Vsak po sebi čevlje meri

Obutvena dediščina na Slovenskem: o škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih je naslov prve slovenske znanstvene monografije o obuvanju. Avtor, več kot 400 strani obsežne publikacije, je dr. Bojan Knific, etnolog s Tržiškega muzeja, ki v knjigi obravnava razvoj obuval od prvih omemb v srednjem veku do sredine 20. stoletja in pojasnjuje številne posebnosti, ki so se ob sprejemanju obutvene mode uveljavile pri nas in širše.

Nocoj bo pa gvišno, oje, oj

V zadnji februarski oddaji sta v ubranem dvoglasju prepevali Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Marija Salobir je pripovedovala o coprnicah, ki so nekdaj strašile in pela skupaj z ljudskimi pevci iz Trobnega Dola nad Laškim, v Porabje pa so nas popeljali ljudski pevci z Gornjega Senika.

Šeme brez treme

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Ligojnške maškare, Cerkljanske laufarje, bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Lancove vasi in Liške pustjé

Zvočni svet Vlada Nunčiča

Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, prof. geografije in tehnike, je edini izdelovalec lajn v Sloveniji. Že v rani mladosti ga je prevzel zvok orgelskih piščali. Izdelovanja orgel se je najprej učil v Nemčiji, v delavnici Huberta Sandtnerja, v Ludwigsburgu pa je pridobil teoretično znanje za izdelovanje inštrumentov. Sicer pa je veliko raziskoval in odkrival sam, kasneje področje preprostih historičnih glasbil, kot so oprekelj, psalterji, portativ, organistrum. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki.

Zvočni svet Vlada Nunčiča smo predstavili v praznični oddaji o ljudski glasbi.

Vsem ljudem na znanje dajte za ta praznik svečanski

Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. V njej so nastopile ljudske pevke s Tinja, kot svečniški koledniki pa člani okteta Lipa in pevci Pustrovžeki s Keblja, Kvartet Grče iz Dobrne in mešani cerkveni zbor Vitanje.

Duo Mir iz Medvedjega Brda

VMedvedjem Brdu, manjšem razpotegnjenem naselju v občini Logatec,sta doma Marija Rupnik in Irena Lukan, simpatični, zgovorni inprijetni sogovornici, ki ju že 18 let druži veselje do petja.Spoznali ste ju v oddaji o ljudski glasbi.

Cintare, dobitnice Murkove listine

SED že 45 let združuje etnologe in kulturne antropologe ter ljubitelje. Stanovske nagrade, priznanja in listine, poimenovane po utemeljitelju etnologije kot znanosti - dr. Matiji Murku pa podeljuje od leta 1986. Dobitnica Murkove listine leta 2020 za ohranjanje slovenskega ljudskega petja in njegove revitalizacije je Pevska skupina Cintare. Cintare so bile gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Etnologinja dr. Marija Klobčar, dobitnica Murkove nagrade

Voddaji o ljudski glasbi smo gostili dobitnico Murkove nagrade leta2020 za izjemne znanstvene in strokovne dosežke na področjuetnologije - dr. Marijo Klobčar, višjo znanstveno sodelavko,docentko za folkloristiko in primerjalno mitologijo, zaposleno na GNIZRC SAZU v Ljubljani.

Mi se od vas poslavljamo, Bogu vas priporočamo

Prvooddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.

Urca je polnoči, Bog se na svet rodi

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

Odmevi z državnih srečanj pevcev in godcev 2 del

Vsakoletnadržavna srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž soponudila izbor mladih skupin, ki so z današnjim občutenjem starega,poustvarili zanimiv program. Poleg mladih pa so nastopile tudiskupine in posamezniki, ki v zrelih ali poznejših letih že mnogočasa ali pa od vsega začetka svojega življenja dihajo z ljudskopesmijo in vižami. V tokratni oddaji smo predvajali nekaj nastopovskupin in posameznikov z državnih srečanj iz leta 2017 in 2016.

