Komentar tedna
Po daljšem času sem bil spet v stiku z družino, ki so jo prizadele poplave. To pa zato, ker ima otroka s posebnimi potrebami. Mama je dokaj natančno opisala, kaj vse jim je poškodovala voda. Najprej je kazalo, da ne bo tako velike škode, ko pa so začeli popravljati, se je pokazalo, kako globoko je prodrla voda in poškodovala hišo in vse, kar je v njej. Njene zadnje besede (sicer že pred nekaj časa) so bile: »Do sedaj nismo dobili še nič pomoči. Razen od Karitas. Oni so prvi priskočili na pomoč.«
To je samo eno pričevanje, ki pa govori podobno: od države nismo dobili (še) nič. Karitas je pomagala. Vem, da so mnogi sodelavci Karitas ob poplavah naredili ogromno. Mnogi so prvi priskočili na pomoč. Toda od 20. septembra je vse njihovo delo nekoristno. Tako so namreč tistega dne izglasovali poslanci državnega zbora. Karitas, ki deluje v okviru Cerkve, je skupaj z njo postala nekoristna, saj so poslanci tistega lepega dne verskim skupnostim odvzeli status splošno koristne organizacije. Razumi, kdor moreš.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Komentar tedna
Po daljšem času sem bil spet v stiku z družino, ki so jo prizadele poplave. To pa zato, ker ima otroka s posebnimi potrebami. Mama je dokaj natančno opisala, kaj vse jim je poškodovala voda. Najprej je kazalo, da ne bo tako velike škode, ko pa so začeli popravljati, se je pokazalo, kako globoko je prodrla voda in poškodovala hišo in vse, kar je v njej. Njene zadnje besede (sicer že pred nekaj časa) so bile: »Do sedaj nismo dobili še nič pomoči. Razen od Karitas. Oni so prvi priskočili na pomoč.«
To je samo eno pričevanje, ki pa govori podobno: od države nismo dobili (še) nič. Karitas je pomagala. Vem, da so mnogi sodelavci Karitas ob poplavah naredili ogromno. Mnogi so prvi priskočili na pomoč. Toda od 20. septembra je vse njihovo delo nekoristno. Tako so namreč tistega dne izglasovali poslanci državnega zbora. Karitas, ki deluje v okviru Cerkve, je skupaj z njo postala nekoristna, saj so poslanci tistega lepega dne verskim skupnostim odvzeli status splošno koristne organizacije. Razumi, kdor moreš.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Sol in luč
Božo Rustja je v intervjuju, ki je tudi objavljen v knjigi, povedal pomenljiv stavek: »Pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti.« Knjiga “Zgodbe kažejo novo pot”, Boža Rustje, je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov je prebral Marjan Bunič.
Sol in luč
Božo Rustja je v intervjuju, ki je tudi objavljen v knjigi, povedal pomenljiv stavek: »Pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti.« Knjiga “Zgodbe kažejo novo pot”, Boža Rustje, je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov je prebral Marjan Bunič.
Komentar tedna
V času kislih kumaric sem postal pozoren na novico, ki sem jo prebral na spletni strani nacionalne radiotelevizije. Čeprav nas naše sedanje politično vodstvo tudi v času vročine in počitnic ne hrani s kislimi kumaricami, ampak z mnogimi še grenkejšimi in bolj kislimi stvarmi. Dovolj je pomisliti na javno zdravstvo. Ta neodgovoren odnos do zdravstva bomo prej in še bolj slej vsi čutili. Toda mene se je dotaknila novica, ki ni bila med najbolj izpostavljenimi in se ni zgodila prav v naši bližini, ampak na Nizozemskem, ki jo nekateri slovenski skrajni levičarji jemljejo in dajejo za vzor.
Nizozemski kralj Viljem-Aleksander se je na vsakoletni slovesnosti ob odpravi suženjstva na Nizozemskem leta 1863 opravičil za vpletenost njegove države v suženjstvo in za krivice …
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Komentar tedna
V času kislih kumaric sem postal pozoren na novico, ki sem jo prebral na spletni strani nacionalne radiotelevizije. Čeprav nas naše sedanje politično vodstvo tudi v času vročine in počitnic ne hrani s kislimi kumaricami, ampak z mnogimi še grenkejšimi in bolj kislimi stvarmi. Dovolj je pomisliti na javno zdravstvo. Ta neodgovoren odnos do zdravstva bomo prej in še bolj slej vsi čutili. Toda mene se je dotaknila novica, ki ni bila med najbolj izpostavljenimi in se ni zgodila prav v naši bližini, ampak na Nizozemskem, ki jo nekateri slovenski skrajni levičarji jemljejo in dajejo za vzor.
