Pevci zapojte, godci zagodte
Družina Germín prihaja iz Rotmána, naselja v občini Juršinci. Glasba, še posebej ljudska, je sestavni del njihovega življenja. V skupini se družijo mama Julijana Germín, sin Miran Germín, hči Irena Érhatič in njihov prijatelj Franc Plohl. Odlikuje jih ubrano, večglasno petje, odprti glasovi in vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Družino Germín smo gostili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Družina Germín prihaja iz Rotmána, naselja v občini Juršinci. Glasba, še posebej ljudska, je sestavni del njihovega življenja. V skupini se družijo mama Julijana Germín, sin Miran Germín, hči Irena Érhatič in njihov prijatelj Franc Plohl. Odlikuje jih ubrano, večglasno petje, odprti glasovi in vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Družino Germín smo gostili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 39. srečanje pevskih družin. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo 11 družinskih sestavov, smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 39. srečanje pevskih družin. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo 11 družinskih sestavov, smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Vstopili smo v novo šolsko leto zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. V njej je nastopil predšolski pevski zbor OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Enota vrtca Mavrica in varovanci Zavoda Etno eko iz Šentjurja, predvajali pa smo tudi nekaj pesmi, izštevank, zbadljivk, uspavank in prstnih iger, zbranih v Otroški pesmarici 1, soavtorice dr. Urše Šivic.
Pevci zapojte, godci zagodte
Vstopili smo v novo šolsko leto zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. V njej je nastopil predšolski pevski zbor OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Enota vrtca Mavrica in varovanci Zavoda Etno eko iz Šentjurja, predvajali pa smo tudi nekaj pesmi, izštevank, zbadljivk, uspavank in prstnih iger, zbranih v Otroški pesmarici 1, soavtorice dr. Urše Šivic.
Pevci zapojte, godci zagodte
Z namenom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja ljudskega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje 170 članov, deluje skupina muzikantov, starejša in mlajša skupina pevk ljudskih pesmi, dve odrasli in ena otroška folklorna skupina ter skupina korantov. Društvo je ob okroglem jubileju izdalo zgoščenko Hodil sem po vrtecu ter knjigo Včeraj za danes in jutri, avtoric Nežke Lúbej in Barbare Sitar. Obe sta za oddajo o ljudski glasbi stopili pred mikrofon in predstavili 40 let Folklornega društva Lancova vas.
Pevci zapojte, godci zagodte
Z namenom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja ljudskega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje 170 članov, deluje skupina muzikantov, starejša in mlajša skupina pevk ljudskih pesmi, dve odrasli in ena otroška folklorna skupina ter skupina korantov. Društvo je ob okroglem jubileju izdalo zgoščenko Hodil sem po vrtecu ter knjigo Včeraj za danes in jutri, avtoric Nežke Lúbej in Barbare Sitar. Obe sta za oddajo o ljudski glasbi stopili pred mikrofon in predstavili 40 let Folklornega društva Lancova vas.
Pevci zapojte, godci zagodte
Redno tedensko oddajo o slovenski ljudski glasbi so tokrat oblikovali Pevska skupina Društva Šola zdravja Domžale, Jablovški pevci ter Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko iz Primoža pri Ljubnem.