Odmevi z državnih srečanj pevcev in godcev 1 del

Vsakoleto sta bili dve zaporedni oddaji sredi decembra namenjenipredvajanju vsakoletnih državnih srečanj pevcev ljudskih pesmi ingodcev ljudskih viž. Le-ta so se tradicionalno odvila konecnovembra. V današnjem in prihodnjem druženju smo se s krajšimiodlomki sprehodili skozi nekaj minulih prireditev. Nocoj smo obudilinastope nekaterih skupin in posameznikov iz leta 2019 in 2018.

Slovenska Istra v pesmi in glasbi

Glasbenazgoščenka z naslovom Slovenska Istra v pesmi in glasbi jeprvi pregled poustvarjalcev ljudskega glasbe tega območja in prinašaposnetke skoraj vseh pred leti delujočih skupin v Slovenski Istri.Gradivo zanjo, izdano leta 2005, ki ima dokumentarno vrednost, jepripravil in uredil Marino Kranjac.

Škrjanček poje, žvrgoli

Večglasnoljudsko petje so v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godcizagodte predstavili ljudski pevci s Svete Ane, ljudske pevke Solziceiz Budne vasi in ljudski pevci z Vrhka pri Tržišču blizu Sevnice.

Le nocoj še lunca mila

Večglasno,počasno in ubrano petje odlikuje ljudske pevke sveti Jurij obŠčavnici in Dobovske pevce, ki so nastopili v tokratni oddaji izcikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes

Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomkes predstavitve monografije Narečje ter ljudsko glasbeno in plesnoizročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes, avtorjev dr.Suzane Todorović in Marina Kranjaca, ki je bilo v začetku oktobra vDekanih.

Sladko vince piti, to me veseli

Slovencismo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih,kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano sštevilnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izrazgostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudipesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so seoglašale v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Smrt se že bliža vse ure, vse dni, ko nam bo zaprla oči

Smrt,velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja,je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji inverovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem. Napraznik spomina vseh vernih rajnih smo oddajo o ljudski glasbipletli z mrliškimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi dosmrti.

Kam bova vandrala

Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajaliposnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, na kateri je bilo letospredstavljeno izročilo dvojezičnih pesmi.

Odmevi s prireditev Fantje po polj gredo

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki jih sredi oktobra v Račni pri Grosuplju pripravljajo tamkajšnji domači ljudski pevci – skupina Zarja.

Poslušajte štimo mojo

Tokratna oddaja je prinesla odlomke s predstavitve monografije Poslušajte štimo mojo, avtorice etnologinje in slavistke, sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta dr. Marije Klobčar. Knjiga razkriva, kdo so bili potujoči pevci v posamičnih obdobjih, kakšno je bilo njihovo mesto v družbi, na katere potrebe so se odzvali s svojimi pesmimi in kako je njihova ustvarjalnost s ponarodevanjem obstajala med ljudmi.

Pri nas na Štajerskem

V prvi oktobrski oddaji o ljudski glasbi so nas s svojim petjem in igranjem razveseljevali pevci in godci društva kmečkih žena Oplotnica ter pevke iz Bezine pri Slovenskih Konjicah.

Povedali so

V zadnji septembrski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je avtorica oddaje s tremi člani Folklornega društva Brusači Radeče predstavila knjigo Povedali so. V njej so opisane navade, šege, pesmi in plesi v Radečah in okolici.

Poslušam kovača

Poslušam kovača je naslov zgoščenke, na kateri so dokumentirane ljudske pesmi, viže in govor iz kraja Lokovec. Zvočno gradivo, ki ga je v letih od 1992 do 2007 zbrala in uredila Ljoba Jenče, smo predvajali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Napevi in viže s Primorske

Pred državnim praznikom Dan vrnitve Primorske k matični domovini smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte poslušali napeve in viže s Primorske. Pele so pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornje Posočje, pevke ljudskih pesmi Kulturno društvo Kraški šopek Sežana; igrali pa Palmiro Krmac iz Marezig in godci Kulturno društvo Mandrač Koper.

Mladi pojejo in plešejo

Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo za prvo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte izbrali nekaj posnetkov mladih, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Nastopili so člani Otroške folklorne skupine Šentlora in Šentjerneja, pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča ter pevke in godci Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo.

