Informativni prispevki

VEČ ...|2. 10. 2025
O incidentih z droni z obramboslovko dr. Jeleno Juvan

Več držav na vzhodu in severu stare celine je v zadnjih tednih zabeležilo vdore dronov in bojnih letal v svoje zračne prostore. Za njimi naj bi domnevno stala Rusija, Moskva je obtožbe vsakokrat zanikala. Postavlja se vprašanje, kako varna je Evropa ob takšnih incidentih in kako naj se nanje odzove. Poklicali smo obramboslovko z ljubljanske fakultete za družbene vede, dr. Jeleno Juvan.

O incidentih z droni z obramboslovko dr. Jeleno Juvan

Več držav na vzhodu in severu stare celine je v zadnjih tednih zabeležilo vdore dronov in bojnih letal v svoje zračne prostore. Za njimi naj bi domnevno stala Rusija, Moskva je obtožbe vsakokrat zanikala. Postavlja se vprašanje, kako varna je Evropa ob takšnih incidentih in kako naj se nanje odzove. Poklicali smo obramboslovko z ljubljanske fakultete za družbene vede, dr. Jeleno Juvan.

infopogovormednarodna politikavarnost

Informativni prispevki

O incidentih z droni z obramboslovko dr. Jeleno Juvan

Več držav na vzhodu in severu stare celine je v zadnjih tednih zabeležilo vdore dronov in bojnih letal v svoje zračne prostore. Za njimi naj bi domnevno stala Rusija, Moskva je obtožbe vsakokrat zanikala. Postavlja se vprašanje, kako varna je Evropa ob takšnih incidentih in kako naj se nanje odzove. Poklicali smo obramboslovko z ljubljanske fakultete za družbene vede, dr. Jeleno Juvan.

VEČ ...|2. 10. 2025
O incidentih z droni z obramboslovko dr. Jeleno Juvan

Več držav na vzhodu in severu stare celine je v zadnjih tednih zabeležilo vdore dronov in bojnih letal v svoje zračne prostore. Za njimi naj bi domnevno stala Rusija, Moskva je obtožbe vsakokrat zanikala. Postavlja se vprašanje, kako varna je Evropa ob takšnih incidentih in kako naj se nanje odzove. Poklicali smo obramboslovko z ljubljanske fakultete za družbene vede, dr. Jeleno Juvan.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikavarnost

Informativne oddaje

VEČ ...|17. 9. 2025
Mozaik dneva dne 17. 9.

  • Atletinja Tina Šutej bronasta, odbojkarji v osmino finala svetovnega prvenstva
  • Prvi odzivi ne napovedujejo podpore Starmanu za izvolitev na mesto varuha.
  • Dr. Igor Senčar: Evropa bo morala več sama narediti za lastno varnost.
  • Vreme: Jutri bo jasno z jutranjo meglo po nižinah.

Mozaik dneva dne 17. 9.

  • Atletinja Tina Šutej bronasta, odbojkarji v osmino finala svetovnega prvenstva
  • Prvi odzivi ne napovedujejo podpore Starmanu za izvolitev na mesto varuha.
  • Dr. Igor Senčar: Evropa bo morala več sama narediti za lastno varnost.
  • Vreme: Jutri bo jasno z jutranjo meglo po nižinah.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 17. 9.
  • Atletinja Tina Šutej bronasta, odbojkarji v osmino finala svetovnega prvenstva
  • Prvi odzivi ne napovedujejo podpore Starmanu za izvolitev na mesto varuha.
  • Dr. Igor Senčar: Evropa bo morala več sama narediti za lastno varnost.
  • Vreme: Jutri bo jasno z jutranjo meglo po nižinah.
VEČ ...|17. 9. 2025
Mozaik dneva dne 17. 9.
  • Atletinja Tina Šutej bronasta, odbojkarji v osmino finala svetovnega prvenstva
  • Prvi odzivi ne napovedujejo podpore Starmanu za izvolitev na mesto varuha.
  • Dr. Igor Senčar: Evropa bo morala več sama narediti za lastno varnost.
  • Vreme: Jutri bo jasno z jutranjo meglo po nižinah.

