Na resna opozorila, zlasti ob vprašljivih korakih politike, smo navajeni, saj jih poslušamo že trideset let. Vprašanje pa je, kje je tista točka preloma, ko smo jih preslišali preveč. Je naposled prišel čas, ko gre kolikor toliko normalni Sloveniji za biti ali ne biti?
Na resna opozorila, zlasti ob vprašljivih korakih politike, smo navajeni, saj jih poslušamo že trideset let. Vprašanje pa je, kje je tista točka preloma, ko smo jih preslišali preveč. Je naposled prišel čas, ko gre kolikor toliko normalni Sloveniji za biti ali ne biti?
Nočem drezati ne v stereotipe niti v različna prepričanja, a že leta opažam, da so, ko se enkrat odločijo za akcijo, ženske tudi na družbenem polju nekako bolj pogumne kot moški. Primer, ki mi je iz zadnjega obdobja ostal najbolj v spominu, je denimo filozofinja dr. Ignacija Friedl Jarc, ki je vstala in se oglasila po klavrni vlogi Slovenije, kakršno je odigrala na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma. Kar nekaj moških je v naši državi, ki imajo primerna intelektualna orodja ali celo poklic in družbeno pozicijo, da bi povedali kaj o tistem dogajanju s filozofom Žižkom, pa nisem zasledil ničesar. Vse previdno molči.
Nočem drezati ne v stereotipe niti v različna prepričanja, a že leta opažam, da so, ko se enkrat odločijo za akcijo, ženske tudi na družbenem polju nekako bolj pogumne kot moški. Primer, ki mi je iz zadnjega obdobja ostal najbolj v spominu, je denimo filozofinja dr. Ignacija Friedl Jarc, ki je vstala in se oglasila po klavrni vlogi Slovenije, kakršno je odigrala na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma. Kar nekaj moških je v naši državi, ki imajo primerna intelektualna orodja ali celo poklic in družbeno pozicijo, da bi povedali kaj o tistem dogajanju s filozofom Žižkom, pa nisem zasledil ničesar. Vse previdno molči.
V preteklih dneh je bil na obisku veliki slovenski misijonar, ki sta ga oče in mama po slovensko krstila za Petra in ga vse življenje klicala po slovensko Peter, pa ga skoraj vsi Slovenci z nekakšnim nezavednim sladostrastjem in neverjetno doslednostjo imenujejo s tujim imenom. Tudi on je rekel, da se moramo dvigniti, ko vidimo, da grejo stvari narobe. Zagotovo nam bo šteto v dobro. Več kot dovolj je še drugih pasti, zaradi katerih utegnejo biti naše duše prelahke in bo na koncu še vedno naše edino upanje – solza Brezmadežne.
Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
V preteklih dneh je bil na obisku veliki slovenski misijonar, ki sta ga oče in mama po slovensko krstila za Petra in ga vse življenje klicala po slovensko Peter, pa ga skoraj vsi Slovenci z nekakšnim nezavednim sladostrastjem in neverjetno doslednostjo imenujejo s tujim imenom. Tudi on je rekel, da se moramo dvigniti, ko vidimo, da grejo stvari narobe. Zagotovo nam bo šteto v dobro. Več kot dovolj je še drugih pasti, zaradi katerih utegnejo biti naše duše prelahke in bo na koncu še vedno naše edino upanje – solza Brezmadežne.
Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.
Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.
Vsaj ene generacije, ki je vedela, zakaj se je želela znebiti Jugoslavije in socializma, pa ni več. Splet teh okoliščin usodno sooblikuje volilne rezultate, s katerimi se moč izvorno demokratičnih strank krči. A odpira se veliko vprašanje, kako je tista generacija, ki je ni več, uspela vzgojiti mlajše rodove. Razmislek o tem bo moral počakati na enega od naslednjih komentarjev.
