Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|28. 4. 2023
Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

komentar

Komentar tedna

Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

VEČ ...|28. 4. 2023
Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

Helena Jaklitsch

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 4. 2023
Helena Jaklitsch o tematski številki revije SLO, o begunskem šolstvu

Helena Jaklitsch o tematski številki revije SLO, o begunskem šolstvu

kulturarevija SLOHelena Jaklitschbegunsko šolstvo po vojni

Kulturni utrinki

Helena Jaklitsch o tematski številki revije SLO, o begunskem šolstvu
VEČ ...|6. 4. 2023
Helena Jaklitsch o tematski številki revije SLO, o begunskem šolstvu

Jože Bartolj

kulturarevija SLOHelena Jaklitschbegunsko šolstvo po vojni

Moja zgodba

VEČ ...|12. 3. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeTomaž SimčičHelena Jaklitsch

Moja zgodba

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

VEČ ...|12. 3. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

Jože Bartolj

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeTomaž SimčičHelena Jaklitsch

Komentar tedna

VEČ ...|27. 1. 2023
Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

VEČ ...|27. 1. 2023
Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch

komentardružbaodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 1. 2023
Dr. Helena Jaklitsch v Tinjah

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

Dr. Helena Jaklitsch v Tinjah

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Dr. Helena Jaklitsch v Tinjah

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

VEČ ...|15. 1. 2023
Dr. Helena Jaklitsch v Tinjah

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 10. 2022
Vračanje mladih in prevetritev manjšinske skupnosti

K rojakom v Toronto, Cleveland in Buenos Aires smo pogledali v oddaji. Slišali boste še o odhajanju mladih in vračanju v domače kraje ter o spremembah, ki so potrebne za prevetritev manjšinske skupnosti.  To bo tretji del posnetka prve okrogle mize z letošnje Drage o sodobni družbi in vlogi posameznika v njej; gostje: zgodovinarka in nekdanja ministrica Helena Jaklitsch, koroška javna in politična delavka Nadja Kramer, odvetnica in odbornica v občini Števerjan Martina Valentinčič, ravnatelj dijaškega doma v Trstu Gorazd Pučnik in direktor zavoda Iskreni Igor Vovk, moderatorka: Maja Lapornik.  

Vračanje mladih in prevetritev manjšinske skupnosti

K rojakom v Toronto, Cleveland in Buenos Aires smo pogledali v oddaji. Slišali boste še o odhajanju mladih in vračanju v domače kraje ter o spremembah, ki so potrebne za prevetritev manjšinske skupnosti.  To bo tretji del posnetka prve okrogle mize z letošnje Drage o sodobni družbi in vlogi posameznika v njej; gostje: zgodovinarka in nekdanja ministrica Helena Jaklitsch, koroška javna in politična delavka Nadja Kramer, odvetnica in odbornica v občini Števerjan Martina Valentinčič, ravnatelj dijaškega doma v Trstu Gorazd Pučnik in direktor zavoda Iskreni Igor Vovk, moderatorka: Maja Lapornik.  

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Vračanje mladih in prevetritev manjšinske skupnosti

K rojakom v Toronto, Cleveland in Buenos Aires smo pogledali v oddaji. Slišali boste še o odhajanju mladih in vračanju v domače kraje ter o spremembah, ki so potrebne za prevetritev manjšinske skupnosti.  To bo tretji del posnetka prve okrogle mize z letošnje Drage o sodobni družbi in vlogi posameznika v njej; gostje: zgodovinarka in nekdanja ministrica Helena Jaklitsch, koroška javna in politična delavka Nadja Kramer, odvetnica in odbornica v občini Števerjan Martina Valentinčič, ravnatelj dijaškega doma v Trstu Gorazd Pučnik in direktor zavoda Iskreni Igor Vovk, moderatorka: Maja Lapornik.  

VEČ ...|23. 10. 2022
Vračanje mladih in prevetritev manjšinske skupnosti

K rojakom v Toronto, Cleveland in Buenos Aires smo pogledali v oddaji. Slišali boste še o odhajanju mladih in vračanju v domače kraje ter o spremembah, ki so potrebne za prevetritev manjšinske skupnosti.  To bo tretji del posnetka prve okrogle mize z letošnje Drage o sodobni družbi in vlogi posameznika v njej; gostje: zgodovinarka in nekdanja ministrica Helena Jaklitsch, koroška javna in politična delavka Nadja Kramer, odvetnica in odbornica v občini Števerjan Martina Valentinčič, ravnatelj dijaškega doma v Trstu Gorazd Pučnik in direktor zavoda Iskreni Igor Vovk, moderatorka: Maja Lapornik.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 10. 2022
Draga 2022: vrednote in konkretni primeri dobrih praks, 2. del

