Komentar tedna

VEČ ...|27. 9. 2019
Ko gre za pravo stvar

Poslušali ste komentar aktualnega političnega dogajanja, v katerem se avtorica sprašuje, kako lahko država odpiše dolgove, nima pa denarja za plemenite stvari.

Ko gre za pravo stvar

Poslušali ste komentar aktualnega političnega dogajanja, v katerem se avtorica sprašuje, kako lahko država odpiše dolgove, nima pa denarja za plemenite stvari.

družbakomentarotrocipolitikazdravstvo

Komentar tedna

Ko gre za pravo stvar
Poslušali ste komentar aktualnega političnega dogajanja, v katerem se avtorica sprašuje, kako lahko država odpiše dolgove, nima pa denarja za plemenite stvari.
VEČ ...|27. 9. 2019
Ko gre za pravo stvar
Poslušali ste komentar aktualnega političnega dogajanja, v katerem se avtorica sprašuje, kako lahko država odpiše dolgove, nima pa denarja za plemenite stvari.

Helena Jaklitsch

družbakomentarotrocipolitikazdravstvo

Od slike do besede

VEČ ...|27. 8. 2019
Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih

Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.

Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih

Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.

spominbeguncikočevarjitaboriščaPod lipami

Od slike do besede

Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih
Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.
VEČ ...|27. 8. 2019
Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih
Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.

Mateja Subotičanec

spominbeguncikočevarjitaboriščaPod lipami

Komentar tedna

VEČ ...|26. 7. 2019
Kakšen samohranilec!

Pred časom mi je prišel v roke članek o možu, ki je po tragični smrti svoje žene ostal sam s hčerko. Čeprav članek, objavljen na enem od katoliških portalov, sam po sebi ni bil nič posebnega, bolj kot krajša novica, pa me je še nekaj dni zaposloval; pravzaprav me je prav pošteno »ziritiral«. V njem so namreč gospodu nadeli naziv samohranilec. Toda gospod ni samohranilec!

Kakšen samohranilec!

Pred časom mi je prišel v roke članek o možu, ki je po tragični smrti svoje žene ostal sam s hčerko. Čeprav članek, objavljen na enem od katoliških portalov, sam po sebi ni bil nič posebnega, bolj kot krajša novica, pa me je še nekaj dni zaposloval; pravzaprav me je prav pošteno »ziritiral«. V njem so namreč gospodu nadeli naziv samohranilec. Toda gospod ni samohranilec!

komentar

Komentar tedna

Kakšen samohranilec!
Pred časom mi je prišel v roke članek o možu, ki je po tragični smrti svoje žene ostal sam s hčerko. Čeprav članek, objavljen na enem od katoliških portalov, sam po sebi ni bil nič posebnega, bolj kot krajša novica, pa me je še nekaj dni zaposloval; pravzaprav me je prav pošteno »ziritiral«. V njem so namreč gospodu nadeli naziv samohranilec. Toda gospod ni samohranilec!
VEČ ...|26. 7. 2019
Kakšen samohranilec!
Pred časom mi je prišel v roke članek o možu, ki je po tragični smrti svoje žene ostal sam s hčerko. Čeprav članek, objavljen na enem od katoliških portalov, sam po sebi ni bil nič posebnega, bolj kot krajša novica, pa me je še nekaj dni zaposloval; pravzaprav me je prav pošteno »ziritiral«. V njem so namreč gospodu nadeli naziv samohranilec. Toda gospod ni samohranilec!

dr. Helena Jaklitsch

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|10. 5. 2019
Proč od resničnosti

Vsakič težje si zatiskamo oči pred dejstvom, da v naši državi vedno bolj bežimo od resničnosti oz. soočanja z realnostjo. V le nekaj dneh sta se zgodila dva, čeprav nepovezana dogodka, ki nam to potrjujeta.

Proč od resničnosti

Vsakič težje si zatiskamo oči pred dejstvom, da v naši državi vedno bolj bežimo od resničnosti oz. soočanja z realnostjo. V le nekaj dneh sta se zgodila dva, čeprav nepovezana dogodka, ki nam to potrjujeta.

komentar

Komentar tedna

Proč od resničnosti
Vsakič težje si zatiskamo oči pred dejstvom, da v naši državi vedno bolj bežimo od resničnosti oz. soočanja z realnostjo. V le nekaj dneh sta se zgodila dva, čeprav nepovezana dogodka, ki nam to potrjujeta.
VEČ ...|10. 5. 2019
Proč od resničnosti
Vsakič težje si zatiskamo oči pred dejstvom, da v naši državi vedno bolj bežimo od resničnosti oz. soočanja z realnostjo. V le nekaj dneh sta se zgodila dva, čeprav nepovezana dogodka, ki nam to potrjujeta.

Helena Jaklitsch

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|5. 4. 2019
Neznanje je moč

Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.

Neznanje je moč

Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.

družbapolitikakomentar

Komentar tedna

Neznanje je moč
Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.
VEČ ...|5. 4. 2019
Neznanje je moč
Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.

Helena Jaklitsch

družbapolitikakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|28. 12. 2018
Ali ste ob dnevu samostojnosti in enotnosti izobesili slovensko zastavo?

Helena Jaklitsch se v svojem komentarju sprašuje o slabem odnosu do lastne države ter o vzrokih, ki do tega stanja pripeljali.

Ali ste ob dnevu samostojnosti in enotnosti izobesili slovensko zastavo?

Helena Jaklitsch se v svojem komentarju sprašuje o slabem odnosu do lastne države ter o vzrokih, ki do tega stanja pripeljali.

komentarspomindomoljubje

Komentar tedna

Ali ste ob dnevu samostojnosti in enotnosti izobesili slovensko zastavo?
Helena Jaklitsch se v svojem komentarju sprašuje o slabem odnosu do lastne države ter o vzrokih, ki do tega stanja pripeljali.
VEČ ...|28. 12. 2018
Ali ste ob dnevu samostojnosti in enotnosti izobesili slovensko zastavo?
Helena Jaklitsch se v svojem komentarju sprašuje o slabem odnosu do lastne države ter o vzrokih, ki do tega stanja pripeljali.

Helena Jaklitsch

komentarspomindomoljubje

Komentar tedna

VEČ ...|2. 11. 2018
Facebook zaradi pritiskov nedemokratičnih aktivistov umaknil predavanje ddr. Jakliča

Tokratni komentar tedna je pripravila dr. Helena Jaklitsch.

Facebook zaradi pritiskov nedemokratičnih aktivistov umaknil predavanje ddr. Jakliča

Tokratni komentar tedna je pripravila dr. Helena Jaklitsch.

komentar

Komentar tedna

Facebook zaradi pritiskov nedemokratičnih aktivistov umaknil predavanje ddr. Jakliča
Tokratni komentar tedna je pripravila dr. Helena Jaklitsch.
VEČ ...|2. 11. 2018
Facebook zaradi pritiskov nedemokratičnih aktivistov umaknil predavanje ddr. Jakliča
Tokratni komentar tedna je pripravila dr. Helena Jaklitsch.

Radio Ognjišče

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|17. 8. 2018
Hrepenenje po normalnosti

Tokratni komantar tedna z naslovom Hrepenenje po normalnostije pripravila dr. Helena Jaklitsch. Prebrala pa ga je novinarka Petra Stopar.

Hrepenenje po normalnosti

Tokratni komantar tedna z naslovom Hrepenenje po normalnostije pripravila dr. Helena Jaklitsch. Prebrala pa ga je novinarka Petra Stopar.

družbakomentarpolitika

Komentar tedna

Hrepenenje po normalnosti
Tokratni komantar tedna z naslovom Hrepenenje po normalnostije pripravila dr. Helena Jaklitsch. Prebrala pa ga je novinarka Petra Stopar.
VEČ ...|17. 8. 2018
Hrepenenje po normalnosti
Tokratni komantar tedna z naslovom Hrepenenje po normalnostije pripravila dr. Helena Jaklitsch. Prebrala pa ga je novinarka Petra Stopar.

