarje. Zaupal nam je, kako se je tega izziva lotil in ga uspešno pripeljal do cilja. 

Blaž Lesnik

planinstvoalpinizemgoreTone Škarjanaravaplaninska literatura

Duhovna misel

VEČ ...|21. 12. 2024
Jasen cilj

Angleški znanstvenik Huxley je zamujal na ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Jasen cilj

Angleški znanstvenik Huxley je zamujal na ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|21. 12. 2024
Odvisnost od ne kemičnih drog

Odvisnost od ne kemičnih drog, mobilne naprave, nova tehnologija od katerih so otroci, mladostniki zasvojeni, vabljeni k poslušanju. 

Odvisnost od ne kemičnih drog

Odvisnost od ne kemičnih drog, mobilne naprave, nova tehnologija od katerih so otroci, mladostniki zasvojeni, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Naš pogled

VEČ ...|17. 12. 2024
Obračun z letom, ki odhaja

V svojem razmišljanju se je avtor Jože Bartolj zazrl na minulo leto in ob doživetem razmišljal o vrednotenju vsega, kar doživljamo.

Obračun z letom, ki odhaja

V svojem razmišljanju se je avtor Jože Bartolj zazrl na minulo leto in ob doživetem razmišljal o vrednotenju vsega, kar doživljamo.

Jože Bartolj

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|21. 12. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. december 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. december 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|21. 12. 2024
Odvisnost od ne kemičnih drog

Odvisnost od ne kemičnih drog, mobilne naprave, nova tehnologija od katerih so otroci, mladostniki zasvojeni, vabljeni k poslušanju. 

Odvisnost od ne kemičnih drog

Odvisnost od ne kemičnih drog, mobilne naprave, nova tehnologija od katerih so otroci, mladostniki zasvojeni, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|21. 12. 2024
Obisk vrtca in adventna Mavrica

Obiskali smo vrtec v Grosuplju, v studiu pa gostili urednico Mavrice Matejo Gomboc. 

Obisk vrtca in adventna Mavrica

Obiskali smo vrtec v Grosuplju, v studiu pa gostili urednico Mavrice Matejo Gomboc. 

Jure Sešek, vrtec Rožle, Kekec, Grosuplje, Mateja Gomboc

otrocimladiglasbaduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|21. 12. 2024
Ljubljana, Krško, Maribor, Mojstrana, Radovljica

Poročali smo o vzpostavitvi medgeneracijskega centra v Mariboru, novem centru za ravnanje z odpadki v Posavju, skupnem domu gorskih reševalcev in gasilcev v Mojstrani, potujoči gasilski učilnici, novi depojski zbirki v Čebelarskem muzeju v Radovljici, ter o navadah, ki spremljajo božični čas in prehod iz starega v novo leto. 

Ljubljana, Krško, Maribor, Mojstrana, Radovljica

Poročali smo o vzpostavitvi medgeneracijskega centra v Mariboru, novem centru za ravnanje z odpadki v Posavju, skupnem domu gorskih reševalcev in gasilcev v Mojstrani, potujoči gasilski učilnici, novi depojski zbirki v Čebelarskem muzeju v Radovljici, ter o navadah, ki spremljajo božični čas in prehod iz starega v novo leto. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Duhovna misel

VEČ ...|21. 12. 2024
Jasen cilj

Angleški znanstvenik Huxley je zamujal na ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Jasen cilj

Angleški znanstvenik Huxley je zamujal na ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost