Komentar Zanima.me
Paradigma vodje koalicije in prvega človeka opozicije je praktično identična: mi proti njim, naši proti njihovim, črni proti rdečim … pri čemer »mi« poosebljamo vse najboljše in »oni« vse najslabše. In kar je osrednje sporočilo: razen nas (in njih) za druge tu ni prostora. In če je tako, naj jasno povesta, da si želita večinski volilni sistem, kjer bosta na sceni lahko ostala sama in še lažje definirala drug drugega, ju je v petkovem Safariju lucidno prebral Mirko Mayer. Nenazadnje imata skupaj dovolj parlamentarnih glasov, da ga tudi udejanjita.
Komentar Zanima.me
Paradigma vodje koalicije in prvega človeka opozicije je praktično identična: mi proti njim, naši proti njihovim, črni proti rdečim … pri čemer »mi« poosebljamo vse najboljše in »oni« vse najslabše. In kar je osrednje sporočilo: razen nas (in njih) za druge tu ni prostora. In če je tako, naj jasno povesta, da si želita večinski volilni sistem, kjer bosta na sceni lahko ostala sama in še lažje definirala drug drugega, ju je v petkovem Safariju lucidno prebral Mirko Mayer. Nenazadnje imata skupaj dovolj parlamentarnih glasov, da ga tudi udejanjita.
Komentar Zanima.me
Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
Komentar Zanima.me
Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativni prispevki
Referendum, ki bo potekal v prihodnjih tednih, vse bolj dobiva značaj preizkusa politične klime v državi. Kot opozarja politični analitik Mirko Mayer, rezultati ankete treh družb kažejo na precejšnjo zadržanost javnosti – največ vprašanih namreč pravi, da se referenduma sploh ne bodo udeležili.
Mayer pojasnjuje, da bi za dosego referendumskega kvoruma, ki znaša približno 340 tisoč volivcev, morala desnosredinska politična opcija aktivirati kar okoli 70 odstotkov svojega siceršnjega potencialnega volilnega telesa. To pomeni, da bi tematika referenduma morala nagovoriti širši krog državljanov – tudi sredinsko in levo-sredinsko volilno bazo. Po njegovem mnenju tovrstna mobilizacija ni zelo verjetna, čemur pritrjuje tudi razmeroma neodločen rezultat med tistimi, ki so v anketi že izrazili svoje mnenje.
Kot dodaja, lahko na dinamiko nekoliko vpliva tudi sodni postopek, ki se zaključuje na celjskem sodišču in bi lahko premešal karte zlasti na desni strani političnega spektra. A Mayer ocenjuje, da ta afera nima enakega emocionalnega naboja kot npr. afera Patria. V tem kontekstu vidi referendumsko strategijo stranke SDS kot tvegano – morda celo kot strateško napako.
Informativni prispevki
Referendum, ki bo potekal v prihodnjih tednih, vse bolj dobiva značaj preizkusa politične klime v državi. Kot opozarja politični analitik Mirko Mayer, rezultati ankete treh družb kažejo na precejšnjo zadržanost javnosti – največ vprašanih namreč pravi, da se referenduma sploh ne bodo udeležili.
Mayer pojasnjuje, da bi za dosego referendumskega kvoruma, ki znaša približno 340 tisoč volivcev, morala desnosredinska politična opcija aktivirati kar okoli 70 odstotkov svojega siceršnjega potencialnega volilnega telesa. To pomeni, da bi tematika referenduma morala nagovoriti širši krog državljanov – tudi sredinsko in levo-sredinsko volilno bazo. Po njegovem mnenju tovrstna mobilizacija ni zelo verjetna, čemur pritrjuje tudi razmeroma neodločen rezultat med tistimi, ki so v anketi že izrazili svoje mnenje.
Kot dodaja, lahko na dinamiko nekoliko vpliva tudi sodni postopek, ki se zaključuje na celjskem sodišču in bi lahko premešal karte zlasti na desni strani političnega spektra. A Mayer ocenjuje, da ta afera nima enakega emocionalnega naboja kot npr. afera Patria. V tem kontekstu vidi referendumsko strategijo stranke SDS kot tvegano – morda celo kot strateško napako.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativni prispevki
Vse več ljudi je nezadovoljnih z aktualno vlado. To izhaja tudi iz februarske izdaje »Utrip družbe«, ki jo je objavil Raziskovalni inštitut Janeza Evangelista Kreka. Iz ankete je razvidno, da narašča podpora določenim političnim strankam, ki so v zadnjem obdobju pridobile večjo prepoznavnost zaradi svojih stališč. Na vrhu ostaja SDS s skoraj 20 odstotno podporo. Sledijo Gibanje Svoboda z 19,5 odstotka, SD 8,5 odstotka, Levica 7,8 odstotka in NSi s sedem odstotno podporo. V parlament bi se uvrstile še stranke Demokrati s sedmimi odstotki, Resni.ca s skoraj šestimi ter Vesna s pet odstotno podporo. Sledijo Pirati s tremi in SNS z 2,4 odstotno podporo. Manj kot dva odstotka podpore bi dobili Glas upokojencev, SLS, Fokus, Zeleni, Zaupanje in DeSUS. Neopredeljenih je ostalo 10 odstotkov vprašanih.
