Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana

V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.

Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana

V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana
V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.
VEČ ...|21. 8. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana
V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.

p. Ivan Rampre/Vatican news

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana

Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana

Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana
Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.
VEČ ...|21. 8. 2019
Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana
Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.

Alen Salihović

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2019
VS Plamen v Sloveniji

V Slovenijo prihaja Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi. Nastopi:Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice v torek, 20. avgusta 2019, ob 19.30Kristalna dvorana Grand Hotela Rogaška v sredo, 21. avgusta 2019, ob 20.30Slovenska filharmonija, Ljubljana petek, 23. avgust 2019, ob 19.30Gosta koncertov bosta: Tanja Činč, klavir in Timotej Kosovinc, kitaraČastni pokrovitelj je predsednik Slovenije Borut Pahor.Pogovor z umetniško vodjo skupine Marijo Ahačič Pollak.

VS Plamen v Sloveniji

V Slovenijo prihaja Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi. Nastopi:Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice v torek, 20. avgusta 2019, ob 19.30Kristalna dvorana Grand Hotela Rogaška v sredo, 21. avgusta 2019, ob 20.30Slovenska filharmonija, Ljubljana petek, 23. avgust 2019, ob 19.30Gosta koncertov bosta: Tanja Činč, klavir in Timotej Kosovinc, kitaraČastni pokrovitelj je predsednik Slovenije Borut Pahor.Pogovor z umetniško vodjo skupine Marijo Ahačič Pollak.

infokultura

Informativni prispevki

VS Plamen v Sloveniji
V Slovenijo prihaja Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi. Nastopi:Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice v torek, 20. avgusta 2019, ob 19.30Kristalna dvorana Grand Hotela Rogaška v sredo, 21. avgusta 2019, ob 20.30Slovenska filharmonija, Ljubljana petek, 23. avgust 2019, ob 19.30Gosta koncertov bosta: Tanja Činč, klavir in Timotej Kosovinc, kitaraČastni pokrovitelj je predsednik Slovenije Borut Pahor.Pogovor z umetniško vodjo skupine Marijo Ahačič Pollak.
VEČ ...|19. 8. 2019
VS Plamen v Sloveniji
V Slovenijo prihaja Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi. Nastopi:Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice v torek, 20. avgusta 2019, ob 19.30Kristalna dvorana Grand Hotela Rogaška v sredo, 21. avgusta 2019, ob 20.30Slovenska filharmonija, Ljubljana petek, 23. avgust 2019, ob 19.30Gosta koncertov bosta: Tanja Činč, klavir in Timotej Kosovinc, kitaraČastni pokrovitelj je predsednik Slovenije Borut Pahor.Pogovor z umetniško vodjo skupine Marijo Ahačič Pollak.

Matjaž Merljak

infokultura

Sveta maša

VEČ ...|17. 8. 2019
Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju

Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.

Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju

Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.

duhovnostspominprekmurje

Sveta maša

Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju
Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.
VEČ ...|17. 8. 2019
Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju
Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.

Radio Ognjišče

duhovnostspominprekmurje

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Marko Zupan

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 8. 2019
Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet

Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.

Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet

Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.

pokrajineslovenijainfopolitika

Informativni prispevki

Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet
Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.
VEČ ...|5. 8. 2019
Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet
Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.

Alen Salihović

pokrajineslovenijainfopolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 7. 2019
Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?

Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?

Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

politika

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?
Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!
VEČ ...|17. 7. 2019
Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?
Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

Franci Feltrin

politika

Moja zgodba

VEČ ...|7. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - uvodna

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - uvodna

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Borut PahorAlojz KovšcaTemna stran meseca II

Moja zgodba

Temna stran mesec II 20 let kasneje - uvodna
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
VEČ ...|7. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - uvodna
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Jože Bartolj

Borut PahorAlojz KovšcaTemna stran meseca II

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 6. 2019
Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev

Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.

Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev

Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.

