Janez Juhant: Biti ali ne biti: to je sedaj vprašanje slovenstva

Avtor potegne vzporednice aktualnega političnega dogajanja v Sloveniji z zgodovinskim primerom prilastitve denarja. Formula je vedno enaka le z razliko, da si je nova vlada v stotih dneh prisvojila univerzo, da bi ustvarila videz, da v Sloveniji drugače kot v preostali Evropi ni nič neodvisnega, ampak domnevno vse pod njenim nadzorom.

Lambert Ehrlich - 3. del

Poslušate lahko tretjo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat spremljamo dr. Ehrlicha od začela 2. svetovne vojne, ki jo je dočakal v Beogradu. Odšel naj bi tudi v Anglijo, ampak zanj v letalu ni bilo prostora. Jeseni 1941 je napisal izjavo Slovenski problem, v kateri je govoril o samostojni Sloveniji, bodisi samostojno ali v okviru srednjeevropskih slovanskih in drugih držav, od Baltika do Egeja, s središčem v Ljubljani. V njej je izrazil odločno nasprotovanje italijanskemu pa tudi komunističnemu nasilju in to je plačal z življenjem. Skupaj s študentom Viktorjem Rojicem so ga (26. maja 1942) pred njegovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS). 

Lambert Ehrlich - 2. del

Poslušate lahko drugo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob njegovi knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat je bila na sporedu druga v kateri smo orisali njegovo življenje od Pariške mirovne konference do druge svetovne vojne. Leta 1922 je postal redni profesor za primerjalno veroslovje na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in bil trikrat njen dekan. Po strokovnih ocenah specialistov je bil vrhunski znanstvenik, strokovnjak za verstva, etnologijo, misiologijo. Škof Rožman ga je leta 1931 uradno imenoval za študentskega duhovnika. Kot tak je spodbujal študente (tedaj akademsko mladino) k dejavnemu krščanskemu družbenemu življenju. 

Lambert Ehrlich - 1. del

V oddaji Moja zgodba je bil z nami gost akademik dr. Janez Juhant ob njegovi knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Ob tem smo si zastavili vprašanje zakaj Slovenci nimamo dr. Ehrlicha med najpomembnejšimi zgodovinskimi osebnostmi in zakaj je še vedno ideološko opredeljen kot narodni izdajalec? Ob tem bomo pripravili tri oddaje. Tokrat je na sporedu prva, v kateri smo opisali njegova zgodnja leta do začetka prve svetovne vojne.

Utrip dneva dne 6. 7.

• Minister Bešič Loredan predstavil novo skupino za koordinacijo covidnih postelj. Ob tem pravi, da ni izrednih razmer, ampak stanje, ki je pod nadzorom.
• V Ljubljani in okolici sinoči hudo neurje, del obvoznice še vedno zaprt zaradi sanacije.
• Državni svet na današnji seji potrdil vložitev pokrajinske zakonodaje v parlamentarni postopek. Svetnike nagovoril tudi predsednik Pahor.
• V predsedniško tekmo tudi glasbenik Gregor Bezenšek. Akademik Janez Juhant pogreša skupnega kandidata na desnici.
• V Murski Soboti sklenili škofijski sinodalni proces - potrebnega bo več sodelovanja med duhovniki in laiki.
• Vreme: Jutri spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem popoldne bodo nevihte.
• Hrvaška in Slovenija v dobrih odnosih, vodji diplomacij napovedali krepitev sodelovanja.
• Kardinal Parolin v papeževem imenu Južnem Sudanu: Brez miru ne bo razvoja države.
• ŠPORT: Pred kolesarji na dirki po Franciji atraktivna etapa z 20-kilometri tlakovcev.

dr. Janez Juhant

Spregovorili smo o predsedniških volitvah in kandidatih, ki so se že znani, v nadaljevanju nismo mogli mimo vladne politike in funkcije predsednika državnega zbora, pa tudi o medijski krajini in pravicah kristjanov, da povedo naglas svoje mnenje smo spregovorili. Oddajo je v drugem delu s klici popestrila pestra množica poslušalk in poslušalcev.

Dr. Janez Juhant: Družino in domovino gradita nesebično delo in ljubezen, ne laž in sovraštvo

V komentarju avtor omenja knjigo Roda Dreherja: Ne živite od laži, ki poudarja, da je čvrsta, dialoška in čuječa družinska ali širša duhovna skupnost temelj odpornosti zoper laž sodobnega mehkega totalitarizma medijev, vsegliharske mentalitete in lažne svobode. Omenja tudi Lamberta Erhlicha, ki je - po besedah pokojnega Kajetana Gantarja - veliko pred Schumannom in Adenauerjem govoril o združeni Evropi na krščanskih temeljih. V najtežjih trenutkih narodove stiske je gradil samostojno slovensko državo oziroma mednarodno zvezo držav s Slovenijo v središču.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.