Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 6. 2021
Matej Kovač: V dneh pred predsedovanjem Svetu EZ histerija med levičarji

V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.

Matej Kovač: V dneh pred predsedovanjem Svetu EZ histerija med levičarji

V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.

komentarSlovenijaugledEvropska zvezapolitikakompleks manjvrednosti

Komentar Časnik.si

Matej Kovač: V dneh pred predsedovanjem Svetu EZ histerija med levičarji

V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.

VEČ ...|16. 6. 2021
Matej Kovač: V dneh pred predsedovanjem Svetu EZ histerija med levičarji

V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.

Matej Kovač

komentarSlovenijaugledEvropska zvezapolitikakompleks manjvrednosti

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 3. 2021
Matej Kovač: Orbanizacijo, samo s postkomunisti v sedlu, živimo že četrt stoletja

V komentarju avtor piše o načinih napada na sedanjo vlado. Dotakne se članka na bruseljskem portalu Politico, o vojni z mediji, ki naj bi jo bojeval Janez Janša. Da bi sedanjega premiera označili za neprimernega, ga povezujejo z Viktorjem Orbanom ter mu očitajo orbanizacijo Slovenije. Avtor pa meni, da nevarnost za demokracijo in ustavni red dejansko potekajo s strani politično aktivističnih državnih funkcionarjev, povezanih s strici iz ozadje.

Matej Kovač: Orbanizacijo, samo s postkomunisti v sedlu, živimo že četrt stoletja

V komentarju avtor piše o načinih napada na sedanjo vlado. Dotakne se članka na bruseljskem portalu Politico, o vojni z mediji, ki naj bi jo bojeval Janez Janša. Da bi sedanjega premiera označili za neprimernega, ga povezujejo z Viktorjem Orbanom ter mu očitajo orbanizacijo Slovenije. Avtor pa meni, da nevarnost za demokracijo in ustavni red dejansko potekajo s strani politično aktivističnih državnih funkcionarjev, povezanih s strici iz ozadje.

orbanizacijaJanez JanšaTomaž Veselustavno sodiščemedijikomentar

Komentar Časnik.si

Matej Kovač: Orbanizacijo, samo s postkomunisti v sedlu, živimo že četrt stoletja

V komentarju avtor piše o načinih napada na sedanjo vlado. Dotakne se članka na bruseljskem portalu Politico, o vojni z mediji, ki naj bi jo bojeval Janez Janša. Da bi sedanjega premiera označili za neprimernega, ga povezujejo z Viktorjem Orbanom ter mu očitajo orbanizacijo Slovenije. Avtor pa meni, da nevarnost za demokracijo in ustavni red dejansko potekajo s strani politično aktivističnih državnih funkcionarjev, povezanih s strici iz ozadje.

VEČ ...|3. 3. 2021
Matej Kovač: Orbanizacijo, samo s postkomunisti v sedlu, živimo že četrt stoletja

V komentarju avtor piše o načinih napada na sedanjo vlado. Dotakne se članka na bruseljskem portalu Politico, o vojni z mediji, ki naj bi jo bojeval Janez Janša. Da bi sedanjega premiera označili za neprimernega, ga povezujejo z Viktorjem Orbanom ter mu očitajo orbanizacijo Slovenije. Avtor pa meni, da nevarnost za demokracijo in ustavni red dejansko potekajo s strani politično aktivističnih državnih funkcionarjev, povezanih s strici iz ozadje.

Matej Kovač

orbanizacijaJanez JanšaTomaž Veselustavno sodiščemedijikomentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 4. 2020
Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist

Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist

Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

komentardruzbakomunizemspomin

Komentar Časnik.si

Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist
Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.
VEČ ...|22. 4. 2020
Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist
Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

Matej Kovač

komentardruzbakomunizemspomin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|7. 8. 2019
V Sloveniji je slabo, če si bil komunist in ti je ime Janez Janša

V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Mateja Kovača.

V Sloveniji je slabo, če si bil komunist in ti je ime Janez Janša

V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Mateja Kovača.

komentarpolitikacasnik

Komentar Časnik.si

V Sloveniji je slabo, če si bil komunist in ti je ime Janez Janša
V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Mateja Kovača.
VEČ ...|7. 8. 2019
V Sloveniji je slabo, če si bil komunist in ti je ime Janez Janša
V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Mateja Kovača.

Matej Kovač

komentarpolitikacasnik

Komentar Časnik.si

VEČ ...|30. 1. 2019
Matej Kovač: Ustavna obtožba proti predsedniku vlade Marjanu Šarcu z negativnim, a tudi s pozitivnim izidom.

Glasovalni poraz predlagateljev je omogočil, da so Marjan Šarec in njegova ekipa še dodatno razpihovali predsodke zoper zasebno šolstvo, vendar pa so se morali terminsko zavezati k izpolnitvi razsodbe Ustavnega sodišča. Vse bolj tudi postaja jasno, da se Marjan Šarec postavlja v položaj vodje slovenske tranzicijske levice.

Matej Kovač: Ustavna obtožba proti predsedniku vlade Marjanu Šarcu z negativnim, a tudi s pozitivnim izidom.