Kulturni utrinki

Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev
Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.
VEČ ...|12. 6. 2019
Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev
Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 2. 2019
Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu

Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu

Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

šolstvopolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu
Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.
VEČ ...|6. 2. 2019
Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu
Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

Ivan Štuhec

šolstvopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 1. 2019
Rupel po govoru Šarca diplomatom: Še vedno se vračamo k vrednotam druge svetovne vojne

Predsednik republike Borut Pahor in premier Marjan Šarec sta včeraj gostila sprejem za diplomatski zbor. Po besedah nekdanjega zunanjega ministra in diplomata Dimitrija Rupla, nista povedala nič novega.

Rupel po govoru Šarca diplomatom: Še vedno se vračamo k vrednotam druge svetovne vojne

Predsednik republike Borut Pahor in premier Marjan Šarec sta včeraj gostila sprejem za diplomatski zbor. Po besedah nekdanjega zunanjega ministra in diplomata Dimitrija Rupla, nista povedala nič novega.

infodružbakomentar

Informativni prispevki

Rupel po govoru Šarca diplomatom: Še vedno se vračamo k vrednotam druge svetovne vojne
Predsednik republike Borut Pahor in premier Marjan Šarec sta včeraj gostila sprejem za diplomatski zbor. Po besedah nekdanjega zunanjega ministra in diplomata Dimitrija Rupla, nista povedala nič novega.
VEČ ...|31. 1. 2019
Rupel po govoru Šarca diplomatom: Še vedno se vračamo k vrednotam druge svetovne vojne
Predsednik republike Borut Pahor in premier Marjan Šarec sta včeraj gostila sprejem za diplomatski zbor. Po besedah nekdanjega zunanjega ministra in diplomata Dimitrija Rupla, nista povedala nič novega.

Alen Salihović

infodružbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 12. 2018
Predsednik republike Borut Pahor v spremstvu p. Roberta Bahčiča obiskal Muzej jaslic Brezje

Predsednik Republike Borut Pahor je obiskal nedavno prenovljeni in posodobljeni Muzej jaslic Brezje. Muzej je edinstvena zbirka preko 450 eksponatov jaslic z vsega sveta, ki so jih brezjanski frančiškani zbirali več kot 20 let. Muzej je letos prejel priznanje Mednarodnega združenja jasličarjev za ohranjanje dediščine.

Predsednik republike Borut Pahor v spremstvu p. Roberta Bahčiča obiskal Muzej jaslic Brezje

Predsednik Republike Borut Pahor je obiskal nedavno prenovljeni in posodobljeni Muzej jaslic Brezje. Muzej je edinstvena zbirka preko 450 eksponatov jaslic z vsega sveta, ki so jih brezjanski frančiškani zbirali več kot 20 let. Muzej je letos prejel priznanje Mednarodnega združenja jasličarjev za ohranjanje dediščine.

pogovorinfo

Informativni prispevki

Predsednik republike Borut Pahor v spremstvu p. Roberta Bahčiča obiskal Muzej jaslic Brezje
Predsednik Republike Borut Pahor je obiskal nedavno prenovljeni in posodobljeni Muzej jaslic Brezje. Muzej je edinstvena zbirka preko 450 eksponatov jaslic z vsega sveta, ki so jih brezjanski frančiškani zbirali več kot 20 let. Muzej je letos prejel priznanje Mednarodnega združenja jasličarjev za ohranjanje dediščine.
VEČ ...|28. 12. 2018
Predsednik republike Borut Pahor v spremstvu p. Roberta Bahčiča obiskal Muzej jaslic Brezje
Predsednik Republike Borut Pahor je obiskal nedavno prenovljeni in posodobljeni Muzej jaslic Brezje. Muzej je edinstvena zbirka preko 450 eksponatov jaslic z vsega sveta, ki so jih brezjanski frančiškani zbirali več kot 20 let. Muzej je letos prejel priznanje Mednarodnega združenja jasličarjev za ohranjanje dediščine.