Radio Ognjišče

infonovice

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|17. 9. 2025
Pesmi EU - tretji del

V dveh sredah minulega poletja ste že lahko slišali izbor pesmi evropskih narodov, melodij, ki so ujete v Pesmarico EU. Tokrat smo zavrteli še nekaj teh.

Pesmi EU - tretji del

V dveh sredah minulega poletja ste že lahko slišali izbor pesmi evropskih narodov, melodij, ki so ujete v Pesmarico EU. Tokrat smo zavrteli še nekaj teh.

glasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

Pesmi EU - tretji del

V dveh sredah minulega poletja ste že lahko slišali izbor pesmi evropskih narodov, melodij, ki so ujete v Pesmarico EU. Tokrat smo zavrteli še nekaj teh.

VEČ ...|17. 9. 2025
Pesmi EU - tretji del

V dveh sredah minulega poletja ste že lahko slišali izbor pesmi evropskih narodov, melodij, ki so ujete v Pesmarico EU. Tokrat smo zavrteli še nekaj teh.

Jure Sešek

glasbakulturazabava

Komentar Zanima.me

VEČ ...|15. 9. 2025
Matej Rupnik: Evropa na poti proti masovnemu nadzoru komunikacij

Med drugim je komentator izrazil upanje, da bo v Bruslju prevladala razumnost in ne bo pod imenom varnosti otrok odprta Pandorina skrinjica množičnega nadzora posameznikov. Seveda pa imamo državljani možnost preko svojih predstavnikov izraziti svoje mnenje. Za nas so to evropski poslanci, je zapisal Rupnik. 

Matej Rupnik: Evropa na poti proti masovnemu nadzoru komunikacij

Med drugim je komentator izrazil upanje, da bo v Bruslju prevladala razumnost in ne bo pod imenom varnosti otrok odprta Pandorina skrinjica množičnega nadzora posameznikov. Seveda pa imamo državljani možnost preko svojih predstavnikov izraziti svoje mnenje. Za nas so to evropski poslanci, je zapisal Rupnik. 

komentarpolitikadružba

Komentar Zanima.me

Matej Rupnik: Evropa na poti proti masovnemu nadzoru komunikacij

Med drugim je komentator izrazil upanje, da bo v Bruslju prevladala razumnost in ne bo pod imenom varnosti otrok odprta Pandorina skrinjica množičnega nadzora posameznikov. Seveda pa imamo državljani možnost preko svojih predstavnikov izraziti svoje mnenje. Za nas so to evropski poslanci, je zapisal Rupnik. 

VEČ ...|15. 9. 2025
Matej Rupnik: Evropa na poti proti masovnemu nadzoru komunikacij

Med drugim je komentator izrazil upanje, da bo v Bruslju prevladala razumnost in ne bo pod imenom varnosti otrok odprta Pandorina skrinjica množičnega nadzora posameznikov. Seveda pa imamo državljani možnost preko svojih predstavnikov izraziti svoje mnenje. Za nas so to evropski poslanci, je zapisal Rupnik. 

Matej Rupnik

komentarpolitikadružba

Informativne oddaje

VEČ ...|2. 9. 2025
Utrip dneva dne 2. 9.

  • Neurje znova prizadelo Obalo in Istro, izdano celo rdeče opozorilo.
  • Vlada do danes pobrala že 44 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo, prvih odločb pa še vedno ni.
  • Na Bledu znova o širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan in tudi o pomenu enotnega delovanja.
  • Veleposlanik ZDA pri Natu: Evropa bi morala prevzeti več odgovornosti za končanje vojne v Ukrajini.
  • Cene elektrike v Sloveniji še vedno konkurenčne, JEK 2 ne bo izvedljiv brez sodelovanja države, poudarjajo v skupini Gen.
  • Vreme- nevihte se bodo širile na vzhod države. Jutri čez dan naj bi ponehale, spet se bo zjasnilo.
  • Krajani vasi Mihovica pri Šentjerneju so ministra Mesca zaradi Romov pozvali k ukrepanju
  • Fazaniranje spremljalo včerajšnji prvi šolski dan, kako na to gleda dr. Dan Podjed?
  • šport: Slovenska košarkarska reprezentanca popoldne proti Islandiji.

