Poslušam kovača

Poslušam kovača je naslov zgoščenke, na kateri so dokumentirane ljudske pesmi, viže in govor iz kraja Lokovec. Zvočno gradivo, ki ga je v letih od 1992 do 2007 zbrala in uredila Ljoba Jenče, smo predvajali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Napevi in viže s Primorske

Pred državnim praznikom Dan vrnitve Primorske k matični domovini smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte poslušali napeve in viže s Primorske. Pele so pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornje Posočje, pevke ljudskih pesmi Kulturno društvo Kraški šopek Sežana; igrali pa Palmiro Krmac iz Marezig in godci Kulturno društvo Mandrač Koper.

Mladi pojejo in plešejo

Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo za prvo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte izbrali nekaj posnetkov mladih, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Nastopili so člani Otroške folklorne skupine Šentlora in Šentjerneja, pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča ter pevke in godci Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo.

Spomin na srečanja v Koritnem nad Oplotnico

V zadnji avgustovski oddaji smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki na nedeljo po velikem šmarnu potekajo v poznogotski cerkvi sv. Miklavža v Koritnem nad Oplotnico.

Stopničasto petje

Najbolj običajno fantovsko ljudsko petje barvajo trije po melodičnih linijah različni glasovi; glas, ki poje naprej in ponavadi vodi osnovno melodijo, drugi, ki jo največkrat presega v terčnem razmerju in bas, ki postavlja temelje. V tokratnem druženju ob ljudski glasbi so nastopili Fantje s Preske in pevci z Globokega. Obe moški pevski skupini se predstavljata s triglasnim fantovskim petjem, z močno prepletenimi glasovi, sproščenim podajanjem in stopničastim petjem, kjer se intonacija iz kitice v kitico spreminja.

Ne de mi več rasla travica zelena

Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.

Marija ima krancel zlat

Prihajajoči praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo obeležili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. V njej smo razgrnili, kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater.

To ti pravim, ljuba žena

V prvi avgustovski oddaji o ljudski glasbi so nastopili trije zakonski pari, ki jih med drugim povezuje tudi ljubezen do petja ljudskih pesmi. Peli so zakonca Urbančič iz Ljubljane, zakonca Donko iz Gornje Bistrice in zakonca Anzeljc s Hudega vrha na Blokah.

Odpiraj okence, že dolgo čakam te

V občino Podlehnik sem se velikokrat odpravila po pesmi k tamkajšnjim pevcem, saj se le-ta lahko pohvali z več skupinami ljudskih pevcev. Tam so med drugim doma ljudske pevke Trstenke, ljudski pevci Kopači in Jablovški pevci, ki se vsako leto zberejo in zapojejo na prireditvi v Podlehniku. Njihovo petje je odmevalo v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Sestre Nedeljko, sestre Jakob in sestre Kopinske

Ni veliko skupin, v katerih tradicijo družinskega petja nadaljujejo otroci. Pa vendarle, tekom večletnih terenskih popotovanj po naši deželi, sem spoznala preproste, skromne, zgovorne in ljudski pesmi predane sestre Nedeljko iz Savcev v Prlekiji, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno in sestre Kopinske iz Cirkulane. Tri ženske pevske skupine, v katerih se družijo in pojejo sestre, so nastopile v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Odmevi s prireditev Pa se sliš

Ljudske pevke Žejno delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Pevke se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji, druženja pevcev in godcev pa sredi junija pripravljajo tudi v domačem kraju. Do zdaj so izvedle 14 srečanj z naslovom Pa se sliš. Vabilu smo se večkrat odzvali tudi z Radia Ognjišče in prireditve zvočno zapisali. Nekaj odlomkov z njihovih druženj iz preteklih let je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Slovenska Istra na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnjo soboto v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 12. večer slovenskega ljudskega izročila. Na letošnji prireditvi je bila obiskovalcem predstavljena Slovenska Istra v izvedbi skupine Zingelci. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Na poljci na hišca stoji

V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.

Zdaj smo poželi, bodimo veseli

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.

Vesel smo mi na svet

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo predvajali nekaj obsežnega pesemskega gradiva, ki ga v svojem repertoarju hranijo Ljudski pevci iz Tepanja.

To pesem so pa peli

Družino Miklavž iz Mislinje pod Pohorjem, ljudske pevce s Prevorja na Kozjanskem in vokalno skupino Leščeček iz Veržeja odlikuje večglasno, počasno in ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Nekaj njihovega gradiva smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Pevki z Gorenjske

Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.

Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi

Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.

Šmarnična pobožnost Mariji v čast

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Spomini na srečanja družin v Mozirju

V oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih minulih srečanj pevskih družin, ki se že tradicionalno, okoli jurjevega, odvijajo v Mozirju.

Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god

Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

Preljuba si ti pomlad

V zadnji aprilski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so nastopili mešana skupina Jesensko cvetje iz Šentjurja, Robnikovi sestri iz Konjskega vrha nad Lučami in Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju.

Obhodi jurjevskih kolednikov

Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.

Kristus je vstal

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.

S pesmijo v predvelikonočni čas

V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Dober večer, mamica

V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.

Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali

Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Imel je oče pet sinov

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Ljudske pevke Rogatec

Ljudske pevke iz Rogatca izhajajo iz domačega, družinskega petja. V organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. S svojimi nastopi so izredno dejavne v domačem kraju in bližnji okolici. Njihov repertoar obsega vsebinsko raznolike napeve. Nekaj obsežnega gradiva so predstavile v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Pustni obhodi

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.

Ljudsko v urbanem 2020

V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo devet skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Trije kovači postopači

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je sredi januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.

Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.

Prelepo petje se glasi

V letu 2019 smo pripravili šest portretov pevskih skupin iz različnih krajev Slovenije. V zadnji januarski oddaji smo se jih spomnili s krajšimi odlomki.

Pevci zapojte, godci zagodte

Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet

V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.

Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji grejo k nam

Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.

Božji nam je rojen sin

Zadnja oddaja iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je bila spletena z obredji božično-novoletnega koledovanja.

Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah

Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Ribniški fantje

Iz Ribnice na Pohorju prihajajo Ribniški fantje, ki delujejo v okviru KUD Stane Sever Ribnica na Pohorju. Skupino sestavlja pet pevcev, ki so dejavni v različnih pevskih zasedbah v domačem kraju, enajsto leto pa se družijo ob petju ljudskih pesmi. Ribniški fantje so bili gosteje tokratne oddaje.

Napev – odsev 2019

Letošnja državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev 2019 je bila namenjana predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Odlomke s srečanja, ki je bilo 16. novembra v Artičah, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Tanko, tolsto in debelo

Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.

Mazurke, marši, valčki, polke

Tokratno, nekoliko krajšo oddajo, sta oblikovali dve godčevski skupini, družinski trio Volk folk iz Ilirske Bistrice in godci Rezjanab sasiedi iz Tolmina. Poslušali smo mazurke, marše, zibenšrite, štajeriše, valčke in polke.

Ti najlepša v vasi, poslušaj me nocoj

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi, ki so ga 19. oktobra v domačem kraju pripravili pevci iz Globokega. Poleg gostiteljev so na njen nastopili še Kapelski pubi iz Kapel pri Brežicah, ljudski pevci Tepanje in sestri Apšner iz Gmajne ob Pamečah.

Prva kupica zrelga vinčeca

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

»Skup se snidemo, dobre volje smo in veselo zapojemo«

Prva novembrska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je ponudila odlomke z 22. prireditve Fantje po polj gredo, ki so jo sredi oktobra pripravili domači pevci in godci iz Račne in Čušperka pri Grosuplju.

»Nobene svete maše brez vinca brane ni«

Tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je prinesla odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga 12. oktobra pripravile ljudske pevke Trstenke iz Podlehnika.

Stare ohcetne viže

V tokratni oddaji smo predstavili zgoščenko starih ohcetnih viž, ki so jih zvočno dokumentirali godci s Tajne. O godcih, svatbenih vižah in zgoščenki sem je avtorica oddaje pogovarjala s Francem Koširjem iz vasi Tajna blizu Koritnega na Pohorju.

70 let Zagoriških fantov

Na Dobrepolju je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kralj ter Zagoriški fantje, ki že 70 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline. Častitljivi jubilej je skupina proslavila s slavnostnim koncertom sredi septembra na Vidmu, odlomke s prireditve je prinesla prva oktobrska oddaja o ljudski glasbi.

Jaz sem gorman imenvan

Trlce, skupina pevk ljudskih pesmi iz Ligojne, ki je prepoznavna po triglasnem petju in pražnjih kostumih z obrobja Ljubljanskega barja ter ljudski pevci iz Šentruperta nad Laškim, ki jim daje pečat mehak glas naprej, odprt, nekoliko oster glas čez, ki ju podkrepi še globok bas, sta oblikovali prvo oktobrsko oddajo.