Komentar tedna

VEČ ...|22. 3. 2024
Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

komentar

Komentar tedna

Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

VEČ ...|22. 3. 2024
Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

dr. Helena Jaklitsch

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|15. 12. 2023
Helena Jaklitsch: Prepozno za advent?

Letošnji adventni čas nam ne dopušča lenarjenja. Četrta adventna nedelja se bo namreč zaključila že v sveti večer, v večer, ko se hrepenenje sveta in človeka uresniči v rojstvu Odrešenika. Četrta adventna svečka bo gorela le nekaj ur. Toda do takrat imamo vendarle še nekaj dni, da se notranje umirimo, da nehamo tekati in hiteti od enega opravka do drugega. Da si vzamemo čas, da pripravimo naša srca za prihod Otroka, ki je učlovečenje božje ljubezni, in da najdemo čas drug za drugega, pa tudi za tiste, ki se morda bojijo praznikov, ker so sami in osamljeni.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch

Helena Jaklitsch: Prepozno za advent?

Letošnji adventni čas nam ne dopušča lenarjenja. Četrta adventna nedelja se bo namreč zaključila že v sveti večer, v večer, ko se hrepenenje sveta in človeka uresniči v rojstvu Odrešenika. Četrta adventna svečka bo gorela le nekaj ur. Toda do takrat imamo vendarle še nekaj dni, da se notranje umirimo, da nehamo tekati in hiteti od enega opravka do drugega. Da si vzamemo čas, da pripravimo naša srca za prihod Otroka, ki je učlovečenje božje ljubezni, in da najdemo čas drug za drugega, pa tudi za tiste, ki se morda bojijo praznikov, ker so sami in osamljeni.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

Helena Jaklitsch: Prepozno za advent?

Letošnji adventni čas nam ne dopušča lenarjenja. Četrta adventna nedelja se bo namreč zaključila že v sveti večer, v večer, ko se hrepenenje sveta in človeka uresniči v rojstvu Odrešenika. Četrta adventna svečka bo gorela le nekaj ur. Toda do takrat imamo vendarle še nekaj dni, da se notranje umirimo, da nehamo tekati in hiteti od enega opravka do drugega. Da si vzamemo čas, da pripravimo naša srca za prihod Otroka, ki je učlovečenje božje ljubezni, in da najdemo čas drug za drugega, pa tudi za tiste, ki se morda bojijo praznikov, ker so sami in osamljeni.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch

VEČ ...|15. 12. 2023
Helena Jaklitsch: Prepozno za advent?

Letošnji adventni čas nam ne dopušča lenarjenja. Četrta adventna nedelja se bo namreč zaključila že v sveti večer, v večer, ko se hrepenenje sveta in človeka uresniči v rojstvu Odrešenika. Četrta adventna svečka bo gorela le nekaj ur. Toda do takrat imamo vendarle še nekaj dni, da se notranje umirimo, da nehamo tekati in hiteti od enega opravka do drugega. Da si vzamemo čas, da pripravimo naša srca za prihod Otroka, ki je učlovečenje božje ljubezni, in da najdemo čas drug za drugega, pa tudi za tiste, ki se morda bojijo praznikov, ker so sami in osamljeni.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch

Helena Jaklitsch

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|20. 10. 2023
Helena Jaklitsch: Manipulativnost informacijskega sveta

Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch: Manipulativnost informacijskega sveta

Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Komentar tedna

Helena Jaklitsch: Manipulativnost informacijskega sveta

Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

VEČ ...|20. 10. 2023
Helena Jaklitsch: Manipulativnost informacijskega sveta

Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch

Pogovor o

VEČ ...|23. 8. 2023
Jaklitsch, Ivešić in Bavčar o nujnosti spominjanja na krutosti totalitarizmov

Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.

Jaklitsch, Ivešić in Bavčar o nujnosti spominjanja na krutosti totalitarizmov

Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.

poinfopolitikazgodovinapogovorkomunizemfašizemnacizemhelena jaklitschtomaž ivešićevgen bavčar

Pogovor o

Jaklitsch, Ivešić in Bavčar o nujnosti spominjanja na krutosti totalitarizmov

Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.

