Komentar Časnik.si

VEČ ...|25. 1. 2023
Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

komentarzgodovinaSlovenija

Komentar Časnik.si

Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

VEČ ...|25. 1. 2023
Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

Jože Dežman

komentarzgodovinaSlovenija

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 1. 2023
Željko Oset in Jože Dežman o Združitvi muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine

Željko Oset in Jože Dežman o Združitvi muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine

kulturaJože DežmanŽeljko Osetmuzej osamosvojitvemuzej

Kulturni utrinki

Željko Oset in Jože Dežman o Združitvi muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine
VEČ ...|20. 1. 2023
Željko Oset in Jože Dežman o Združitvi muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine

Jože Bartolj

kulturaJože DežmanŽeljko Osetmuzej osamosvojitvemuzej

Moja zgodba

VEČ ...|30. 10. 2022
Macesnova gorica - Slovenski Katin

Pri Breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu je bila slovesnost s položitvijo venca ob izkopu posmrtnih ostankov umorjenih domobrancev po drugi svetovni vonji. V navzočnosti častne čete slovenske vojske in poslanca Janeza Žaklja se je slovenska država simbolno poklonila žrtvam povojnih pobojev, ki jih je zagrešila komunistična oblast. O izkopu so v oddaji Moja zgodba spregovorili: zgodovinarja dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, arheolog Luka Rozman in poslanec Janez Žakelj.

Macesnova gorica - Slovenski Katin

Pri Breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu je bila slovesnost s položitvijo venca ob izkopu posmrtnih ostankov umorjenih domobrancev po drugi svetovni vonji. V navzočnosti častne čete slovenske vojske in poslanca Janeza Žaklja se je slovenska država simbolno poklonila žrtvam povojnih pobojev, ki jih je zagrešila komunistična oblast. O izkopu so v oddaji Moja zgodba spregovorili: zgodovinarja dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, arheolog Luka Rozman in poslanec Janez Žakelj.

spominpolitika

Moja zgodba

Macesnova gorica - Slovenski Katin

Pri Breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu je bila slovesnost s položitvijo venca ob izkopu posmrtnih ostankov umorjenih domobrancev po drugi svetovni vonji. V navzočnosti častne čete slovenske vojske in poslanca Janeza Žaklja se je slovenska država simbolno poklonila žrtvam povojnih pobojev, ki jih je zagrešila komunistična oblast. O izkopu so v oddaji Moja zgodba spregovorili: zgodovinarja dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, arheolog Luka Rozman in poslanec Janez Žakelj.

VEČ ...|30. 10. 2022
Macesnova gorica - Slovenski Katin

Pri Breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu je bila slovesnost s položitvijo venca ob izkopu posmrtnih ostankov umorjenih domobrancev po drugi svetovni vonji. V navzočnosti častne čete slovenske vojske in poslanca Janeza Žaklja se je slovenska država simbolno poklonila žrtvam povojnih pobojev, ki jih je zagrešila komunistična oblast. O izkopu so v oddaji Moja zgodba spregovorili: zgodovinarja dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, arheolog Luka Rozman in poslanec Janez Žakelj.

Jože Bartolj

spominpolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 10. 2022
Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

infočasnikkomentarzoran janković. jože dežmanpobojiinfo

Komentar Časnik.si

Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

VEČ ...|12. 10. 2022
Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

Jože Dežman

infočasnikkomentarzoran janković. jože dežmanpobojiinfo

Moja zgodba

VEČ ...|28. 8. 2022
Iz brezna pod Macesnovo gorico poteka izkop posmrtnih ostankov pobitih domobrancev

Že od meseca maja potekajo izkopavanja posmrtnih ostankov pobitih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico. To se zdaj kaže kot največje morišče po vojni pobitih neoboroženih slovenskih domobrancev. O tem kako poteka izkop in ob zapisanih pričevanjih preživelih, je bil v oddaji Moja zgodba z nami predsednik Komisije vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

Iz brezna pod Macesnovo gorico poteka izkop posmrtnih ostankov pobitih domobrancev

Že od meseca maja potekajo izkopavanja posmrtnih ostankov pobitih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico. To se zdaj kaže kot največje morišče po vojni pobitih neoboroženih slovenskih domobrancev. O tem kako poteka izkop in ob zapisanih pričevanjih preživelih, je bil v oddaji Moja zgodba z nami predsednik Komisije vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

spominpolitikabrezno Pod Macesnovo GoricoJože Dežman

Moja zgodba

Iz brezna pod Macesnovo gorico poteka izkop posmrtnih ostankov pobitih domobrancev

Že od meseca maja potekajo izkopavanja posmrtnih ostankov pobitih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico. To se zdaj kaže kot največje morišče po vojni pobitih neoboroženih slovenskih domobrancev. O tem kako poteka izkop in ob zapisanih pričevanjih preživelih, je bil v oddaji Moja zgodba z nami predsednik Komisije vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

VEČ ...|28. 8. 2022
Iz brezna pod Macesnovo gorico poteka izkop posmrtnih ostankov pobitih domobrancev

Že od meseca maja potekajo izkopavanja posmrtnih ostankov pobitih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico. To se zdaj kaže kot največje morišče po vojni pobitih neoboroženih slovenskih domobrancev. O tem kako poteka izkop in ob zapisanih pričevanjih preživelih, je bil v oddaji Moja zgodba z nami predsednik Komisije vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

Jože Bartolj

spominpolitikabrezno Pod Macesnovo GoricoJože Dežman

Informativne oddaje

VEČ ...|17. 5. 2022
Utrip dneva dne 17. 5.

  • Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je dragocen opomnik, meni zgodovinar Jože Dežman.
  • Klakočar Zupančičeva pri Pahorju: Glasovanje o mandatarju bo v sredo prihodnji teden.
  • Zdravniška zbornica in Mladi zdravniki zaskrbljeni ob napovedi ukinitve popoldanskega dela, bojijo se dodatnih odhodov iz javnega zdravstva.
  • Kočevski občinski svet za imenovanje komisije, ki bo spremljala sanacijo v Melaminu.
  • Iz jeklarne Azovstal na prorusko ozemlje evakuirali več kot 250 ukrajinskih borcev.
  • Izjemen odziv na sinočnjo dobrodelno akcijo za Ukrajino: Zbrali skoraj 70.000 evrov.
  • Vreme: Večinoma sončno, plohe ali nevihte le v hribovitem svetu.
  • Švedska tudi uradno podpisala prošnjo za vstop v Nato.
  • Si redno merite krvni pritisk, ste vešči digitalnih veščin?
  • Šport: Košarkarji Cedevite Olimpije ostajajo v igri za naslov v ligi Aba.

Utrip dneva dne 17. 5.

  • Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je dragocen opomnik, meni zgodovinar Jože Dežman.
  • Klakočar Zupančičeva pri Pahorju: Glasovanje o mandatarju bo v sredo prihodnji teden.
  • Zdravniška zbornica in Mladi zdravniki zaskrbljeni ob napovedi ukinitve popoldanskega dela, bojijo se dodatnih odhodov iz javnega zdravstva.
  • Kočevski občinski svet za imenovanje komisije, ki bo spremljala sanacijo v Melaminu.
  • Iz jeklarne Azovstal na prorusko ozemlje evakuirali več kot 250 ukrajinskih borcev.
  • Izjemen odziv na sinočnjo dobrodelno akcijo za Ukrajino: Zbrali skoraj 70.000 evrov.
  • Vreme: Večinoma sončno, plohe ali nevihte le v hribovitem svetu.
  • Švedska tudi uradno podpisala prošnjo za vstop v Nato.
  • Si redno merite krvni pritisk, ste vešči digitalnih veščin?
  • Šport: Košarkarji Cedevite Olimpije ostajajo v igri za naslov v ligi Aba.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 17. 5.
  • Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je dragocen opomnik, meni zgodovinar Jože Dežman.
  • Klakočar Zupančičeva pri Pahorju: Glasovanje o mandatarju bo v sredo prihodnji teden.
  • Zdravniška zbornica in Mladi zdravniki zaskrbljeni ob napovedi ukinitve popoldanskega dela, bojijo se dodatnih odhodov iz javnega zdravstva.
  • Kočevski občinski svet za imenovanje komisije, ki bo spremljala sanacijo v Melaminu.
  • Iz jeklarne Azovstal na prorusko ozemlje evakuirali več kot 250 ukrajinskih borcev.
  • Izjemen odziv na sinočnjo dobrodelno akcijo za Ukrajino: Zbrali skoraj 70.000 evrov.
  • Vreme: Večinoma sončno, plohe ali nevihte le v hribovitem svetu.
  • Švedska tudi uradno podpisala prošnjo za vstop v Nato.
  • Si redno merite krvni pritisk, ste vešči digitalnih veščin?
  • Šport: Košarkarji Cedevite Olimpije ostajajo v igri za naslov v ligi Aba.
VEČ ...|17. 5. 2022
Utrip dneva dne 17. 5.
  • Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je dragocen opomnik, meni zgodovinar Jože Dežman.
  • Klakočar Zupančičeva pri Pahorju: Glasovanje o mandatarju bo v sredo prihodnji teden.
  • Zdravniška zbornica in Mladi zdravniki zaskrbljeni ob napovedi ukinitve popoldanskega dela, bojijo se dodatnih odhodov iz javnega zdravstva.
  • Kočevski občinski svet za imenovanje komisije, ki bo spremljala sanacijo v Melaminu.
  • Iz jeklarne Azovstal na prorusko ozemlje evakuirali več kot 250 ukrajinskih borcev.
  • Izjemen odziv na sinočnjo dobrodelno akcijo za Ukrajino: Zbrali skoraj 70.000 evrov.
  • Vreme: Večinoma sončno, plohe ali nevihte le v hribovitem svetu.
  • Švedska tudi uradno podpisala prošnjo za vstop v Nato.
  • Si redno merite krvni pritisk, ste vešči digitalnih veščin?
  • Šport: Košarkarji Cedevite Olimpije ostajajo v igri za naslov v ligi Aba.

