Komentar Družina

VEČ ...|9. 10. 2025
Aleš Primc: Boj za življenje je boj med dobrim in zlim

Komentar Aleša Primca v tedniku Družina je obravnaval nasprotovanje predlogu zakona, ki bi omogočil zastrupljanje bolnikov. Poudaril je, da gre za duhovni boj med dobrim in zlim ter izpostavil pomen molitve in organizacije molitvenih verig. Z več kot 46.000 zbranimi podpisi je bil izpolnjen pogoj za razpis referenduma. Primc je opozoril na nevarnosti zakona, ki po njegovem mnenju uvaja zastrupitev kot najcenejšo zdravstveno storitev in bolnike obravnava kot strošek. Primerjal je zakonodajo z nacističnimi praksami in pozval k množični udeležbi na referendumu, da se zakon zavrne ter zaščiti bolnike in njihove bližnje.

Aleš Primc: Boj za življenje je boj med dobrim in zlim

Komentar Aleša Primca v tedniku Družina je obravnaval nasprotovanje predlogu zakona, ki bi omogočil zastrupljanje bolnikov. Poudaril je, da gre za duhovni boj med dobrim in zlim ter izpostavil pomen molitve in organizacije molitvenih verig. Z več kot 46.000 zbranimi podpisi je bil izpolnjen pogoj za razpis referenduma. Primc je opozoril na nevarnosti zakona, ki po njegovem mnenju uvaja zastrupitev kot najcenejšo zdravstveno storitev in bolnike obravnava kot strošek. Primerjal je zakonodajo z nacističnimi praksami in pozval k množični udeležbi na referendumu, da se zakon zavrne ter zaščiti bolnike in njihove bližnje.

komentar

Komentar Družina

Aleš Primc: Boj za življenje je boj med dobrim in zlim

Komentar Aleša Primca v tedniku Družina je obravnaval nasprotovanje predlogu zakona, ki bi omogočil zastrupljanje bolnikov. Poudaril je, da gre za duhovni boj med dobrim in zlim ter izpostavil pomen molitve in organizacije molitvenih verig. Z več kot 46.000 zbranimi podpisi je bil izpolnjen pogoj za razpis referenduma. Primc je opozoril na nevarnosti zakona, ki po njegovem mnenju uvaja zastrupitev kot najcenejšo zdravstveno storitev in bolnike obravnava kot strošek. Primerjal je zakonodajo z nacističnimi praksami in pozval k množični udeležbi na referendumu, da se zakon zavrne ter zaščiti bolnike in njihove bližnje.

VEČ ...|9. 10. 2025
Aleš Primc: Boj za življenje je boj med dobrim in zlim

Komentar Aleša Primca v tedniku Družina je obravnaval nasprotovanje predlogu zakona, ki bi omogočil zastrupljanje bolnikov. Poudaril je, da gre za duhovni boj med dobrim in zlim ter izpostavil pomen molitve in organizacije molitvenih verig. Z več kot 46.000 zbranimi podpisi je bil izpolnjen pogoj za razpis referenduma. Primc je opozoril na nevarnosti zakona, ki po njegovem mnenju uvaja zastrupitev kot najcenejšo zdravstveno storitev in bolnike obravnava kot strošek. Primerjal je zakonodajo z nacističnimi praksami in pozval k množični udeležbi na referendumu, da se zakon zavrne ter zaščiti bolnike in njihove bližnje.

Aleš Primc

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 10. 2025
Erika Ašič: V hiši kaosa

V komentarju opozarja, da je država kot »velika hiša«, v kateri sobivamo zelo različni ljudje, ki pa nas povezuje skupno bivanje in odvisnost od državnih institucij. Te s svojimi zakoni in odločitvami pomembno vplivajo na življenje državljanov. Težava po njenem nastane, ko se zakoni sprejemajo »udarniško, aktivistično in po hitrem postopku«, brez analiz, premisleka in ocene posledic. Takih zakonov je v zadnjih letih vse več, sprejeti so na nujnih sejah, kot da bi bila država v izrednem stanju. »Ne rešujejo težav, ampak jih povečujejo, življenje ne poenostavljajo, temveč ga otežujejo in celo ogrožajo. Predvsem pa nas kot družbo vse bolj vlečejo navzdol,« opozarja Ašičeva.

Erika Ašič: V hiši kaosa

V komentarju opozarja, da je država kot »velika hiša«, v kateri sobivamo zelo različni ljudje, ki pa nas povezuje skupno bivanje in odvisnost od državnih institucij. Te s svojimi zakoni in odločitvami pomembno vplivajo na življenje državljanov. Težava po njenem nastane, ko se zakoni sprejemajo »udarniško, aktivistično in po hitrem postopku«, brez analiz, premisleka in ocene posledic. Takih zakonov je v zadnjih letih vse več, sprejeti so na nujnih sejah, kot da bi bila država v izrednem stanju. »Ne rešujejo težav, ampak jih povečujejo, življenje ne poenostavljajo, temveč ga otežujejo in celo ogrožajo. Predvsem pa nas kot družbo vse bolj vlečejo navzdol,« opozarja Ašičeva.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: V hiši kaosa

V komentarju opozarja, da je država kot »velika hiša«, v kateri sobivamo zelo različni ljudje, ki pa nas povezuje skupno bivanje in odvisnost od državnih institucij. Te s svojimi zakoni in odločitvami pomembno vplivajo na življenje državljanov. Težava po njenem nastane, ko se zakoni sprejemajo »udarniško, aktivistično in po hitrem postopku«, brez analiz, premisleka in ocene posledic. Takih zakonov je v zadnjih letih vse več, sprejeti so na nujnih sejah, kot da bi bila država v izrednem stanju. »Ne rešujejo težav, ampak jih povečujejo, življenje ne poenostavljajo, temveč ga otežujejo in celo ogrožajo. Predvsem pa nas kot družbo vse bolj vlečejo navzdol,« opozarja Ašičeva.

VEČ ...|8. 10. 2025
Erika Ašič: V hiši kaosa

V komentarju opozarja, da je država kot »velika hiša«, v kateri sobivamo zelo različni ljudje, ki pa nas povezuje skupno bivanje in odvisnost od državnih institucij. Te s svojimi zakoni in odločitvami pomembno vplivajo na življenje državljanov. Težava po njenem nastane, ko se zakoni sprejemajo »udarniško, aktivistično in po hitrem postopku«, brez analiz, premisleka in ocene posledic. Takih zakonov je v zadnjih letih vse več, sprejeti so na nujnih sejah, kot da bi bila država v izrednem stanju. »Ne rešujejo težav, ampak jih povečujejo, življenje ne poenostavljajo, temveč ga otežujejo in celo ogrožajo. Predvsem pa nas kot družbo vse bolj vlečejo navzdol,« opozarja Ašičeva.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 10. 2025
Draga hrana, krompir brez cene. Izzivi bolezni modrikastega jezika I. del.

Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.

Draga hrana, krompir brez cene. Izzivi bolezni modrikastega jezika I. del.

Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.

kmetijstvonaravavrt

Kmetijska oddaja

Draga hrana, krompir brez cene. Izzivi bolezni modrikastega jezika I. del.

Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.

VEČ ...|5. 10. 2025
Draga hrana, krompir brez cene. Izzivi bolezni modrikastega jezika I. del.

Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Informativne oddaje

VEČ ...|3. 10. 2025
Utrip dneva dne 3. 10.

  • Tožilstvo v zadevi Bobnar vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti premierju Golobu.
  • Bah Žibert: Koalicija blokira delo preiskovalne komisije o gradnji kanalizacijskega kanala C0.
  • Cene hrane vse višje, kmetje težko pokrijejo stroške pridelave. Kdo ustvarja dobiček?
  • Italijo ohromili protesti in stavka, na ulicah kritični tudi do izraelske ustavitve pomoči za Gazo.
  • Številna naselja v Srbiji zaradi snega ostala brez elektrike in vode.
  • Jutrišnji vseslovenski Pohod za življenje tudi v znamenju praznovanja zaradi zbranih podpisov za referendum.
  • VREME: Prihodnji dnevi bodo hladnejši, v nedeljo v višjeležečih krajih tudi sneg.
  • Članice Evropske unije neenotne glede financiranje pomoči Ukrajini z zaplenjenim ruskim premoženjem.
  • Društvo katoliških pedagogov pripravlja jutri na Ponikvi 22. Slomškov dan.
  • ŠPORT: Nogometaši Celja nastope v konferenčni ligi začeli z zmago proti AEK-u.

