30 let opozoril

Na resna opozorila, zlasti ob vprašljivih korakih politike, smo navajeni, saj jih poslušamo že trideset let. Vprašanje pa je, kje je tista točka preloma, ko smo jih preslišali preveč. Je naposled prišel čas, ko gre kolikor toliko normalni Sloveniji za biti ali ne biti?

Kdo dela namesto nas?

Nočem drezati ne v stereotipe niti v različna prepričanja, a že leta opažam, da so, ko se enkrat odločijo za akcijo, ženske tudi na družbenem polju nekako bolj pogumne kot moški. Primer, ki mi je iz zadnjega obdobja ostal najbolj v spominu, je denimo filozofinja dr. Ignacija Friedl Jarc, ki je vstala in se oglasila po klavrni vlogi Slovenije, kakršno je odigrala na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma. Kar nekaj moških je v naši državi, ki imajo primerna intelektualna orodja ali celo poklic in družbeno pozicijo, da bi povedali kaj o tistem dogajanju s filozofom Žižkom, pa nisem zasledil ničesar. Vse previdno molči.

Lenart Rihar: Brezmadežne solze

V preteklih dneh je bil na obisku veliki slovenski misijonar, ki sta ga oče in mama po slovensko krstila za Petra in ga vse življenje klicala po slovensko Peter, pa ga skoraj vsi Slovenci z nekakšnim nezavednim sladostrastjem in neverjetno doslednostjo imenujejo s tujim imenom. Tudi on je rekel, da se moramo dvigniti, ko vidimo, da grejo stvari narobe. Zagotovo nam bo šteto v dobro. Več kot dovolj je še drugih pasti, zaradi katerih utegnejo biti naše duše prelahke in bo na koncu še vedno naše edino upanje – solza Brezmadežne.

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

Lenart Rihar: Pluralnost 2.0

Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.

Lenart Rihar: Opozorilna znamenja v enem tednu

Vsaj ene generacije, ki je vedela, zakaj se je želela znebiti Jugoslavije in socializma, pa ni več. Splet teh okoliščin usodno sooblikuje volilne rezultate, s katerimi se moč izvorno demokratičnih strank krči. A odpira se veliko vprašanje, kako je tista generacija, ki je ni več, uspela vzgojiti mlajše rodove. Razmislek o tem bo moral počakati na enega od naslednjih komentarjev.

Za danes ga je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

Tematski zemljevidi zamejstva

Pri Rafaelovi družbi so izšle tematske karte slovenskih zemljepisnih imen v zamejstvu, nam je povedal ravnatelj Lenart Rihar. Tematske karte pokrivajo avstrijsko Koroško in Štajersko, Porabje in Italijo, vsa štiri zamejstva je v besedilu predstavil dr. Jernje Zupančič. Opravljeno je veliko, večletno delo iskanja virov in primerjanja, saj obstaja uraden register zemljepisnih imeh, ki ga je bilo treba primerjati z drugimi viri. Tematske karte so na voljo ne le v Sloveniji, ampak tudi v knjigarnah v zamejstvu.

Lenart Rihar: Pahorjev podpis

Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

Lenart Rihar: Med vzroki in posledicami

Zakaj je potrebno, da v Sloveniji 17. maja obeležujemo kot nacionalni dan spomina na vse žrtve komunističnega nasilja? Ta dan smo letos obeleževali prvič in negodovanje nad tem dokazuje, da je ena najbolj usodnih značilnosti sodobne Slovenije dejstvo, da sprotnega dogajanja ne znamo ali nočemo povezati z zgodovinskimi vzroki. Do zgodovine se moramo opredeliti s stoletja veljavnimi načeli. Le tako bomo ločili pravo svobodo od tiste, ki se za svobodo razglaša sama.