Radio Ognjišče

infonovice

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 4. 2022
Predstavitev knjige Pot v samoslovenstvo dr. Staneta Grande

Predstavitev knjige Pot v samoslovenstvo dr. Staneta Grande

kulturaStane GrandaknjigaPot v samoslovenstvoJože DežmanJanez Šumrada

Kulturni utrinki

Predstavitev knjige Pot v samoslovenstvo dr. Staneta Grande
VEČ ...|13. 4. 2022
Predstavitev knjige Pot v samoslovenstvo dr. Staneta Grande

Jože Bartolj

kulturaStane GrandaknjigaPot v samoslovenstvoJože DežmanJanez Šumrada

Moja zgodba

VEČ ...|13. 3. 2022
Akademik Marko Snoj o slovarju jezika Janeza Svetokriškega in Pohlinovem slovarju

Tokratna je bila Moja zgodba jezikoslovno obarvana. Oddajo, v kateri je bil gost akademik dr. Marko Snoj, smo posvetili minuli 30 letnici samostojnosti. Govorili smo o pomenu jezika v našem nacionalnem prostoru s pogledom na najstarejše ohranjeno besedilo Brižinskih spomenikov in zatem pridig Janeza Svetokriškega in slovarja Marka Pohlina. Slovenci se jezikovne arheologije, ki jo odkrivajo stara bededila premalo zavedamo.

Akademik Marko Snoj o slovarju jezika Janeza Svetokriškega in Pohlinovem slovarju

Tokratna je bila Moja zgodba jezikoslovno obarvana. Oddajo, v kateri je bil gost akademik dr. Marko Snoj, smo posvetili minuli 30 letnici samostojnosti. Govorili smo o pomenu jezika v našem nacionalnem prostoru s pogledom na najstarejše ohranjeno besedilo Brižinskih spomenikov in zatem pridig Janeza Svetokriškega in slovarja Marka Pohlina. Slovenci se jezikovne arheologije, ki jo odkrivajo stara bededila premalo zavedamo.

spominjezikoslovjeMarko SnojJanez SvetokriškiMarko PohlinJože Dežman

Moja zgodba

Akademik Marko Snoj o slovarju jezika Janeza Svetokriškega in Pohlinovem slovarju

Tokratna je bila Moja zgodba jezikoslovno obarvana. Oddajo, v kateri je bil gost akademik dr. Marko Snoj, smo posvetili minuli 30 letnici samostojnosti. Govorili smo o pomenu jezika v našem nacionalnem prostoru s pogledom na najstarejše ohranjeno besedilo Brižinskih spomenikov in zatem pridig Janeza Svetokriškega in slovarja Marka Pohlina. Slovenci se jezikovne arheologije, ki jo odkrivajo stara bededila premalo zavedamo.