Utrip dneva dne 2. 9.

  • Neurje znova prizadelo Obalo in Istro, izdano celo rdeče opozorilo.
  • Vlada do danes pobrala že 44 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo, prvih odločb pa še vedno ni.
  • Na Bledu znova o širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan in tudi o pomenu enotnega delovanja.
  • Veleposlanik ZDA pri Natu: Evropa bi morala prevzeti več odgovornosti za končanje vojne v Ukrajini.
  • Cene elektrike v Sloveniji še vedno konkurenčne, JEK 2 ne bo izvedljiv brez sodelovanja države, poudarjajo v skupini Gen.
  • Vreme- nevihte se bodo širile na vzhod države. Jutri čez dan naj bi ponehale, spet se bo zjasnilo.
  • Krajani vasi Mihovica pri Šentjerneju so ministra Mesca zaradi Romov pozvali k ukrepanju
  • Fazaniranje spremljalo včerajšnji prvi šolski dan, kako na to gleda dr. Dan Podjed?
  • šport: Slovenska košarkarska reprezentanca popoldne proti Islandiji.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 2. 9.
  • Neurje znova prizadelo Obalo in Istro, izdano celo rdeče opozorilo.
  • Vlada do danes pobrala že 44 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo, prvih odločb pa še vedno ni.
  • Na Bledu znova o širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan in tudi o pomenu enotnega delovanja.
  • Veleposlanik ZDA pri Natu: Evropa bi morala prevzeti več odgovornosti za končanje vojne v Ukrajini.
  • Cene elektrike v Sloveniji še vedno konkurenčne, JEK 2 ne bo izvedljiv brez sodelovanja države, poudarjajo v skupini Gen.
  • Vreme- nevihte se bodo širile na vzhod države. Jutri čez dan naj bi ponehale, spet se bo zjasnilo.
  • Krajani vasi Mihovica pri Šentjerneju so ministra Mesca zaradi Romov pozvali k ukrepanju
  • Fazaniranje spremljalo včerajšnji prvi šolski dan, kako na to gleda dr. Dan Podjed?
  • šport: Slovenska košarkarska reprezentanca popoldne proti Islandiji.
VEČ ...|2. 9. 2025
Utrip dneva dne 2. 9.
  • Neurje znova prizadelo Obalo in Istro, izdano celo rdeče opozorilo.
  • Vlada do danes pobrala že 44 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo, prvih odločb pa še vedno ni.
  • Na Bledu znova o širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan in tudi o pomenu enotnega delovanja.
  • Veleposlanik ZDA pri Natu: Evropa bi morala prevzeti več odgovornosti za končanje vojne v Ukrajini.
  • Cene elektrike v Sloveniji še vedno konkurenčne, JEK 2 ne bo izvedljiv brez sodelovanja države, poudarjajo v skupini Gen.
  • Vreme- nevihte se bodo širile na vzhod države. Jutri čez dan naj bi ponehale, spet se bo zjasnilo.
  • Krajani vasi Mihovica pri Šentjerneju so ministra Mesca zaradi Romov pozvali k ukrepanju
  • Fazaniranje spremljalo včerajšnji prvi šolski dan, kako na to gleda dr. Dan Podjed?
  • šport: Slovenska košarkarska reprezentanca popoldne proti Islandiji.