Radio Ognjišče

družbakomentarpolitika

Moja zgodba

VEČ ...|29. 7. 2018
Begunska zgodba Justine Lukančič iz Argentine

Dr. Helena Jaklitsch je predstavila begunsko zgodbo Justine Lukančič iz Argentine. Gre za eno izmed begunskih zgodb, ki so jih zapisali v knjigi Rojstvo novih domovin, bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji.

Begunska zgodba Justine Lukančič iz Argentine

Dr. Helena Jaklitsch je predstavila begunsko zgodbo Justine Lukančič iz Argentine. Gre za eno izmed begunskih zgodb, ki so jih zapisali v knjigi Rojstvo novih domovin, bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji.

spominjustina lukancic70 let begunstva

Moja zgodba

Begunska zgodba Justine Lukančič iz Argentine
Dr. Helena Jaklitsch je predstavila begunsko zgodbo Justine Lukančič iz Argentine. Gre za eno izmed begunskih zgodb, ki so jih zapisali v knjigi Rojstvo novih domovin, bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji.
VEČ ...|29. 7. 2018
Begunska zgodba Justine Lukančič iz Argentine
Dr. Helena Jaklitsch je predstavila begunsko zgodbo Justine Lukančič iz Argentine. Gre za eno izmed begunskih zgodb, ki so jih zapisali v knjigi Rojstvo novih domovin, bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji.

Jože Bartolj

spominjustina lukancic70 let begunstva

Komentar tedna

VEČ ...|29. 6. 2018
Domovina kdo bo tebe ljubil?

Domovina kdo bo tebe ljubil?

komentar

Komentar tedna

Domovina kdo bo tebe ljubil?
VEČ ...|29. 6. 2018
Domovina kdo bo tebe ljubil?

Helena Jaklitsch

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|29. 4. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Frido Beznik in Alenka Jenko

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema novima begunskima zgodbama. Dr. Helena Jaklitsch namje predstavila Frida Beznika in Alenko Jenko, ki sta oba rojena med drugo svetovno vojno, kot otroka pa sta iz Slovenije prišla v Argentino.

dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Frido Beznik in Alenka Jenko

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema novima begunskima zgodbama. Dr. Helena Jaklitsch namje predstavila Frida Beznika in Alenko Jenko, ki sta oba rojena med drugo svetovno vojno, kot otroka pa sta iz Slovenije prišla v Argentino.

Moja zgodba

dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Frido Beznik in Alenka Jenko
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema novima begunskima zgodbama. Dr. Helena Jaklitsch namje predstavila Frida Beznika in Alenko Jenko, ki sta oba rojena med drugo svetovno vojno, kot otroka pa sta iz Slovenije prišla v Argentino.
VEČ ...|29. 4. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Frido Beznik in Alenka Jenko
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema novima begunskima zgodbama. Dr. Helena Jaklitsch namje predstavila Frida Beznika in Alenko Jenko, ki sta oba rojena med drugo svetovno vojno, kot otroka pa sta iz Slovenije prišla v Argentino.

Jože Bartolj

Komentar tedna

VEČ ...|13. 4. 2018
Moja misel, čeprav ni moja

Toda problematični niso samo naslovi. Gre tudi za to, katere novice zasedajo najvidnejša mesta v javnem diskurzu. Sama vedno zastrižem z ušesi, kadar mediji neko nepomembno novico potencirajo preko vsake meje zdravega razuma. Takrat mi je jasno, da se mora v ozadju skoraj gotovo dogajati nekaj, kar škodi ali naši državi, našim ljudem ali pa sedemdeset let vladajoči eliti.