Za danes ga je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
Vsaj ene generacije, ki je vedela, zakaj se je želela znebiti Jugoslavije in socializma, pa ni več. Splet teh okoliščin usodno sooblikuje volilne rezultate, s katerimi se moč izvorno demokratičnih strank krči. A odpira se veliko vprašanje, kako je tista generacija, ki je ni več, uspela vzgojiti mlajše rodove. Razmislek o tem bo moral počakati na enega od naslednjih komentarjev.
Za danes ga je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
Pri Rafaelovi družbi so izšle tematske karte slovenskih zemljepisnih imen v zamejstvu, nam je povedal ravnatelj Lenart Rihar. Tematske karte pokrivajo avstrijsko Koroško in Štajersko, Porabje in Italijo, vsa štiri zamejstva je v besedilu predstavil dr. Jernje Zupančič. Opravljeno je veliko, večletno delo iskanja virov in primerjanja, saj obstaja uraden register zemljepisnih imeh, ki ga je bilo treba primerjati z drugimi viri. Tematske karte so na voljo ne le v Sloveniji, ampak tudi v knjigarnah v zamejstvu.
Pri Rafaelovi družbi so izšle tematske karte slovenskih zemljepisnih imen v zamejstvu, nam je povedal ravnatelj Lenart Rihar. Tematske karte pokrivajo avstrijsko Koroško in Štajersko, Porabje in Italijo, vsa štiri zamejstva je v besedilu predstavil dr. Jernje Zupančič. Opravljeno je veliko, večletno delo iskanja virov in primerjanja, saj obstaja uraden register zemljepisnih imeh, ki ga je bilo treba primerjati z drugimi viri. Tematske karte so na voljo ne le v Sloveniji, ampak tudi v knjigarnah v zamejstvu.
Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …
Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …
Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
Gostja je bila pravnica Nina Scortegagna (Skorteganja) Kavčnik, govorili pa smo o pravicah delavcev na področju razporejanja delovnega časa, koriščenja dopustov, pravicah mladih mater in še marsičem.
V oddaji je bil naš gost nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec. Spregovoril je o vladnih predlogih medijskega zakona in nepremičninskega davka. Dotaknili smo se tudi umora skesanca v primeru Kavaškega klana in odziva tožilke Mateje Gončina ter odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je proti Sloveniji ugotovilo hude kršitve slovenskega prava s strani predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani.
Precej gotovo se mi zdi, da ste o nacionalnem dnevu objemanja že slišali. Na današnji dan, 21. januarja, se odvija v Združenih državah, vse od leta 1986. Pobuda je vredna posnemanja, ker je simpatična, vsaj za večino ljudi. Z izjemo morda peščice posameznikov, ki drugih, posebej še neznancev, v svoj osebni prostor ne spustijo zlahka. In tudi to je treba spoštovati ...
Tako je svoje tokratno razmišljanja začela Nataša Ličen. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Podali smo v dežele kjer govorijo in pojejo v španskem jeziku. V glasbi so bili z nami argentinska pevka Athenas, pevec kolumbijskih korenin Nico Cabrera ter skupina venezuelcev, ki ustvarjajo pod imenom Montesanto.
V oddaji smo slišali:
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pozornost smo najprej posvetili jubilantki - najstarejši slovenski še izhajajoči reviji, ki je svojo pot začela v času Jakoba Aljaža. Planinski vestnik bo 8. februarja dopolnil 130 let, beseda pa je tekla tako o zgodovini kot o načrtih za prihodnost. S prihodnostjo življenja v Alpah se je ukvarjala tudi slovenska ekipa v okviru predsedovanja Alpski konvenciji, ki ga je uspešno sklenila v sredo. Slišali pa ste tudi nekaj zanimivosti o dobraškem podoru, od katerega mineva 677 let.
Z Lucijo Kovač iz Katoliške mladine smo se pogovarjali o dogodkih za mlade v Svetem letu, ter s Heleno Selak povabili na Dan odprtih vrat podjetja Marmor Hotavlje pred Informativnimi dnevi.