Radio Ognjišče

infonovice

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|27. 7. 2025
Nova provinca usmiljenk, romanje za bolne otroke

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali utrinke in posnetke s slovesnosti v Celju ob ustanovnem dnevu Province sv. Katarine Labouré – Jugovzhodna Evropa. Nova provinca usmiljenk vstopa v zgodovino pod Marijinim plaščem in s pogumom sv. Katarine, ki je ponižno sprejela Božje sporočilo. Pred dnevi je bila romarska sveta maša ob 190. obletnici rojstva Božje služabnice Magdalene Gornik na Gori nad Sodražico, ob tej priložnosti je postulator Franci Petrič spregovoril o nekaterih ozdravljenjih na njeno priprošnjo. Naša sogovornica je bila tudi Maja Zajec, ki skupaj z bolniško župnijo Ljubljana vabi na sveto mašo in peš romanje za bolne otroke, njihove družine in zdravstveno osebje na Brezje. 

Nova provinca usmiljenk, romanje za bolne otroke

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali utrinke in posnetke s slovesnosti v Celju ob ustanovnem dnevu Province sv. Katarine Labouré – Jugovzhodna Evropa. Nova provinca usmiljenk vstopa v zgodovino pod Marijinim plaščem in s pogumom sv. Katarine, ki je ponižno sprejela Božje sporočilo. Pred dnevi je bila romarska sveta maša ob 190. obletnici rojstva Božje služabnice Magdalene Gornik na Gori nad Sodražico, ob tej priložnosti je postulator Franci Petrič spregovoril o nekaterih ozdravljenjih na njeno priprošnjo. Naša sogovornica je bila tudi Maja Zajec, ki skupaj z bolniško župnijo Ljubljana vabi na sveto mašo in peš romanje za bolne otroke, njihove družine in zdravstveno osebje na Brezje. 

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Nova provinca usmiljenk, romanje za bolne otroke

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali utrinke in posnetke s slovesnosti v Celju ob ustanovnem dnevu Province sv. Katarine Labouré – Jugovzhodna Evropa. Nova provinca usmiljenk vstopa v zgodovino pod Marijinim plaščem in s pogumom sv. Katarine, ki je ponižno sprejela Božje sporočilo. Pred dnevi je bila romarska sveta maša ob 190. obletnici rojstva Božje služabnice Magdalene Gornik na Gori nad Sodražico, ob tej priložnosti je postulator Franci Petrič spregovoril o nekaterih ozdravljenjih na njeno priprošnjo. Naša sogovornica je bila tudi Maja Zajec, ki skupaj z bolniško župnijo Ljubljana vabi na sveto mašo in peš romanje za bolne otroke, njihove družine in zdravstveno osebje na Brezje. 

VEČ ...|27. 7. 2025
Nova provinca usmiljenk, romanje za bolne otroke

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali utrinke in posnetke s slovesnosti v Celju ob ustanovnem dnevu Province sv. Katarine Labouré – Jugovzhodna Evropa. Nova provinca usmiljenk vstopa v zgodovino pod Marijinim plaščem in s pogumom sv. Katarine, ki je ponižno sprejela Božje sporočilo. Pred dnevi je bila romarska sveta maša ob 190. obletnici rojstva Božje služabnice Magdalene Gornik na Gori nad Sodražico, ob tej priložnosti je postulator Franci Petrič spregovoril o nekaterih ozdravljenjih na njeno priprošnjo. Naša sogovornica je bila tudi Maja Zajec, ki skupaj z bolniško župnijo Ljubljana vabi na sveto mašo in peš romanje za bolne otroke, njihove družine in zdravstveno osebje na Brezje. 

Petra Stopar

duhovnostinfo

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|27. 7. 2025
Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

VEČ ...|27. 7. 2025
Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunci

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|23. 7. 2025
Evropa poje 2.del

Glasbeni medgeneracijski večer nas je s pesmimi popeljal na različne konce Evrope. Prisluhnili ste zgodbam o izvajalcih in avtorjih, predvsem pa njihovemu delu, ki so ga predstavniki in ustanove različnih držav uvrstile v Pesmarico EU.