Alen Salihović

pogovorinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 10. 2018
Peterle pozdravil besede Pahorja, da Slovenska vojska ni neposredna naslednica TO

Zveza veteranov vojne za Slovenijo je včeraj v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru opozoril, da je po slovenski vojski prvič zadišalo pred 28 leti ter dodal, da so jugoslovanski in slovenski TO skupni ljudje. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je za naš radio ponovil, da mu je žal, da se je Pahor udeležil slovesnosti, hkrati pa izrazil veselje, da je jasno opozoril na nekatere ključne zadeve.

Peterle pozdravil besede Pahorja, da Slovenska vojska ni neposredna naslednica TO

Zveza veteranov vojne za Slovenijo je včeraj v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru opozoril, da je po slovenski vojski prvič zadišalo pred 28 leti ter dodal, da so jugoslovanski in slovenski TO skupni ljudje. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je za naš radio ponovil, da mu je žal, da se je Pahor udeležil slovesnosti, hkrati pa izrazil veselje, da je jasno opozoril na nekatere ključne zadeve.

politikainfopogovor

Informativni prispevki

Peterle pozdravil besede Pahorja, da Slovenska vojska ni neposredna naslednica TO
Zveza veteranov vojne za Slovenijo je včeraj v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru opozoril, da je po slovenski vojski prvič zadišalo pred 28 leti ter dodal, da so jugoslovanski in slovenski TO skupni ljudje. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je za naš radio ponovil, da mu je žal, da se je Pahor udeležil slovesnosti, hkrati pa izrazil veselje, da je jasno opozoril na nekatere ključne zadeve.
VEČ ...|11. 10. 2018
Peterle pozdravil besede Pahorja, da Slovenska vojska ni neposredna naslednica TO
Zveza veteranov vojne za Slovenijo je včeraj v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru opozoril, da je po slovenski vojski prvič zadišalo pred 28 leti ter dodal, da so jugoslovanski in slovenski TO skupni ljudje. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je za naš radio ponovil, da mu je žal, da se je Pahor udeležil slovesnosti, hkrati pa izrazil veselje, da je jasno opozoril na nekatere ključne zadeve.

Alen Salihović

politikainfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 10. 2018
Peterle oster zaradi proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe

Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.

Peterle oster zaradi proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe

Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Peterle oster zaradi proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe
Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.
VEČ ...|9. 10. 2018
Peterle oster zaradi proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe
Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.

Alen Salihović

družbainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 8. 2018
Predsednik RS Borut Pahor

Predsednik RS Borut Pahor

Informativni prispevki

Predsednik RS Borut Pahor
VEČ ...|5. 8. 2018
Predsednik RS Borut Pahor

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 8. 2018
Predsednik drzave Borut Pahor

Predsednik drzave Borut Pahor

Informativni prispevki

Predsednik drzave Borut Pahor
VEČ ...|5. 8. 2018
Predsednik drzave Borut Pahor

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 10. 2019
Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways

Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.

Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways

Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.

Tanja Dominko

družbakomentarkulturapolitika

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|13. 10. 2019
Janez Strašek (1906 – 1947)

Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Janez Strašek (1906 – 1947)

Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Jože Bartolj

Janez Strašek

Doživetja narave

VEČ ...|11. 10. 2019
Svetovni kolesarski popotnik Aleš Juvanc

Tokratna Doživetja narave so bila kolesarsko avanturistično obarvana. Nekaj kilometrov našega septembrskega radijskega kolesarjenja je z nami prevozil tudi svetovni kolesarski popotnik Aleš Juvanc, ki se je s kolesom odpravil že na vse celine, kolesaril je skozi 80 držav in številna mesta, posebej milijonska so mu blizu. Tik pred njegovim odhodom v Južno Ameriko ste lahko prisluhnili pogovoru z njim.