VEČ ...|13. 3. 2022
Akademik Marko Snoj o slovarju jezika Janeza Svetokriškega in Pohlinovem slovarju

Tokratna je bila Moja zgodba jezikoslovno obarvana. Oddajo, v kateri je bil gost akademik dr. Marko Snoj, smo posvetili minuli 30 letnici samostojnosti. Govorili smo o pomenu jezika v našem nacionalnem prostoru s pogledom na najstarejše ohranjeno besedilo Brižinskih spomenikov in zatem pridig Janeza Svetokriškega in slovarja Marka Pohlina. Slovenci se jezikovne arheologije, ki jo odkrivajo stara bededila premalo zavedamo.

Jože Bartolj

spominjezikoslovjeMarko SnojJanez SvetokriškiMarko PohlinJože Dežman

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|27. 1. 2023
Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch

komentardružbaodnosi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 1. 2023
Mag. Jože Mohar o dogajanju na trgu krompirja in izzivih pridelave

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pred novo pridelovalno sezono je predstavil dogajanje na trgu krompirja. 

Mag. Jože Mohar o dogajanju na trgu krompirja in izzivih pridelave

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pred novo pridelovalno sezono je predstavil dogajanje na trgu krompirja. 

Robert Božič

kmetijstvokrompirtrg

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|30. 1. 2023
Angel avtopralnice

Zapeljal sem v garažo avtopralnice in ko se zaprla vrata, da me je objel mrak, se mi je zazdelo, da sem v cerkvi ali kapeli. Zaprl sem oči in se prepustil pesmi avtomata, ki se je štirikrat ali petkrat sprehodil preko in okoli mojega pločevinastega oklepa. Vodne kaplje so šumele zdaj kot svež pomladni dež, nato kot poletna ploha, pa spet kot jesenski naliv. Iz šob je zašepetal tih vetrc, da sem se kar na lepem počutil koz Elija pred horebsko votlino.

Angel avtopralnice

Zapeljal sem v garažo avtopralnice in ko se zaprla vrata, da me je objel mrak, se mi je zazdelo, da sem v cerkvi ali kapeli. Zaprl sem oči in se prepustil pesmi avtomata, ki se je štirikrat ali petkrat sprehodil preko in okoli mojega pločevinastega oklepa. Vodne kaplje so šumele zdaj kot svež pomladni dež, nato kot poletna ploha, pa spet kot jesenski naliv. Iz šob je zašepetal tih vetrc, da sem se kar na lepem počutil koz Elija pred horebsko votlino.

Gregor Čušin

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Naš pogled

VEČ ...|24. 1. 2023
Muzej slovenske osamosvojitve

Muzej slovenske osamosvojitve

Jože Bartolj

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|31. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 1. 2023
P. Branko Cestnik o romanu Pogovori z njo

P. Branko Cestnik o romanu Pogovori z njo

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBranko CestnikPogovori z njo

Spominjamo se

VEČ ...|31. 1. 2023
Spominjamo se dne 31. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 31. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 1. 2023
Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročiloduhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|31. 1. 2023
KGZS o C0: Ne spoštuje se lastnina in ne spoštuje se veljavna zakonodaja

Pred dnevi smo poročali, da je Upravno sodišče društvu Alpe Adria Green priznalo status stranke v postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za del kanalizacijskega kanala C0 med Črnučami in Brodom v Ljubljani. Na odločitev sodišča naj bi se danes uradno odzvali na Mestni občini Ljubljana, medtem pa lastniki zemljišč, na katerih poteka gradnja, že mesece opozarjajo, da gradbinci za to nimajo ustreznih soglasij. Pravno pomoč pri tem jim nudi KGZS.

KGZS o C0: Ne spoštuje se lastnina in ne spoštuje se veljavna zakonodaja

Pred dnevi smo poročali, da je Upravno sodišče društvu Alpe Adria Green priznalo status stranke v postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za del kanalizacijskega kanala C0 med Črnučami in Brodom v Ljubljani. Na odločitev sodišča naj bi se danes uradno odzvali na Mestni občini Ljubljana, medtem pa lastniki zemljišč, na katerih poteka gradnja, že mesece opozarjajo, da gradbinci za to nimajo ustreznih soglasij. Pravno pomoč pri tem jim nudi KGZS.

Robert Božič

kmetijstvovodakanalizacijalastnina