Evropa poje 2.del

Glasbeni medgeneracijski večer nas je s pesmimi popeljal na različne konce Evrope. Prisluhnili ste zgodbam o izvajalcih in avtorjih, predvsem pa njihovemu delu, ki so ga predstavniki in ustanove različnih držav uvrstile v Pesmarico EU.

mladistariglasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

Evropa poje 2.del

Glasbeni medgeneracijski večer nas je s pesmimi popeljal na različne konce Evrope. Prisluhnili ste zgodbam o izvajalcih in avtorjih, predvsem pa njihovemu delu, ki so ga predstavniki in ustanove različnih držav uvrstile v Pesmarico EU.

VEČ ...|23. 7. 2025
Evropa poje 2.del

Glasbeni medgeneracijski večer nas je s pesmimi popeljal na različne konce Evrope. Prisluhnili ste zgodbam o izvajalcih in avtorjih, predvsem pa njihovemu delu, ki so ga predstavniki in ustanove različnih držav uvrstile v Pesmarico EU.

Marjan BuničJure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 10. 2025
Pogled na aktualni kmetijski trenutek in 2. del 13 epizode podkasta RAST o bolezni modrikastega jezika.

Pred začetkom 22. shoda kmetov pri bl. A. M.Slomšku, ste lahko slišali, kako kmetje vidijo in doživljajo aktualni kmetijski trenutek. V  osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja. Objavili smo namreč drugi del 13. epizode podkasta RAST.

Pogled na aktualni kmetijski trenutek in 2. del 13 epizode podkasta RAST o bolezni modrikastega jezika.

Pred začetkom 22. shoda kmetov pri bl. A. M.Slomšku, ste lahko slišali, kako kmetje vidijo in doživljajo aktualni kmetijski trenutek. V  osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja. Objavili smo namreč drugi del 13. epizode podkasta RAST.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Naš pogled

VEČ ...|14. 10. 2025
Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|12. 10. 2025
Teharje 2025

V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.

Teharje 2025

V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.

Jože Bartolj

spominpolitikaTeharje 2025Helena JaklischMaksimiljan MatjažMiha HermanKatarina Jaklisch Jakše

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2025
Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Radijska kateheza

VEČ ...|18. 10. 2025
Miro Šlibar o rožnem vencu, misijonski nedelji in bližajočem se referendumu

Lurški kaplan Miro Šlibar nam je približal vsebino petih skrivnosti svetlega dela rožnega venca in jih povezal z misijonsko nedeljo ter novim referendumom o zakonu o prostovoljnem končanju življenja.

Miro Šlibar o rožnem vencu, misijonski nedelji in bližajočem se referendumu

Lurški kaplan Miro Šlibar nam je približal vsebino petih skrivnosti svetlega dela rožnega venca in jih povezal z misijonsko nedeljo ter novim referendumom o zakonu o prostovoljnem končanju življenja.

Radio Ognjišče

duhovnostvzgojadružbamisijoni

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|18. 10. 2025
Pred 29. nedeljo med letom

Slišali smo duhovni nagovor za 29. nedeljo med letom, ki ga je pripravil škof Andrej Glavan. Sledile bodo prve nedeljske večernice in po njih molitev rožnega venca za mir v svetu. Po 21.uri bo na sporedu Radijska kateheza v kateri nam bo lurški kaplan Miro Šlibar približal vsebino petih skrivnosti svetlega dela rožnega venca in jih povezal z misijonsko nedeljo ter novim referendumom o zakonu o prostovoljnem končanju življenja.

Pred 29. nedeljo med letom

Slišali smo duhovni nagovor za 29. nedeljo med letom, ki ga je pripravil škof Andrej Glavan. Sledile bodo prve nedeljske večernice in po njih molitev rožnega venca za mir v svetu. Po 21.uri bo na sporedu Radijska kateheza v kateri nam bo lurški kaplan Miro Šlibar približal vsebino petih skrivnosti svetlega dela rožnega venca in jih povezal z misijonsko nedeljo ter novim referendumom o zakonu o prostovoljnem končanju življenja.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|18. 10. 2025
Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Matjaž Merljak

spominživljenje