Nadaljevanje posnetka s prve okrogle mize z letošnje Drage o sodobni družbi in vlogi posameznika v njej: kje so naleteli na težave in kako iz teorije preiti v prakso. Gostje: zgodovinarka in nekdanja ministrica Helena Jaklitsch, koroška javna in politična delavka Nadja Kramer, odvetnica in odbornica v občini Števerjan Martina Valentinčič, ravnatelj dijaškega doma v Trstu Gorazd Pučnik in direktor zavoda Iskreni Igor Vovk, moderatorka: Maja Lapornik. V prvem delu, ki smo ga predvajali v oddaji 18. septembra in ga najdete v našem avdio arhivu, so govorili o uspešnih zgodbah in vrednotah, ki jih spremljajo, v eni od naslednjih oddaj pa boste slišali tudi o odhajanju mladih in vračanju v domače kraje ter o spremembah, ki so potrebne za prevetritev manjšinske skupnosti. 

Draga 2022: vrednote in konkretni primeri dobrih praks, 2. del

Nadaljevanje posnetka s prve okrogle mize z letošnje Drage o sodobni družbi in vlogi posameznika v njej: kje so naleteli na težave in kako iz teorije preiti v prakso. Gostje: zgodovinarka in nekdanja ministrica Helena Jaklitsch, koroška javna in politična delavka Nadja Kramer, odvetnica in odbornica v občini Števerjan Martina Valentinčič, ravnatelj dijaškega doma v Trstu Gorazd Pučnik in direktor zavoda Iskreni Igor Vovk, moderatorka: Maja Lapornik. V prvem delu, ki smo ga predvajali v oddaji 18. septembra in ga najdete v našem avdio arhivu, so govorili o uspešnih zgodbah in vrednotah, ki jih spremljajo, v eni od naslednjih oddaj pa boste slišali tudi o odhajanju mladih in vračanju v domače kraje ter o spremembah, ki so potrebne za prevetritev manjšinske skupnosti. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Draga 2022: vrednote in konkretni primeri dobrih praks, 2. del

Nadaljevanje posnetka s prve okrogle mize z letošnje Drage o sodobni družbi in vlogi posameznika v njej: kje so naleteli na težave in kako iz teorije preiti v prakso. Gostje: zgodovinarka in nekdanja ministrica Helena Jaklitsch, koroška javna in politična delavka Nadja Kramer, odvetnica in odbornica v občini Števerjan Martina Valentinčič, ravnatelj dijaškega doma v Trstu Gorazd Pučnik in direktor zavoda Iskreni Igor Vovk, moderatorka: Maja Lapornik. V prvem delu, ki smo ga predvajali v oddaji 18. septembra in ga najdete v našem avdio arhivu, so govorili o uspešnih zgodbah in vrednotah, ki jih spremljajo, v eni od naslednjih oddaj pa boste slišali tudi o odhajanju mladih in vračanju v domače kraje ter o spremembah, ki so potrebne za prevetritev manjšinske skupnosti. 

VEČ ...|16. 10. 2022
Draga 2022: vrednote in konkretni primeri dobrih praks, 2. del

Nadaljevanje posnetka s prve okrogle mize z letošnje Drage o sodobni družbi in vlogi posameznika v njej: kje so naleteli na težave in kako iz teorije preiti v prakso. Gostje: zgodovinarka in nekdanja ministrica Helena Jaklitsch, koroška javna in politična delavka Nadja Kramer, odvetnica in odbornica v občini Števerjan Martina Valentinčič, ravnatelj dijaškega doma v Trstu Gorazd Pučnik in direktor zavoda Iskreni Igor Vovk, moderatorka: Maja Lapornik. V prvem delu, ki smo ga predvajali v oddaji 18. septembra in ga najdete v našem avdio arhivu, so govorili o uspešnih zgodbah in vrednotah, ki jih spremljajo, v eni od naslednjih oddaj pa boste slišali tudi o odhajanju mladih in vračanju v domače kraje ter o spremembah, ki so potrebne za prevetritev manjšinske skupnosti. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|31. 5. 2023
Lucija Firbas o spletnem vplivništu

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o spletnem vplivništvu. Kaj to je in kakšne so njegove pasti? Spletno vplivništvo kot poklic in kot prostočasna dejavnost. Prisluhnili ste lahko poglobljenemu pogovoru z Lucijo Firbas - katoličanko, ženo in mamo štirih otrok, ki delček svojega življenja deli tudi na instagramu z nekaj več kot 3000 sledilci. 