Moja misel, čeprav ni moja

Toda problematični niso samo naslovi. Gre tudi za to, katere novice zasedajo najvidnejša mesta v javnem diskurzu. Sama vedno zastrižem z ušesi, kadar mediji neko nepomembno novico potencirajo preko vsake meje zdravega razuma. Takrat mi je jasno, da se mora v ozadju skoraj gotovo dogajati nekaj, kar škodi ali naši državi, našim ljudem ali pa sedemdeset let vladajoči eliti.

Komentar tedna

Moja misel, čeprav ni moja
Toda problematični niso samo naslovi. Gre tudi za to, katere novice zasedajo najvidnejša mesta v javnem diskurzu. Sama vedno zastrižem z ušesi, kadar mediji neko nepomembno novico potencirajo preko vsake meje zdravega razuma. Takrat mi je jasno, da se mora v ozadju skoraj gotovo dogajati nekaj, kar škodi ali naši državi, našim ljudem ali pa sedemdeset let vladajoči eliti.
VEČ ...|13. 4. 2018
Moja misel, čeprav ni moja
Toda problematični niso samo naslovi. Gre tudi za to, katere novice zasedajo najvidnejša mesta v javnem diskurzu. Sama vedno zastrižem z ušesi, kadar mediji neko nepomembno novico potencirajo preko vsake meje zdravega razuma. Takrat mi je jasno, da se mora v ozadju skoraj gotovo dogajati nekaj, kar škodi ali naši državi, našim ljudem ali pa sedemdeset let vladajoči eliti.

dr. Helena Jaklitsch

Moja zgodba

VEČ ...|1. 4. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Stane Grebenc

Na veliko noč ste lahko prisluhnili novi begunski zgodbi, ki jo je pripravila dr. Helena Jaklitsch. Zmaga življenja nad smrtjo je simbol tudi za prenekatero begunsko zgodbo, saj so si begunci z begom iz domovine rešili življenje in dobili še eno možnost. Tokrat smo spoznali zgodbo Staneta Grebenca iz Rašice pri Velikih Laščah.

dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Stane Grebenc

Na veliko noč ste lahko prisluhnili novi begunski zgodbi, ki jo je pripravila dr. Helena Jaklitsch. Zmaga življenja nad smrtjo je simbol tudi za prenekatero begunsko zgodbo, saj so si begunci z begom iz domovine rešili življenje in dobili še eno možnost. Tokrat smo spoznali zgodbo Staneta Grebenca iz Rašice pri Velikih Laščah.

Moja zgodba

dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Stane Grebenc
Na veliko noč ste lahko prisluhnili novi begunski zgodbi, ki jo je pripravila dr. Helena Jaklitsch. Zmaga življenja nad smrtjo je simbol tudi za prenekatero begunsko zgodbo, saj so si begunci z begom iz domovine rešili življenje in dobili še eno možnost. Tokrat smo spoznali zgodbo Staneta Grebenca iz Rašice pri Velikih Laščah.
VEČ ...|1. 4. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Stane Grebenc
Na veliko noč ste lahko prisluhnili novi begunski zgodbi, ki jo je pripravila dr. Helena Jaklitsch. Zmaga življenja nad smrtjo je simbol tudi za prenekatero begunsko zgodbo, saj so si begunci z begom iz domovine rešili življenje in dobili še eno možnost. Tokrat smo spoznali zgodbo Staneta Grebenca iz Rašice pri Velikih Laščah.

Jože Bartolj

Moja zgodba

VEČ ...|25. 3. 2018
Križev pot slovenstva

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.

Križev pot slovenstva

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.

Moja zgodba

Križev pot slovenstva
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.
VEČ ...|25. 3. 2018
Križev pot slovenstva
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.

Jože Bartolj

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Božidar Fink

V oddaji Moja zgodba boste lahko prisluhnili begunski zgodbi Božidarja Finka. To je ena od zgodb, ki so bile predstavljene na razstavi Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v italijanskih in avstrijskih taboriščih. Oddajo je pripravila dr. Helena Jaklitsch v njej pa boste slišali tudi posnetke kvarteta Fink iz plošče, ki je izšla leta 1948.

dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Božidar Fink

V oddaji Moja zgodba boste lahko prisluhnili begunski zgodbi Božidarja Finka. To je ena od zgodb, ki so bile predstavljene na razstavi Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v italijanskih in avstrijskih taboriščih. Oddajo je pripravila dr. Helena Jaklitsch v njej pa boste slišali tudi posnetke kvarteta Fink iz plošče, ki je izšla leta 1948.