Informativni prispevki
Vse več ljudi je nezadovoljnih z aktualno vlado. To izhaja tudi iz februarske izdaje »Utrip družbe«, ki jo je objavil Raziskovalni inštitut Janeza Evangelista Kreka. Iz ankete je razvidno, da narašča podpora določenim političnim strankam, ki so v zadnjem obdobju pridobile večjo prepoznavnost zaradi svojih stališč. Na vrhu ostaja SDS s skoraj 20 odstotno podporo. Sledijo Gibanje Svoboda z 19,5 odstotka, SD 8,5 odstotka, Levica 7,8 odstotka in NSi s sedem odstotno podporo. V parlament bi se uvrstile še stranke Demokrati s sedmimi odstotki, Resni.ca s skoraj šestimi ter Vesna s pet odstotno podporo. Sledijo Pirati s tremi in SNS z 2,4 odstotno podporo. Manj kot dva odstotka podpore bi dobili Glas upokojencev, SLS, Fokus, Zeleni, Zaupanje in DeSUS. Neopredeljenih je ostalo 10 odstotkov vprašanih.
Informativni prispevki
Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.
Informativni prispevki
Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Slovencem po svetu in domovini
Župan Globasnice na avstrijskem Koroškem in predsednik Stalne konference svetov avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji in predsednik tega organa za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik je poslal odprto pismo članom avstrijske vlade na Dunaju. V njem izraža zaskrbljenost in nerazumevanje nad napovedanim občutnim zmanjšanjem finančnih sredstev za avtohtone narodne skupnosti zaradi uskladitve proračuna. Upoštevajoč 70 let podpisa ADP, 80 let konca nacističnega terorja – in z mislijo na 50-letnico Zakona o narodnih skupnostih ta korak ni le „politično nerazumljiv, ampak predstavlja tudi hud udarec v obraz vsem, ki se vsakodnevno zavzemajo za ohranjanje in spodbujanje jezikovne in kulturne raznolikosti v Avstriji. Člane zvezne vlade izrecno poziva, da to preprečijo in meni, naj se dogovorijo, da bo ob izboljšanju proračunskih razmer podpora narodnim skupnostim usklajena z inflacijo in finančno okrepljena. Že prejšnji teden so bili do vladnih načrtov kritični pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Avstrijski parlament bo o proračunu za prihodnji dve leti po napovedih glasoval 18. junija. Pred tem bodo o osnutku razpravljali v pristojnih odborih in tudi na plenarnem zasedanju.
Kmetijska oddaja
V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji je bil tokrat naš gost dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec družbenega dogajanja. Ob obletnici vlade Roberta Goloba smo veliko poslušali o različnih uspehih, kaj ob tem meni sam, kako vidi delo opozicije, interpelacije, ki kar dežujejo, pa tudi položaj v svetu.
Globine
Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.
Svetovalnica
Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na vprašanja poslušalk in poslušalcev na teme: legalizacija objekta, zapuščinska razprava in stroški ter udeležba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, nujni deleži, vrednotenje nepremičnin ...
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada pripravila sočno krompirjevo solato, da bi tako porabila meso, ki je ostalo od prazničnega kosila. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj skuha krompir v olupkih, ga čim bolj vročega olupi, tanko nareže in takoj zabeli z oljem. Malo naj premeša in pokrije, da se olje vsrka v krompir in ga tako zmehča. Posebej naj pripravi marinado (kis, sol in poper), k tej solati doda tudi narezano čebulo in narezane kisle kumarice. Vse skupaj naj premeša in pusti, da se solata marinira, da se okusi premešajo med seboj. Lahko jo naredi tudi z jogurtnim prelivom: lonček jogurta, 2 žlici smetane, limonin sok, malo kisa, žličko majoneze ali gorčice. Tak preliv lahko uporabi za marsikatero kuhano solato, bodisi iz testenin, riža ali kaše.
Življenje išče pot
25. maja so v Društvu Družina in življenje praznovali 25 letnico delovanja. Z njimi aktivno sodelujeta tudi Mirko in Darja Robba iz župnije Poljane nad Škofjo Loko, ki sta DIŽ spoznala prav s poslušanjem našega radia. Danes sta voditeljski par zakonskih skupin.
Svetovalnica
Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na vprašanja poslušalk in poslušalcev na teme: legalizacija objekta, zapuščinska razprava in stroški ter udeležba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, nujni deleži, vrednotenje nepremičnin ...