VEČ ...|23. 8. 2023
Jaklitsch, Ivešić in Bavčar o nujnosti spominjanja na krutosti totalitarizmov

Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.

Alen Salihović

poinfopolitikazgodovinapogovorkomunizemfašizemnacizemhelena jaklitschtomaž ivešićevgen bavčar

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 8. 2023
Jaklitsch, Ivešić in Bavčar o nujnosti spominjanja na krutosti totalitarizmov

Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.

Jaklitsch, Ivešić in Bavčar o nujnosti spominjanja na krutosti totalitarizmov

Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.

infopopolitikazgodovinapogovorkomunizemfašizemnacizemhelena jaklitschtomaž ivešićevgen bavčar

Informativni prispevki

Jaklitsch, Ivešić in Bavčar o nujnosti spominjanja na krutosti totalitarizmov

Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.

VEČ ...|23. 8. 2023
Jaklitsch, Ivešić in Bavčar o nujnosti spominjanja na krutosti totalitarizmov

Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.

Alen Salihović

infopopolitikazgodovinapogovorkomunizemfašizemnacizemhelena jaklitschtomaž ivešićevgen bavčar

Komentar tedna

VEČ ...|7. 7. 2023
Je ena nedelja dovolj?

Če bi vas vprašali, kateri dan v letu namenjamo dnevu kulture oziroma obeležujemo Prešernov dan, sem prepričana, da bi praktično vsi znali odgovoriti na to vprašanje. Izkušnja mi govori, da bi bilo več vprašanih v zadregi pri poizvedovanju, kdaj praznujemo dan državnosti. Marsikateri bi najprej za hip počakal z odgovorom in pri sebi preverjal ali ga praznujemo junija ali morda decembra. Na koncu bi večina vendarle, vsaj upam, na vprašanje skoraj gotovo odgovorila pravilno. Da rojstni dan naše države praznujemo 25. junija. Toda mnogi med nami bi bili v zadregi, če bi nas vprašali katera nedelja v letu je posvečena Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije.

Je ena nedelja dovolj?

Če bi vas vprašali, kateri dan v letu namenjamo dnevu kulture oziroma obeležujemo Prešernov dan, sem prepričana, da bi praktično vsi znali odgovoriti na to vprašanje. Izkušnja mi govori, da bi bilo več vprašanih v zadregi pri poizvedovanju, kdaj praznujemo dan državnosti. Marsikateri bi najprej za hip počakal z odgovorom in pri sebi preverjal ali ga praznujemo junija ali morda decembra. Na koncu bi večina vendarle, vsaj upam, na vprašanje skoraj gotovo odgovorila pravilno. Da rojstni dan naše države praznujemo 25. junija. Toda mnogi med nami bi bili v zadregi, če bi nas vprašali katera nedelja v letu je posvečena Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije.

komentar

Komentar tedna

Je ena nedelja dovolj?

Če bi vas vprašali, kateri dan v letu namenjamo dnevu kulture oziroma obeležujemo Prešernov dan, sem prepričana, da bi praktično vsi znali odgovoriti na to vprašanje. Izkušnja mi govori, da bi bilo več vprašanih v zadregi pri poizvedovanju, kdaj praznujemo dan državnosti. Marsikateri bi najprej za hip počakal z odgovorom in pri sebi preverjal ali ga praznujemo junija ali morda decembra. Na koncu bi večina vendarle, vsaj upam, na vprašanje skoraj gotovo odgovorila pravilno. Da rojstni dan naše države praznujemo 25. junija. Toda mnogi med nami bi bili v zadregi, če bi nas vprašali katera nedelja v letu je posvečena Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije.

VEČ ...|7. 7. 2023
Je ena nedelja dovolj?

Če bi vas vprašali, kateri dan v letu namenjamo dnevu kulture oziroma obeležujemo Prešernov dan, sem prepričana, da bi praktično vsi znali odgovoriti na to vprašanje. Izkušnja mi govori, da bi bilo več vprašanih v zadregi pri poizvedovanju, kdaj praznujemo dan državnosti. Marsikateri bi najprej za hip počakal z odgovorom in pri sebi preverjal ali ga praznujemo junija ali morda decembra. Na koncu bi večina vendarle, vsaj upam, na vprašanje skoraj gotovo odgovorila pravilno. Da rojstni dan naše države praznujemo 25. junija. Toda mnogi med nami bi bili v zadregi, če bi nas vprašali katera nedelja v letu je posvečena Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije.

dr. Helena Jaklitsch

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|28. 4. 2023
Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

komentar

Komentar tedna

Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

VEČ ...|28. 4. 2023
Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

Helena Jaklitsch

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2024
Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Šček Izidor

komentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 4. 2024
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Alen Salihović

Svpmklemen jakličustavasodiščepolitikavojnaukrajinarusijaevropska unija

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 4. 2024
Življenje slovenskih izseljenskih duhovnikov

Povezani smo bili z Robertom Brestom iz Argentine in [od 23:53 naprej] z Jožetom Kaminom, delegatom iz Francije. V oddaji tudi o obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona na avstrijskem Koroškem [od 46:23 naprej] ter nekaj drugih novic, obvestil in vabil.   

Življenje slovenskih izseljenskih duhovnikov

Povezani smo bili z Robertom Brestom iz Argentine in [od 23:53 naprej] z Jožetom Kaminom, delegatom iz Francije. V oddaji tudi o obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona na avstrijskem Koroškem [od 46:23 naprej] ter nekaj drugih novic, obvestil in vabil.   

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 4. 2024
Ivan Sivec knjiga Sonce v megli

Plodoviti pisatelj Ivan Sivec je izdal knjigo o uporu ižanskih kmetov v prelomnem letu 1848 pod naslovom Sonce v megli. Temo kmečkega upora je prepletel z ljubezensko zgodbo in o tem smo z avtorjem govorili v minutah namenjenih kulturi.

Ivan Sivec knjiga Sonce v megli

Plodoviti pisatelj Ivan Sivec je izdal knjigo o uporu ižanskih kmetov v prelomnem letu 1848 pod naslovom Sonce v megli. Temo kmečkega upora je prepletel z ljubezensko zgodbo in o tem smo z avtorjem govorili v minutah namenjenih kulturi.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaIvan SivecSonce v megliupor kmetov na Igu

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2024
dr. Andrej Fink: Neustaven poskus depolitizacije KGZS s strani vladne koalicije

Ustavno sodišče Republike Slovenije se je izreklo za neustavnost 5. odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. O tem je moralo presojati na pobudo Državnega sveta, ki je v vsem zakonodajnem postopku že od vsega začetka opozarjal na kršitve raznih načel Ustave Republike Slovenije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: Neustaven poskus depolitizacije KGZS s strani vladne koalicije

Ustavno sodišče Republike Slovenije se je izreklo za neustavnost 5. odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. O tem je moralo presojati na pobudo Državnega sveta, ki je v vsem zakonodajnem postopku že od vsega začetka opozarjal na kršitve raznih načel Ustave Republike Slovenije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andrej Fink

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|22. 4. 2024
Spominjamo se dne 22. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 22. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 4. 2024
Pobegnila sem od romantičnega narcisa

Spregovorili smo nasilju v intimno partnerskih zvezah in zakonih znotraj štirih sten. Gosta sta bila Petra Strelec, avtorica knjige V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja, ter logoterapevt Martin Lisec. Beseda je tekla o romantičnem narcisu, ki  je Petro osvojil. Cena svobode pet kasneje je bila visoka. 

Pobegnila sem od romantičnega narcisa

Spregovorili smo nasilju v intimno partnerskih zvezah in zakonih znotraj štirih sten. Gosta sta bila Petra Strelec, avtorica knjige V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja, ter logoterapevt Martin Lisec. Beseda je tekla o romantičnem narcisu, ki  je Petro osvojil. Cena svobode pet kasneje je bila visoka. 

s. Meta Potočnik

motnja narcisizmanasiljePetra Strelec