Moja zgodba

dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Božidar Fink
V oddaji Moja zgodba boste lahko prisluhnili begunski zgodbi Božidarja Finka. To je ena od zgodb, ki so bile predstavljene na razstavi Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v italijanskih in avstrijskih taboriščih. Oddajo je pripravila dr. Helena Jaklitsch v njej pa boste slišali tudi posnetke kvarteta Fink iz plošče, ki je izšla leta 1948.
VEČ ...|25. 2. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Božidar Fink
V oddaji Moja zgodba boste lahko prisluhnili begunski zgodbi Božidarja Finka. To je ena od zgodb, ki so bile predstavljene na razstavi Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v italijanskih in avstrijskih taboriščih. Oddajo je pripravila dr. Helena Jaklitsch v njej pa boste slišali tudi posnetke kvarteta Fink iz plošče, ki je izšla leta 1948.

Jože Bartolj

Komentar tedna

VEČ ...|26. 1. 2018
Helena Jaklitsch

Helena Jaklitsch

Komentar tedna

Helena Jaklitsch
VEČ ...|26. 1. 2018
Helena Jaklitsch

Nataša Ličen

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 1. 2018
Iz vrtincev zgodovine s pogumnimi koraki v jutri

V Čedadu so pripravili 55. Dan emigranta, v Tinjah je bilo novoletno srečanje - slišali ste posnetke z okrogle mize mladih Iz vrtincev zgodovine s pogumnimi koraki v jutri. (sodelovali Christian Urak, Svetlana Wakounig, Helena Jaklitsch, Ožbej Peterle, voditeljica Urška Makovec)

Iz vrtincev zgodovine s pogumnimi koraki v jutri

V Čedadu so pripravili 55. Dan emigranta, v Tinjah je bilo novoletno srečanje - slišali ste posnetke z okrogle mize mladih Iz vrtincev zgodovine s pogumnimi koraki v jutri. (sodelovali Christian Urak, Svetlana Wakounig, Helena Jaklitsch, Ožbej Peterle, voditeljica Urška Makovec)

info

Slovencem po svetu in domovini

Iz vrtincev zgodovine s pogumnimi koraki v jutri
V Čedadu so pripravili 55. Dan emigranta, v Tinjah je bilo novoletno srečanje - slišali ste posnetke z okrogle mize mladih Iz vrtincev zgodovine s pogumnimi koraki v jutri. (sodelovali Christian Urak, Svetlana Wakounig, Helena Jaklitsch, Ožbej Peterle, voditeljica Urška Makovec)
VEČ ...|14. 1. 2018
Iz vrtincev zgodovine s pogumnimi koraki v jutri
V Čedadu so pripravili 55. Dan emigranta, v Tinjah je bilo novoletno srečanje - slišali ste posnetke z okrogle mize mladih Iz vrtincev zgodovine s pogumnimi koraki v jutri. (sodelovali Christian Urak, Svetlana Wakounig, Helena Jaklitsch, Ožbej Peterle, voditeljica Urška Makovec)

Matjaž Merljak

info

Moja zgodba

VEČ ...|14. 1. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Ivan Žnidar

V oddaji Moja zgodba bomo tokrat gostili dr. Heleno Jaklitsch soavtorico razstave in knjige Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji. Predstavili bomo tudi zgodbo takratnega begunca brivca in frizerja Ivana Žnidarja iz Suhadol pri Komendi, ki je po številnih begunskih taboriščih leta 1948 odšel v Argentino. Priluhnite ob 20. uri.

dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Ivan Žnidar

V oddaji Moja zgodba bomo tokrat gostili dr. Heleno Jaklitsch soavtorico razstave in knjige Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji. Predstavili bomo tudi zgodbo takratnega begunca brivca in frizerja Ivana Žnidarja iz Suhadol pri Komendi, ki je po številnih begunskih taboriščih leta 1948 odšel v Argentino. Priluhnite ob 20. uri.