Pevci zapojte, godci zagodte
Redno tedensko oddajo o slovenski ljudski glasbi so tokrat oblikovali Pevska skupina Društva Šola zdravja Domžale, Jablovški pevci ter Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko iz Primoža pri Ljubnem.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tamburaši iz Beltincev ohranjajo stoletno tradicijo tamburaškega muziciranja v Beltincih. Več kot pol stoletja tamburaše zelo uspešno vzgaja Mirko Smej – Miki . Z veliko odgovornostjo skrbi, da se izročilo prenaša na mlajše generacije. Igrajo glasbo vseh zvrsti, posebej pozorni pa so, da so tudi tiste stare viže stalno v njihovem repertoarju, enako kot vse nove, ki se vanj dodajajo. Prav tako kot se v zasedbo vedno znova vključujejo mladi tamburaši. Tamburaše Kulturno umetniškega društva Beltinci smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tamburaši iz Beltincev ohranjajo stoletno tradicijo tamburaškega muziciranja v Beltincih. Več kot pol stoletja tamburaše zelo uspešno vzgaja Mirko Smej – Miki . Z veliko odgovornostjo skrbi, da se izročilo prenaša na mlajše generacije. Igrajo glasbo vseh zvrsti, posebej pozorni pa so, da so tudi tiste stare viže stalno v njihovem repertoarju, enako kot vse nove, ki se vanj dodajajo. Prav tako kot se v zasedbo vedno znova vključujejo mladi tamburaši. Tamburaše Kulturno umetniškega društva Beltinci smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Iztekel se je 51. mednarodni folklorni festival v Beltincih. V kraju letos obeležujejo 100 let tamburaštva in otvoritveni večer, 20. julija je bil posvečen tamburašem. Obeležili so ga z nastopi Tamburašev KUD Beltinci, mlajše skupine Beltinskih tamburašev, pevci Beltinskih tamburašev in gosti – Tamburaši iz Borovnice. Odlomke s koncerta smo predvajali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Iztekel se je 51. mednarodni folklorni festival v Beltincih. V kraju letos obeležujejo 100 let tamburaštva in otvoritveni večer, 20. julija je bil posvečen tamburašem. Obeležili so ga z nastopi Tamburašev KUD Beltinci, mlajše skupine Beltinskih tamburašev, pevci Beltinskih tamburašev in gosti – Tamburaši iz Borovnice. Odlomke s koncerta smo predvajali v oddaji o ljudski glasbi.
Za življenje
V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec. Pogovarjali smo se, kako vztrajati na začrtanih poteh. Zdi se, da smo pri načrtovanju boljši, kot pri vztrajanju, predvsem takrat, ko se zgodijo prvi padci. Kako se pobrati po težkih življenjskih preizkušnjah in vztrajati v dobrem?
Pogovor o
Je medvrstniškega nasilja danes več kot ga je bilo nekoč? Kako ga prepoznati in se nanj odzvati? Kaj lahko naredi šola in kaj smo dolžni narediti starši? Na ta in še mnoga druga vprašanja smo odgovarjali s strokovnjaki z različnih področij.
Spoznanje več, predsodek manj
»Že pred leti so ugotovili, da je migranska problematika res Ahilova peta Zahodne Evrope. Prvič, ker se evropska javnost boji takih valov in to samo po sebi lahko zamaje stabilnost, po drugi strani pa so v Rusiji tudi zelo dobro ugotovili, da pa drugi del evropske javnosti izrazito pričakuje, humano, migrantom naklonjeno ravnanje,« pravi dr. Aleš Maver.
Slovencem po svetu in domovini
V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.
Kmetijska oddaja
Minuli teden so poslanci vladajoče koalicije sprejeli dva za kmetijstvo zelo škodljiva zakona, jasno pa je, da nas čaka sprejem vsaj še enega. Povzetku dogajanja in izjavam poslank in poslancev ter ministrice, ki se jih velja zapomniti, ste lahko prisluhnili v nedeljski kmetijski oddaji.
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji je bila naša gostja Andreja Štepec, ki dela kot vrstniška zagovornica pri slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. Predstavila nam je svoje delo, delovanje Šenta in poudarila pomen skrbi za duševno zdravje, pri čemer je zelo pomembna dobro razvita socialna mreža, ki nam lahko v trenutkih preizkušenj nudi oporo in pomoč.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe bdi nad programi, ki so povezani s pomočjo v tujini, tudi nad mnogimi, ki so del pomoči pri delu slovenskih misijonarjev. Vprašali smo jo o skrbeh, ki so jih rodile mnoge potrebe doma. Ali programi v Afriki in drugod tečejo naprej?