Spomin na srečanja v Koritnem nad Oplotnico

V zadnji avgustovski oddaji smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki na nedeljo po velikem šmarnu potekajo v poznogotski cerkvi sv. Miklavža v Koritnem nad Oplotnico.

Stopničasto petje

Najbolj običajno fantovsko ljudsko petje barvajo trije po melodičnih linijah različni glasovi; glas, ki poje naprej in ponavadi vodi osnovno melodijo, drugi, ki jo največkrat presega v terčnem razmerju in bas, ki postavlja temelje. V tokratnem druženju ob ljudski glasbi so nastopili Fantje s Preske in pevci z Globokega. Obe moški pevski skupini se predstavljata s triglasnim fantovskim petjem, z močno prepletenimi glasovi, sproščenim podajanjem in stopničastim petjem, kjer se intonacija iz kitice v kitico spreminja.

Ne de mi več rasla travica zelena

Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.

Marija ima krancel zlat

Prihajajoči praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo obeležili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. V njej smo razgrnili, kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater.

To ti pravim, ljuba žena

V prvi avgustovski oddaji o ljudski glasbi so nastopili trije zakonski pari, ki jih med drugim povezuje tudi ljubezen do petja ljudskih pesmi. Peli so zakonca Urbančič iz Ljubljane, zakonca Donko iz Gornje Bistrice in zakonca Anzeljc s Hudega vrha na Blokah.

Odpiraj okence, že dolgo čakam te

V občino Podlehnik sem se velikokrat odpravila po pesmi k tamkajšnjim pevcem, saj se le-ta lahko pohvali z več skupinami ljudskih pevcev. Tam so med drugim doma ljudske pevke Trstenke, ljudski pevci Kopači in Jablovški pevci, ki se vsako leto zberejo in zapojejo na prireditvi v Podlehniku. Njihovo petje je odmevalo v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Sestre Nedeljko, sestre Jakob in sestre Kopinske

Ni veliko skupin, v katerih tradicijo družinskega petja nadaljujejo otroci. Pa vendarle, tekom večletnih terenskih popotovanj po naši deželi, sem spoznala preproste, skromne, zgovorne in ljudski pesmi predane sestre Nedeljko iz Savcev v Prlekiji, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno in sestre Kopinske iz Cirkulane. Tri ženske pevske skupine, v katerih se družijo in pojejo sestre, so nastopile v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Odmevi s prireditev Pa se sliš

Ljudske pevke Žejno delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Pevke se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji, druženja pevcev in godcev pa sredi junija pripravljajo tudi v domačem kraju. Do zdaj so izvedle 14 srečanj z naslovom Pa se sliš. Vabilu smo se večkrat odzvali tudi z Radia Ognjišče in prireditve zvočno zapisali. Nekaj odlomkov z njihovih druženj iz preteklih let je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Slovenska Istra na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnjo soboto v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 12. večer slovenskega ljudskega izročila. Na letošnji prireditvi je bila obiskovalcem predstavljena Slovenska Istra v izvedbi skupine Zingelci. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Na poljci na hišca stoji

V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.

Zdaj smo poželi, bodimo veseli

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.

Vesel smo mi na svet

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo predvajali nekaj obsežnega pesemskega gradiva, ki ga v svojem repertoarju hranijo Ljudski pevci iz Tepanja.

To pesem so pa peli

Družino Miklavž iz Mislinje pod Pohorjem, ljudske pevce s Prevorja na Kozjanskem in vokalno skupino Leščeček iz Veržeja odlikuje večglasno, počasno in ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Nekaj njihovega gradiva smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Pevki z Gorenjske

Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.

Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi

Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.

Šmarnična pobožnost Mariji v čast

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Spomini na srečanja družin v Mozirju

V oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih minulih srečanj pevskih družin, ki se že tradicionalno, okoli jurjevega, odvijajo v Mozirju.

Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god

Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

Preljuba si ti pomlad

V zadnji aprilski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so nastopili mešana skupina Jesensko cvetje iz Šentjurja, Robnikovi sestri iz Konjskega vrha nad Lučami in Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju.

Obhodi jurjevskih kolednikov

Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.

Kristus je vstal

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.

S pesmijo v predvelikonočni čas

V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Dober večer, mamica

V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.

Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali

Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.