Moja zgodba

dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Ivan Žnidar
V oddaji Moja zgodba bomo tokrat gostili dr. Heleno Jaklitsch soavtorico razstave in knjige Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji. Predstavili bomo tudi zgodbo takratnega begunca brivca in frizerja Ivana Žnidarja iz Suhadol pri Komendi, ki je po številnih begunskih taboriščih leta 1948 odšel v Argentino. Priluhnite ob 20. uri.
VEČ ...|14. 1. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Ivan Žnidar
V oddaji Moja zgodba bomo tokrat gostili dr. Heleno Jaklitsch soavtorico razstave in knjige Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji. Predstavili bomo tudi zgodbo takratnega begunca brivca in frizerja Ivana Žnidarja iz Suhadol pri Komendi, ki je po številnih begunskih taboriščih leta 1948 odšel v Argentino. Priluhnite ob 20. uri.

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|22. 10. 2019
Eric-Emmanuel Schmitt: Ognjena noč (neverjetno notranje popotovanje z življenjskim preobratom).

Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. V avtobiografski pripovedi Ognjena noč nam razkriva srečanje s smrtjo v puščavi, ko doživi svoj korenit preobrat v eni od noči, ki avtorjevo življenje spremeni za vedno.Med odpravo po sledeh velikega francoskega meniha in spreobrnjenca Charlesa de Foucaulda v saharsko puščavo na jugu Alžirije, se Éric oddalji od svojih prijateljev in se izgubi v neskončnem prostranstvu puščave, napol nag, brez vode in hrane. Obdaja ga le brezmejnost in tu doživi svojo ognjeno noč, ki so jo prehodili že drugi veliki mistiki pred njim. Nima besed, nima imena, kako bi poimenoval ta dotik. Nekdo povlekel iz prepada, ga iztrgal smrti in mu podaril življenje in predvsem spoznanje. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige, ki je izšla pri založbi Družina.

Eric-Emmanuel Schmitt: Ognjena noč (neverjetno notranje popotovanje z življenjskim preobratom).

Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. V avtobiografski pripovedi Ognjena noč nam razkriva srečanje s smrtjo v puščavi, ko doživi svoj korenit preobrat v eni od noči, ki avtorjevo življenje spremeni za vedno.Med odpravo po sledeh velikega francoskega meniha in spreobrnjenca Charlesa de Foucaulda v saharsko puščavo na jugu Alžirije, se Éric oddalji od svojih prijateljev in se izgubi v neskončnem prostranstvu puščave, napol nag, brez vode in hrane. Obdaja ga le brezmejnost in tu doživi svojo ognjeno noč, ki so jo prehodili že drugi veliki mistiki pred njim. Nima besed, nima imena, kako bi poimenoval ta dotik. Nekdo povlekel iz prepada, ga iztrgal smrti in mu podaril življenje in predvsem spoznanje. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige, ki je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|23. 10. 2019
Besede namenjene le meni

Rekel pa je Peter: Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali tudi za vse? (Lk 12, 41)

Besede namenjene le meni

Rekel pa je Peter: Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali tudi za vse? (Lk 12, 41)

Gregor Čušin

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 10. 2019
Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o pestrem dogajanju na ustavnem sodišču

V tokratni oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o pritiskih, ki se preko disciplinskih in etičnih komisij vršijo na sodnike. Oddajo pa smo začeli s pestrim dogajanjem na ustavnem sodišču.

Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o pestrem dogajanju na ustavnem sodišču

V tokratni oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o pritiskih, ki se preko disciplinskih in etičnih komisij vršijo na sodnike. Oddajo pa smo začeli s pestrim dogajanjem na ustavnem sodišču.