Glasovalni poraz predlagateljev je omogočil, da so Marjan Šarec in njegova ekipa še dodatno razpihovali predsodke zoper zasebno šolstvo, vendar pa so se morali terminsko zavezati k izpolnitvi razsodbe Ustavnega sodišča. Vse bolj tudi postaja jasno, da se Marjan Šarec postavlja v položaj vodje slovenske tranzicijske levice.

politika

Komentar Časnik.si

Matej Kovač: Ustavna obtožba proti predsedniku vlade Marjanu Šarcu z negativnim, a tudi s pozitivnim izidom.
Glasovalni poraz predlagateljev je omogočil, da so Marjan Šarec in njegova ekipa še dodatno razpihovali predsodke zoper zasebno šolstvo, vendar pa so se morali terminsko zavezati k izpolnitvi razsodbe Ustavnega sodišča. Vse bolj tudi postaja jasno, da se Marjan Šarec postavlja v položaj vodje slovenske tranzicijske levice.
VEČ ...|30. 1. 2019
Matej Kovač: Ustavna obtožba proti predsedniku vlade Marjanu Šarcu z negativnim, a tudi s pozitivnim izidom.
Glasovalni poraz predlagateljev je omogočil, da so Marjan Šarec in njegova ekipa še dodatno razpihovali predsodke zoper zasebno šolstvo, vendar pa so se morali terminsko zavezati k izpolnitvi razsodbe Ustavnega sodišča. Vse bolj tudi postaja jasno, da se Marjan Šarec postavlja v položaj vodje slovenske tranzicijske levice.

Matej Kovač

politika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 9. 2018
Matej Kovač

Gorje mu, kdor se zaplete v mreže družbenopolitičnih delavcev. Mreženje je postalo malo bolj subtilno in po kratki negotovosti je mnogim postalo jasno, da se pravilen družbeni angažma še vedno splača. Najlažje družbenopolitični delavec dokaže svoje kvalitete in svojo pripadnost omrežju, če škoduje sovražniku.

Matej Kovač

Gorje mu, kdor se zaplete v mreže družbenopolitičnih delavcev. Mreženje je postalo malo bolj subtilno in po kratki negotovosti je mnogim postalo jasno, da se pravilen družbeni angažma še vedno splača. Najlažje družbenopolitični delavec dokaže svoje kvalitete in svojo pripadnost omrežju, če škoduje sovražniku.

komentarpolitika

Komentar Časnik.si

Matej Kovač
Gorje mu, kdor se zaplete v mreže družbenopolitičnih delavcev. Mreženje je postalo malo bolj subtilno in po kratki negotovosti je mnogim postalo jasno, da se pravilen družbeni angažma še vedno splača. Najlažje družbenopolitični delavec dokaže svoje kvalitete in svojo pripadnost omrežju, če škoduje sovražniku.
VEČ ...|26. 9. 2018
Matej Kovač
Gorje mu, kdor se zaplete v mreže družbenopolitičnih delavcev. Mreženje je postalo malo bolj subtilno in po kratki negotovosti je mnogim postalo jasno, da se pravilen družbeni angažma še vedno splača. Najlažje družbenopolitični delavec dokaže svoje kvalitete in svojo pripadnost omrežju, če škoduje sovražniku.

Matej Kovač

komentarpolitika

Komentar tedna

VEČ ...|6. 4. 2018
Matej Kovač - Prodaja NLB

Matej Kovač - Prodaja NLB

NLB

Komentar tedna

Matej Kovač - Prodaja NLB
VEČ ...|6. 4. 2018
Matej Kovač - Prodaja NLB

Jože Bartolj

NLB

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 4. 2025
Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Program zadnjega tedna

VEČ ...|5. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|5. 4. 2025
Spominjamo se dne 5. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|5. 4. 2025
Obisk osnovnih šol

Tudi prvo aprilsko Sobotno iskrico smo začeli ob 9. uri. Takrat so v našo družbo prišli otroci iz Osnovne Šole Alojzija Šuštarja v Ljubljani in učenci Osnovne šole Montessori iz Maribora, s katerimi smo se o pomladi, o veri, Jezusu in učenju pogovarjali v sklopu tedna katoliškega šolstva. V drugem delu oddaje pa smo slišali tudi pogovor z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc

Obisk osnovnih šol

Tudi prvo aprilsko Sobotno iskrico smo začeli ob 9. uri. Takrat so v našo družbo prišli otroci iz Osnovne Šole Alojzija Šuštarja v Ljubljani in učenci Osnovne šole Montessori iz Maribora, s katerimi smo se o pomladi, o veri, Jezusu in učenju pogovarjali v sklopu tedna katoliškega šolstva. V drugem delu oddaje pa smo slišali tudi pogovor z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc

Maja Morela

otrocimladiglasbaduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|5. 4. 2025
Šmarje pri Jelšah, Brežice, Gorenja vas – Poljane, Mirna Peč, Monošter

Poročali smo o protipoplavnih ukrepih v občini Šmarje pri Jelšah, prenovi nevarnih odsekov na cestah v Poljanski dolini, 20-letnici županovanja Ivana Molana v Brežicah, razstavi z naslovom »Tone Pavček – pesnik slovenske duše« in knjigi »Težko je bilo«, ki je zbrala življenjske zgodbe iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric. 

Šmarje pri Jelšah, Brežice, Gorenja vas – Poljane, Mirna Peč, Monošter

Poročali smo o protipoplavnih ukrepih v občini Šmarje pri Jelšah, prenovi nevarnih odsekov na cestah v Poljanski dolini, 20-letnici županovanja Ivana Molana v Brežicah, razstavi z naslovom »Tone Pavček – pesnik slovenske duše« in knjigi »Težko je bilo«, ki je zbrala življenjske zgodbe iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Duhovna misel

VEČ ...|5. 4. 2025
Reka in veter

Reka je tekla od izvira v osrčju oddaljenih gora skozi različne pokrajine, dokler ni prišla do puščavskega peska. Kakor je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Reka in veter

Reka je tekla od izvira v osrčju oddaljenih gora skozi različne pokrajine, dokler ni prišla do puščavskega peska. Kakor je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost