V oddaji ste lahko prisluhnili pričevanju Edvarda Trobca, ki se je rodil leta 1922 v Velikem Dolu, prebival pa je v Križu na Krasu. V italijansko kopensko vojsko je bil mobiliziran januarja 1942. Iz Tortone v Piemontu je bil napoten v Neapelj in od tam na bojišče v Libijo. Od britanskih sil je bil zajet v času bitke pri El-Alameinu v Egiptu. Zatem je bil pripeljan v ujetništvo na Škotsko. Domov se je vrnil junija 1946.
V oddaji ste lahko prisluhnili pričevanju Edvarda Trobca, ki se je rodil leta 1922 v Velikem Dolu, prebival pa je v Križu na Krasu. V italijansko kopensko vojsko je bil mobiliziran januarja 1942. Iz Tortone v Piemontu je bil napoten v Neapelj in od tam na bojišče v Libijo. Od britanskih sil je bil zajet v času bitke pri El-Alameinu v Egiptu. Zatem je bil pripeljan v ujetništvo na Škotsko. Domov se je vrnil junija 1946.
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.
Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.
Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.
Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946.
Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946.
Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.
Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost fotoreporter Tomi Lombar, ki je Muzeju Novejše zgodovine Slovenije pred kratkim podaril svoj fotografski arhiv z več kot 200 tisoč fotografij iz časov od slovenske osamosvojitve do danes. Z njim smo se pogovarjal o osamosvojitveni vojni pa tudi o delu poklicnega fotografa.
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost fotoreporter Tomi Lombar, ki je Muzeju Novejše zgodovine Slovenije pred kratkim podaril svoj fotografski arhiv z več kot 200 tisoč fotografij iz časov od slovenske osamosvojitve do danes. Z njim smo se pogovarjal o osamosvojitveni vojni pa tudi o delu poklicnega fotografa.
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.
Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Gosta sta bila sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič in pa predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.
S prihodom hladnejših dni izbiramo vse bolj zaprto obutev. Zato je pomembno posvetiti več pozornosti negi stopal. Vida Ozis, strokovnjakinja medicinske pedikure, je svetovala o vsakodnevni skrbi nog ter o izboru nogavic in obutve.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Gostili smo astrofizika, ki ga je karierna pot odpeljala na Nizozemsko. Dr. Jure Japelj je urednik spletnega Portala v vesolje, o katerem je tudi tekla beseda. Bil je del skupine evropskih raziskovalcev, ki so testirali velik teleskop v Čilu za opazovanje tranzientne astronomije, v zadnjem času pa se posveča pisanju poljudnoznanstvenih člankov in mentoriranju mladih astronomov pri projektu GoChile.
Jabolka očistimo in narežemo na tanjše rezine ter jih damo v posodo. Za 10 kg jabolk potrebujemo ½ kg sladkorja. Tega raztopimo v mlačni vodi in to dolijemo v posodo, da so jabolka dobro pokrita. Posodo pokrijemo s prtom ali desko, a pazimo, da ni hermetično zaprto. Večkrat premešamo, da jabolka splavajo. Mešanje ponavljamo vsak dan. Nato se bo začel delati klobuk in tekočina bo vse bolj kisla. Potrebno bo 2 do 3 mesece, odvisno od toplote prostora. V mrzli klet se bo kis delal do novega leta ali pa še dlje. Klobuka ne odstranjujemo, le malo ga odmaknemo, ko pokušamo tekočino. Ko je dovolj kisla, odcedimo, jabolka ožamemo ali pa stisnemo na stiskalnico, odpadek damo na kompost ali med biološke odpadke. Sestra Nikolina je še svetovala, da se ob mlaju prilije liter ali dva vode, da se uravna kislost.
V oddaji ste lahko prisluhnili pričevanju Edvarda Trobca, ki se je rodil leta 1922 v Velikem Dolu, prebival pa je v Križu na Krasu. V italijansko kopensko vojsko je bil mobiliziran januarja 1942. Iz Tortone v Piemontu je bil napoten v Neapelj in od tam na bojišče v Libijo. Od britanskih sil je bil zajet v času bitke pri El-Alameinu v Egiptu. Zatem je bil pripeljan v ujetništvo na Škotsko. Domov se je vrnil junija 1946.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.