Utrip dneva dne 3. 10.

  • Tožilstvo v zadevi Bobnar vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti premierju Golobu.
  • Bah Žibert: Koalicija blokira delo preiskovalne komisije o gradnji kanalizacijskega kanala C0.
  • Cene hrane vse višje, kmetje težko pokrijejo stroške pridelave. Kdo ustvarja dobiček?
  • Italijo ohromili protesti in stavka, na ulicah kritični tudi do izraelske ustavitve pomoči za Gazo.
  • Številna naselja v Srbiji zaradi snega ostala brez elektrike in vode.
  • Jutrišnji vseslovenski Pohod za življenje tudi v znamenju praznovanja zaradi zbranih podpisov za referendum.
  • VREME: Prihodnji dnevi bodo hladnejši, v nedeljo v višjeležečih krajih tudi sneg.
  • Članice Evropske unije neenotne glede financiranje pomoči Ukrajini z zaplenjenim ruskim premoženjem.
  • Društvo katoliških pedagogov pripravlja jutri na Ponikvi 22. Slomškov dan.
  • ŠPORT: Nogometaši Celja nastope v konferenčni ligi začeli z zmago proti AEK-u.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 3. 10.
  • Tožilstvo v zadevi Bobnar vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti premierju Golobu.
  • Bah Žibert: Koalicija blokira delo preiskovalne komisije o gradnji kanalizacijskega kanala C0.
  • Cene hrane vse višje, kmetje težko pokrijejo stroške pridelave. Kdo ustvarja dobiček?
  • Italijo ohromili protesti in stavka, na ulicah kritični tudi do izraelske ustavitve pomoči za Gazo.
  • Številna naselja v Srbiji zaradi snega ostala brez elektrike in vode.
  • Jutrišnji vseslovenski Pohod za življenje tudi v znamenju praznovanja zaradi zbranih podpisov za referendum.
  • VREME: Prihodnji dnevi bodo hladnejši, v nedeljo v višjeležečih krajih tudi sneg.
  • Članice Evropske unije neenotne glede financiranje pomoči Ukrajini z zaplenjenim ruskim premoženjem.
  • Društvo katoliških pedagogov pripravlja jutri na Ponikvi 22. Slomškov dan.
  • ŠPORT: Nogometaši Celja nastope v konferenčni ligi začeli z zmago proti AEK-u.
VEČ ...|3. 10. 2025
Utrip dneva dne 3. 10.
  • Tožilstvo v zadevi Bobnar vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti premierju Golobu.
  • Bah Žibert: Koalicija blokira delo preiskovalne komisije o gradnji kanalizacijskega kanala C0.
  • Cene hrane vse višje, kmetje težko pokrijejo stroške pridelave. Kdo ustvarja dobiček?
  • Italijo ohromili protesti in stavka, na ulicah kritični tudi do izraelske ustavitve pomoči za Gazo.
  • Številna naselja v Srbiji zaradi snega ostala brez elektrike in vode.
  • Jutrišnji vseslovenski Pohod za življenje tudi v znamenju praznovanja zaradi zbranih podpisov za referendum.
  • VREME: Prihodnji dnevi bodo hladnejši, v nedeljo v višjeležečih krajih tudi sneg.
  • Članice Evropske unije neenotne glede financiranje pomoči Ukrajini z zaplenjenim ruskim premoženjem.
  • Društvo katoliških pedagogov pripravlja jutri na Ponikvi 22. Slomškov dan.
  • ŠPORT: Nogometaši Celja nastope v konferenčni ligi začeli z zmago proti AEK-u.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|2. 10. 2025
Mozaik dneva dne 2. 10.