Alen Salihović

svpmzobecustavno sodiščenovičinfopolitikapogovor

Moja zgodba

VEČ ...|20. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 3. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali tretji del pričevanja Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. Tokrat nam je spregovoril o času po 2. svetovni vojni, ko je bil Šentjošt, zaradi medvojnega upora proti komunizmu, določen za izbris. Predvsem so si povojne oblasti prizadevale, da bi kraj izgubil vlogo središča, da bi prestavili sedež šole in da bi bile družbene dejavnosti ločene od cerkvenega življenja. V ta čas sovpada tudi zahteva po preimenovanju kraja v Zali vrh, kar pa oblastnikom, zaradi upora šentjoških žena, ni uspelo.

Matija Kavčič - pričevanje 3. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali tretji del pričevanja Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. Tokrat nam je spregovoril o času po 2. svetovni vojni, ko je bil Šentjošt, zaradi medvojnega upora proti komunizmu, določen za izbris. Predvsem so si povojne oblasti prizadevale, da bi kraj izgubil vlogo središča, da bi prestavili sedež šole in da bi bile družbene dejavnosti ločene od cerkvenega življenja. V ta čas sovpada tudi zahteva po preimenovanju kraja v Zali vrh, kar pa oblastnikom, zaradi upora šentjoških žena, ni uspelo.

Jože Bartolj

Matija KavčičSnopkova družina Šentjošt

A štekaš?

VEČ ...|23. 10. 2019
Sveže novosti s tuje in domače glasbene scene

Predstavljene skladbe: James Arthur feat. Travis Barker– You; Samuel Lucas – Nihče ne ve; Rend Collective – More than conquerors; Halsey – Graveyard; KiNG FOO – Rock the sound; Katy Perry – Harleys in Hawaii; Maren Morris feat. Hozier – The Bones; Magnifico & Jan Jarni – Pegica (izvedba za kitaro in šibice); Andrea Bocelli ft. Ellie Goulding – Return to love;

Sveže novosti s tuje in domače glasbene scene

Predstavljene skladbe: James Arthur feat. Travis Barker– You; Samuel Lucas – Nihče ne ve; Rend Collective – More than conquerors; Halsey – Graveyard; KiNG FOO – Rock the sound; Katy Perry – Harleys in Hawaii; Maren Morris feat. Hozier – The Bones; Magnifico & Jan Jarni – Pegica (izvedba za kitaro in šibice); Andrea Bocelli ft. Ellie Goulding – Return to love;

Jure Sešek, Luka Sešek, Jan Gerl

mladiglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 10. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|23. 10. 2019
Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti

Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.

Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti

Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.

Silvestra Sadar

suverenostmigracijepolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 10. 2019
Mara Kralj v Slovenski Matici - Odprtje Jenkove sobe Kranj - Blaznikov večer - Nova opera Julija

Slovenska Matica danes v ciklu znamenite Slovenke o slikarki, ilustratorki, keramičarki, kiparki in lutkarici Mari Kralj.V Kranju bodo jutri v Kranju odprli Jenkovo sobo.Oktobrski Blaznikov večer v Škofji Loki bo tokrat v znamenju duhovnika, profesorja, prevajalca Svetega pisma Otmarja Črnilogarja.Občinski Zavod Novo mesto pripravlja opero o Prešernovi muzi Primičevi Juliji.

Mara Kralj v Slovenski Matici - Odprtje Jenkove sobe Kranj - Blaznikov večer - Nova opera Julija

Slovenska Matica danes v ciklu znamenite Slovenke o slikarki, ilustratorki, keramičarki, kiparki in lutkarici Mari Kralj.V Kranju bodo jutri v Kranju odprli Jenkovo sobo.Oktobrski Blaznikov večer v Škofji Loki bo tokrat v znamenju duhovnika, profesorja, prevajalca Svetega pisma Otmarja Črnilogarja.Občinski Zavod Novo mesto pripravlja opero o Prešernovi muzi Primičevi Juliji.

Jože Bartolj

Mara KraljOtmar Črnilogar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijapolitikainfo