Komentar tedna
Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.
Komentar tedna
Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.
Komentar tedna
Vsaj ene generacije, ki je vedela, zakaj se je želela znebiti Jugoslavije in socializma, pa ni več. Splet teh okoliščin usodno sooblikuje volilne rezultate, s katerimi se moč izvorno demokratičnih strank krči. A odpira se veliko vprašanje, kako je tista generacija, ki je ni več, uspela vzgojiti mlajše rodove. Razmislek o tem bo moral počakati na enega od naslednjih komentarjev.
Za danes ga je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
Komentar tedna
Vsaj ene generacije, ki je vedela, zakaj se je želela znebiti Jugoslavije in socializma, pa ni več. Splet teh okoliščin usodno sooblikuje volilne rezultate, s katerimi se moč izvorno demokratičnih strank krči. A odpira se veliko vprašanje, kako je tista generacija, ki je ni več, uspela vzgojiti mlajše rodove. Razmislek o tem bo moral počakati na enega od naslednjih komentarjev.
Za danes ga je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
Komentar tedna
Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …
Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
Komentar tedna
Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …
Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
Komentar tedna
Zakaj je potrebno, da v Sloveniji 17. maja obeležujemo kot nacionalni dan spomina na vse žrtve komunističnega nasilja? Ta dan smo letos obeleževali prvič in negodovanje nad tem dokazuje, da je ena najbolj usodnih značilnosti sodobne Slovenije dejstvo, da sprotnega dogajanja ne znamo ali nočemo povezati z zgodovinskimi vzroki. Do zgodovine se moramo opredeliti s stoletja veljavnimi načeli. Le tako bomo ločili pravo svobodo od tiste, ki se za svobodo razglaša sama.
Komentar tedna
Zakaj je potrebno, da v Sloveniji 17. maja obeležujemo kot nacionalni dan spomina na vse žrtve komunističnega nasilja? Ta dan smo letos obeleževali prvič in negodovanje nad tem dokazuje, da je ena najbolj usodnih značilnosti sodobne Slovenije dejstvo, da sprotnega dogajanja ne znamo ali nočemo povezati z zgodovinskimi vzroki. Do zgodovine se moramo opredeliti s stoletja veljavnimi načeli. Le tako bomo ločili pravo svobodo od tiste, ki se za svobodo razglaša sama.
Komentar tedna
Naše sočutne misli so te dni seveda z Ukrajino in njenimi trpečimi ljudmi. Vendar ne smemo pozabiti, da centri temnih moči nikoli ne mirujejo in so še dejavnejši, kadar je pozornost javnosti usmerjena k izrednim dogodkom. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da imajo naše osrednje tranzicijske težave in ruska agresija iste korenine.
Komentar tedna
Naše sočutne misli so te dni seveda z Ukrajino in njenimi trpečimi ljudmi. Vendar ne smemo pozabiti, da centri temnih moči nikoli ne mirujejo in so še dejavnejši, kadar je pozornost javnosti usmerjena k izrednim dogodkom. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da imajo naše osrednje tranzicijske težave in ruska agresija iste korenine.
Komentar tedna
Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?
Komentar tedna
Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?
Komentar tedna
Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.
Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.
Komentar tedna
Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.
Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.
Komentar tedna
Slovesnost ob dnevu državnosti še ni bila zajeta v petkove komentarje, zato ji danes namenjamo par besed. Kdor je bil pretekli petek tam, je lahko čutil zanos, ki nas je na istem trgu preveval pred tremi desetletji. Sanje, ki so nam jih dovolili za tisti davni dan, vendarle niso zamrle. Vztrajno nam sicer poskušajo jemati veselje do naše države, a niso uspeli. Še vedno znamo biti nanjo ponosni, še vedno smo zanjo iz srca hvaležni.
Komentar tedna
Slovesnost ob dnevu državnosti še ni bila zajeta v petkove komentarje, zato ji danes namenjamo par besed. Kdor je bil pretekli petek tam, je lahko čutil zanos, ki nas je na istem trgu preveval pred tremi desetletji. Sanje, ki so nam jih dovolili za tisti davni dan, vendarle niso zamrle. Vztrajno nam sicer poskušajo jemati veselje do naše države, a niso uspeli. Še vedno znamo biti nanjo ponosni, še vedno smo zanjo iz srca hvaležni.
Naš gost
Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Lahko noč, moj angel
Jasno, da kot otrok nisem maral domačih nalog, z leti pa jih vse težje …
Globine
V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Kulturni utrinki
Komentar tedna
Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.
Vabilo na pot
V Vabilu na pot smo podrobneje pogledali v program prihajajočega konca tedna na Festivalu pohodništva Dolina Soče.