  • Pobudniki referenduma o evtanaziji uspeli zbrati dovolj podpisov.
  • Članice NATA in Evropske unije za izgradnjo protidronske zaščite.
  • Slovenski kmetje ob velik pridelek krompirja, prodajne cene niža proizvodnja v tujini.
  • Vreme: Jutri bo večinoma jasno, tudi z jutranjimi temperaturami pod ničlo.

Mozaik dneva dne 2. 10.

  • Pobudniki referenduma o evtanaziji uspeli zbrati dovolj podpisov.
  • Članice NATA in Evropske unije za izgradnjo protidronske zaščite.
  • Slovenski kmetje ob velik pridelek krompirja, prodajne cene niža proizvodnja v tujini.
  • Vreme: Jutri bo večinoma jasno, tudi z jutranjimi temperaturami pod ničlo.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 2. 10.
  • Pobudniki referenduma o evtanaziji uspeli zbrati dovolj podpisov.
  • Članice NATA in Evropske unije za izgradnjo protidronske zaščite.
  • Slovenski kmetje ob velik pridelek krompirja, prodajne cene niža proizvodnja v tujini.
  • Vreme: Jutri bo večinoma jasno, tudi z jutranjimi temperaturami pod ničlo.
VEČ ...|2. 10. 2025
Mozaik dneva dne 2. 10.
  • Pobudniki referenduma o evtanaziji uspeli zbrati dovolj podpisov.
  • Članice NATA in Evropske unije za izgradnjo protidronske zaščite.
  • Slovenski kmetje ob velik pridelek krompirja, prodajne cene niža proizvodnja v tujini.
  • Vreme: Jutri bo večinoma jasno, tudi z jutranjimi temperaturami pod ničlo.

Radio Ognjišče

infonovice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 9. 2025
Razstava Marjana Gruma v Ljubljani

V Galeriji Družina v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Marjana Gruma, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu - v znameniti umetniški četrti La Boca. Po spletu okoliščin je prišel v stik z umetniki in se navdušil za ustvarjanje. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika za lasten umetniški izraz in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja. Prav tako kritično komentirajo temne pojave v človeški družbị – predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so avtorja naredili tudi širše prepoznavnega. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi inventivnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. oktobra, so predstavili tudi monografijo, ki je letos izšla pri Rafaelovi družbi.

Razstava Marjana Gruma v Ljubljani

V Galeriji Družina v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Marjana Gruma, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu - v znameniti umetniški četrti La Boca. Po spletu okoliščin je prišel v stik z umetniki in se navdušil za ustvarjanje. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika za lasten umetniški izraz in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja. Prav tako kritično komentirajo temne pojave v človeški družbị – predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so avtorja naredili tudi širše prepoznavnega. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi inventivnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. oktobra, so predstavili tudi monografijo, ki je letos izšla pri Rafaelovi družbi.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Razstava Marjana Gruma v Ljubljani

V Galeriji Družina v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Marjana Gruma, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu - v znameniti umetniški četrti La Boca. Po spletu okoliščin je prišel v stik z umetniki in se navdušil za ustvarjanje. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika za lasten umetniški izraz in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja. Prav tako kritično komentirajo temne pojave v človeški družbị – predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so avtorja naredili tudi širše prepoznavnega. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi inventivnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. oktobra, so predstavili tudi monografijo, ki je letos izšla pri Rafaelovi družbi.

VEČ ...|30. 9. 2025
Razstava Marjana Gruma v Ljubljani

V Galeriji Družina v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Marjana Gruma, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu - v znameniti umetniški četrti La Boca. Po spletu okoliščin je prišel v stik z umetniki in se navdušil za ustvarjanje. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika za lasten umetniški izraz in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja. Prav tako kritično komentirajo temne pojave v človeški družbị – predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so avtorja naredili tudi širše prepoznavnega. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi inventivnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. oktobra, so predstavili tudi monografijo, ki je letos izšla pri Rafaelovi družbi.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Informativne oddaje

VEČ ...|30. 9. 2025
Utrip dneva dne 30. 9.

  • Za referendum Proti zastrupitvi bolnikov potrebnih še 10 tisoč podpisov.
  • Družba SunContract toži državo, češ da je obrnila hrbet vlagateljem v sončne elektrarne. Novembra zato družba ukinja net metering.
  • Javnofinančni primanjkljaj spet višji, zdaj znaša že 2,9 odstotka BDP-ja.
  • Energetika Ljubljana s 1. oktobrom dviguje ceno toplote za 9,4 odstotka. Kakšne so cene drugje po državi?
  • Naložbe v visokošolsko infrastrukturo se nadaljujejo, v novem študijskem letu tudi več sprememb na področju subvencionirane prehrane.
  • Smo bližje miru v Gazi? Za zdaj pozitivni odzivi na Trumpov načrt, a Hamas se še ni opredelil.
  • Vreme- danes oblačno, možne rahle padavine, jutri več sonca, a ozračje bo hladil veter.
  • Na konferenci javnega zdravja tudi o vplivu hitrega tehnološkega razvoja na mlade.
  • Festival za tretje življenjsko obdobje tudi letos z bogatim programom.
  • Šport: Slovenska reprezentanca v slalomu na divjih vodah je v ekipni tekmi osvojila bronasto kolajno.

Utrip dneva dne 30. 9.

  • Za referendum Proti zastrupitvi bolnikov potrebnih še 10 tisoč podpisov.
  • Družba SunContract toži državo, češ da je obrnila hrbet vlagateljem v sončne elektrarne. Novembra zato družba ukinja net metering.
  • Javnofinančni primanjkljaj spet višji, zdaj znaša že 2,9 odstotka BDP-ja.
  • Energetika Ljubljana s 1. oktobrom dviguje ceno toplote za 9,4 odstotka. Kakšne so cene drugje po državi?
  • Naložbe v visokošolsko infrastrukturo se nadaljujejo, v novem študijskem letu tudi več sprememb na področju subvencionirane prehrane.
  • Smo bližje miru v Gazi? Za zdaj pozitivni odzivi na Trumpov načrt, a Hamas se še ni opredelil.
  • Vreme- danes oblačno, možne rahle padavine, jutri več sonca, a ozračje bo hladil veter.
  • Na konferenci javnega zdravja tudi o vplivu hitrega tehnološkega razvoja na mlade.
  • Festival za tretje življenjsko obdobje tudi letos z bogatim programom.
  • Šport: Slovenska reprezentanca v slalomu na divjih vodah je v ekipni tekmi osvojila bronasto kolajno.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 30. 9.
  • Za referendum Proti zastrupitvi bolnikov potrebnih še 10 tisoč podpisov.
  • Družba SunContract toži državo, češ da je obrnila hrbet vlagateljem v sončne elektrarne. Novembra zato družba ukinja net metering.
  • Javnofinančni primanjkljaj spet višji, zdaj znaša že 2,9 odstotka BDP-ja.
  • Energetika Ljubljana s 1. oktobrom dviguje ceno toplote za 9,4 odstotka. Kakšne so cene drugje po državi?
  • Naložbe v visokošolsko infrastrukturo se nadaljujejo, v novem študijskem letu tudi več sprememb na področju subvencionirane prehrane.
  • Smo bližje miru v Gazi? Za zdaj pozitivni odzivi na Trumpov načrt, a Hamas se še ni opredelil.
  • Vreme- danes oblačno, možne rahle padavine, jutri več sonca, a ozračje bo hladil veter.
  • Na konferenci javnega zdravja tudi o vplivu hitrega tehnološkega razvoja na mlade.
  • Festival za tretje življenjsko obdobje tudi letos z bogatim programom.
  • Šport: Slovenska reprezentanca v slalomu na divjih vodah je v ekipni tekmi osvojila bronasto kolajno.
VEČ ...|30. 9. 2025
Utrip dneva dne 30. 9.
  • Za referendum Proti zastrupitvi bolnikov potrebnih še 10 tisoč podpisov.
  • Družba SunContract toži državo, češ da je obrnila hrbet vlagateljem v sončne elektrarne. Novembra zato družba ukinja net metering.
  • Javnofinančni primanjkljaj spet višji, zdaj znaša že 2,9 odstotka BDP-ja.
  • Energetika Ljubljana s 1. oktobrom dviguje ceno toplote za 9,4 odstotka. Kakšne so cene drugje po državi?
  • Naložbe v visokošolsko infrastrukturo se nadaljujejo, v novem študijskem letu tudi več sprememb na področju subvencionirane prehrane.
  • Smo bližje miru v Gazi? Za zdaj pozitivni odzivi na Trumpov načrt, a Hamas se še ni opredelil.
  • Vreme- danes oblačno, možne rahle padavine, jutri več sonca, a ozračje bo hladil veter.
  • Na konferenci javnega zdravja tudi o vplivu hitrega tehnološkega razvoja na mlade.
  • Festival za tretje življenjsko obdobje tudi letos z bogatim programom.
  • Šport: Slovenska reprezentanca v slalomu na divjih vodah je v ekipni tekmi osvojila bronasto kolajno.