Svetovni kolesarski popotnik Aleš Juvanc

Tokratna Doživetja narave so bila kolesarsko avanturistično obarvana. Nekaj kilometrov našega septembrskega radijskega kolesarjenja je z nami prevozil tudi svetovni kolesarski popotnik Aleš Juvanc, ki se je s kolesom odpravil že na vse celine, kolesaril je skozi 80 držav in številna mesta, posebej milijonska so mu blizu. Tik pred njegovim odhodom v Južno Ameriko ste lahko prisluhnili pogovoru z njim.

Blaž Lesnik

naravapogovoršportAleš Juvanckolesarjenje

Duhovna misel

VEČ ...|15. 10. 2019
Ko Jezus vstopi v naš dom

Ko je Jezus govoril, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sédel k mizi. Ko je farizej to videl, se je začudil, da se pred kosilom ni umil. (Lk 11, 37-38)

Ko Jezus vstopi v naš dom

Ko je Jezus govoril, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sédel k mizi. Ko je farizej to videl, se je začudil, da se pred kosilom ni umil. (Lk 11, 37-38)

Gregor Čušin

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 10. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. oktober 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. oktober 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 10. 2019
Odprtje razstave Knjižnica barona Žige Zoisa

V Narodni in univerzitetni knjižnici bodo drevi ob 19.h odprli razstavo Knjižnica Žige Zoisa - središče razsvetljenske kulture na Slovenskem, na kateri bo na ogled izbor del iz Zoisove knjižnice. O razstavi smo se pgovarjali s soavtorjem dr. Luko Vidmarjem.

Odprtje razstave Knjižnica barona Žige Zoisa

V Narodni in univerzitetni knjižnici bodo drevi ob 19.h odprli razstavo Knjižnica Žige Zoisa - središče razsvetljenske kulture na Slovenskem, na kateri bo na ogled izbor del iz Zoisove knjižnice. O razstavi smo se pgovarjali s soavtorjem dr. Luko Vidmarjem.

Jože Bartolj

Žiga ZoisLuka Vidmar

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 10. 2019
Ivančna Gorica

Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Ivančna Gorica

Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Nataša Ličen

izročilodediščinadružbautrip

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 10. 2019
Spletno glasovanje za naziv Inovativnega mladega kmeta

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije tudi letos organizira 12. izbor nosilca naziva Inovativni mladi kmet oziroma kmetica. Glavno besedo pri izbiri zmagovalca bo tudi tokrat imela strokovna komisija. Je pa letošnja novost tudi spletno glasovanje. Na naslovu https://zspm.si/glasovanje-imk/ si lahko ogledate predstavitve kandidatov in glasujete za najbolj inovativnega mladega kmeta oziroma kmetico.

Spletno glasovanje za naziv Inovativnega mladega kmeta

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije tudi letos organizira 12. izbor nosilca naziva Inovativni mladi kmet oziroma kmetica. Glavno besedo pri izbiri zmagovalca bo tudi tokrat imela strokovna komisija. Je pa letošnja novost tudi spletno glasovanje. Na naslovu https://zspm.si/glasovanje-imk/ si lahko ogledate predstavitve kandidatov in glasujete za najbolj inovativnega mladega kmeta oziroma kmetico.

Robert Božič

kmetijstvo

Svetovalnica

VEČ ...|15. 10. 2019
Ozimnica

Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.

Ozimnica

Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.

Tanja Dominko

svetovanjekmetijstvo

Duhovna misel

VEČ ...|15. 10. 2019
Ko Jezus vstopi v naš dom

Ko je Jezus govoril, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sédel k mizi. Ko je farizej to videl, se je začudil, da se pred kosilom ni umil. (Lk 11, 37-38)

Ko Jezus vstopi v naš dom

Ko je Jezus govoril, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sédel k mizi. Ko je farizej to videl, se je začudil, da se pred kosilom ni umil. (Lk 11, 37-38)

Gregor Čušin

duhovnost