Lucija Firbas o spletnem vplivništu

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o spletnem vplivništvu. Kaj to je in kakšne so njegove pasti? Spletno vplivništvo kot poklic in kot prostočasna dejavnost. Prisluhnili ste lahko poglobljenemu pogovoru z Lucijo Firbas - katoličanko, ženo in mamo štirih otrok, ki delček svojega življenja deli tudi na instagramu z nekaj več kot 3000 sledilci. 

Manca Hribar

politikaživljenjespletdružbena omrežja

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|2. 6. 2023
Angel varuh

Moj zvesti spremljevalec. Vem, da me niti za trenutek ne pustiš samega. Da si skrben in …

Angel varuh

Moj zvesti spremljevalec. Vem, da me niti za trenutek ne pustiš samega. Da si skrben in …

Gregor Čušin

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 5. 2023
Spoznanje več predsodek manj - Stane Granda, Renato Podbersič ml.

Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …

Spoznanje več predsodek manj - Stane Granda, Renato Podbersič ml.

Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …

Radio Ognjišče

politikaStane GrandaRenato Podbersič

Duhovna misel

VEČ ...|5. 6. 2023
Tudi pred mojimi vrati se zbira vse mesto

Vse mesto se je zbralo pred vrati (Markov evangelij 1, 33).

Tudi pred mojimi vrati se zbira vse mesto

Vse mesto se je zbralo pred vrati (Markov evangelij 1, 33).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|2. 6. 2023
Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijateleskopastrofotografijameglica KlaraopazovanjeSonceaktivnostsupernova

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 6. 2023
1050 let Škofje Loke

Z znanstvenim posvetom se je v Škofji Loki začelo celomesečno praznovanje ob 1050-letnici Škofje Loke. Leta 973 je namreč tedanji cesar Svetega rimskega cesarstva Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu v fevd podelil širše loško območje. Številne kulturne, športne in druge dogodke pripravlja več kot 30 različnih organizatorjev.

1050 let Škofje Loke

Z znanstvenim posvetom se je v Škofji Loki začelo celomesečno praznovanje ob 1050-letnici Škofje Loke. Leta 973 je namreč tedanji cesar Svetega rimskega cesarstva Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu v fevd podelil širše loško območje. Številne kulturne, športne in druge dogodke pripravlja več kot 30 različnih organizatorjev.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 6. 2023
Martin Nahtigal: Kulturni boj levice priložnost za prebujenje civilne družbe na desni sredini?

Avtor govori o odpovedi napovedane razstave o Macesnovi gorici. Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo je mnenja, da projekt Brezno pod Macesnovo gorico v letošnjem letu ne bo podprt iz sredstev državnega proračuna. Nahtigal meni, da bi ukinitev razstave z izgovorom umika sredstev lahko bil povod za premik na desni sredini, strani, ki si želi resnicoljubnega odnosa do zgodovine in upravljanja s skupnim.

Martin Nahtigal: Kulturni boj levice priložnost za prebujenje civilne družbe na desni sredini?

Avtor govori o odpovedi napovedane razstave o Macesnovi gorici. Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo je mnenja, da projekt Brezno pod Macesnovo gorico v letošnjem letu ne bo podprt iz sredstev državnega proračuna. Nahtigal meni, da bi ukinitev razstave z izgovorom umika sredstev lahko bil povod za premik na desni sredini, strani, ki si želi resnicoljubnega odnosa do zgodovine in upravljanja s skupnim.

Martin Nahtigal

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|5. 6. 2023
Spominjamo se dne 5. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|5. 6. 2023
V Hospicu življenju dajejo smisel

Letošnji junij je čudovit mesec, poln življenja. Vse cveti, kmetje kosijo travo, na cestah so kolesarji, zjutraj nas prebuja sonce … A prav to življenje se pretaka tudi v Hiši Ljubhospica, kjer s konkretno ljubeznijo skrbijo za tiste, ki se poslavljajo s tega sveta. Zato vodja Hiše Tatjana Fink pravi, da to ni hiša smrti temveč hiša življenja.

V Hospicu življenju dajejo smisel

Letošnji junij je čudovit mesec, poln življenja. Vse cveti, kmetje kosijo travo, na cestah so kolesarji, zjutraj nas prebuja sonce … A prav to življenje se pretaka tudi v Hiši Ljubhospica, kjer s konkretno ljubeznijo skrbijo za tiste, ki se poslavljajo s tega sveta. Zato vodja Hiše Tatjana Fink pravi, da to ni hiša smrti temveč hiša življenja.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanjepark Hradeckegahiša življenjaLjubhospic