Radio Ognjišče

infonovice

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 9. 2025
Skrb nepogrešljivih in srčnih patronažnih sester

Med tistimi, ki delajo s starejšimi, bolnimi in umirajočimi na terenu so še posebej dragocene in nepogrešljive patronažne sestre. Med njimi je dipl. m. s. Mateja Rončelj iz Zdravstvenega doma Ljubljana. O svoji izkušnji je govorila na posvetu o paliatvni in hospic oskrbi, ki so ga pripravili pri Slovenski karitas. 

Skrb nepogrešljivih in srčnih patronažnih sester

Med tistimi, ki delajo s starejšimi, bolnimi in umirajočimi na terenu so še posebej dragocene in nepogrešljive patronažne sestre. Med njimi je dipl. m. s. Mateja Rončelj iz Zdravstvenega doma Ljubljana. O svoji izkušnji je govorila na posvetu o paliatvni in hospic oskrbi, ki so ga pripravili pri Slovenski karitas. 

patronažna služba. hospic in paliativna oskrbakaritas

Življenje išče pot

Skrb nepogrešljivih in srčnih patronažnih sester

Med tistimi, ki delajo s starejšimi, bolnimi in umirajočimi na terenu so še posebej dragocene in nepogrešljive patronažne sestre. Med njimi je dipl. m. s. Mateja Rončelj iz Zdravstvenega doma Ljubljana. O svoji izkušnji je govorila na posvetu o paliatvni in hospic oskrbi, ki so ga pripravili pri Slovenski karitas. 

VEČ ...|24. 9. 2025
Skrb nepogrešljivih in srčnih patronažnih sester

Med tistimi, ki delajo s starejšimi, bolnimi in umirajočimi na terenu so še posebej dragocene in nepogrešljive patronažne sestre. Med njimi je dipl. m. s. Mateja Rončelj iz Zdravstvenega doma Ljubljana. O svoji izkušnji je govorila na posvetu o paliatvni in hospic oskrbi, ki so ga pripravili pri Slovenski karitas. 

s. Meta Potočnik

patronažna služba. hospic in paliativna oskrbakaritas

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|15. 10. 2025
Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Tone Gorjup

politikaživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 10. 2025
O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

Radio Ognjišče

politika

Sol in luč

VEČ ...|14. 10. 2025
Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Naš pogled

VEČ ...|14. 10. 2025
Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|19. 10. 2025
Spominjamo se dne 19. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|19. 10. 2025
Osamljenost

Duhovno krizo našega časa bi lahko izrazili z besedami, da ima večina med nami določen naslov, toda da nas na njem ni mogoče najti. Osamljenost je ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Osamljenost

Duhovno krizo našega časa bi lahko izrazili z besedami, da ima večina med nami določen naslov, toda da nas na njem ni mogoče najti. Osamljenost je ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 10. 2025
Častitljivi del dne 19. 10.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Častitljivi del dne 19. 10.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 10. 2025
Izak Jogues