Nizozemski kralj Viljem-Aleksander se je na vsakoletni slovesnosti ob odpravi suženjstva na Nizozemskem leta 1863 opravičil za vpletenost njegove države v suženjstvo in za krivice …
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Informativni prispevki
Forum za dialog in mir v Evropi in na Balkanu, ki bo konec tedna potekal v Kopru, je odprt za vse. Le sobotni dopoldanski forum v občinski dvorani sv. Frančiška ima omejeno število navzočih, zato bo da del prenašala TV Slovenija. Več o poteku foruma, medijskem pokrivanju dogodkov in sodelovanju politike, pa v pogovoru s tiskovnim predstavnikom škofije Koper mag. Božom Rustjo.
Informativni prispevki
Forum za dialog in mir v Evropi in na Balkanu, ki bo konec tedna potekal v Kopru, je odprt za vse. Le sobotni dopoldanski forum v občinski dvorani sv. Frančiška ima omejeno število navzočih, zato bo da del prenašala TV Slovenija. Več o poteku foruma, medijskem pokrivanju dogodkov in sodelovanju politike, pa v pogovoru s tiskovnim predstavnikom škofije Koper mag. Božom Rustjo.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Komentar tedna
Prezir do domoljubja doživlja vrh prav v zadnjem času, ko smo priče ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, ko smo priča njenega sistematičnega poniževanja in zmanjševanja njenega pomena. Sistematično se jemlje pomen osamosvojitvi in umetno prestavlja poudarek na druge dogodke iz zgodovine, ki so problematični in so naš narod razdvojili. Res ne razumem tega. Zadnja leta poslušamo na partizanskih proslavah, da so se partizani borili za samostojno Slovenijo. Po moje pri tem sicer niso uspeli, saj je bil sad njihovega boja Jugoslavija, ne samostojna Slovenija, a vendar, če so se oni bojevali za to, potem je to nekaj velikega, mar ne? Sedaj nas prepričujejo, da naj bi se celo na Čebinah že ustanavljala samostojna Slovenija. Vsem bi radi pripisovali zasluge za neodvisno slovensko državo, samo tistim, ki so jo res vzpostavljali ne? Zmanjševanje pomena samostojnosti je seveda žalitev prebivalcev Slovenije, saj jih je ogromna večina – res ogromna – na referendumu glasovala zanjo. Res, nekaj je narobe s slovenskim domoljubjem.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Komentar tedna
Prezir do domoljubja doživlja vrh prav v zadnjem času, ko smo priče ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, ko smo priča njenega sistematičnega poniževanja in zmanjševanja njenega pomena. Sistematično se jemlje pomen osamosvojitvi in umetno prestavlja poudarek na druge dogodke iz zgodovine, ki so problematični in so naš narod razdvojili. Res ne razumem tega. Zadnja leta poslušamo na partizanskih proslavah, da so se partizani borili za samostojno Slovenijo. Po moje pri tem sicer niso uspeli, saj je bil sad njihovega boja Jugoslavija, ne samostojna Slovenija, a vendar, če so se oni bojevali za to, potem je to nekaj velikega, mar ne? Sedaj nas prepričujejo, da naj bi se celo na Čebinah že ustanavljala samostojna Slovenija. Vsem bi radi pripisovali zasluge za neodvisno slovensko državo, samo tistim, ki so jo res vzpostavljali ne? Zmanjševanje pomena samostojnosti je seveda žalitev prebivalcev Slovenije, saj jih je ogromna večina – res ogromna – na referendumu glasovala zanjo. Res, nekaj je narobe s slovenskim domoljubjem.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Prijatelji Radia Ognjišče
Naše PRO-jevske minute so minevale ob poslušanju zgodb, ki jih je zbral Božo Rustja v knjigi ZGODBE ZA VESELJE DO ŽIVLJENJA.
Prijatelji Radia Ognjišče
Naše PRO-jevske minute so minevale ob poslušanju zgodb, ki jih je zbral Božo Rustja v knjigi ZGODBE ZA VESELJE DO ŽIVLJENJA.
Komentar tedna
Pisati komentar na 24. februar pomeni podobno kot pisati komentar za 1. september. Na ta dan so nacisti, povezani prek pakta s sovjeti, napadli Poljsko in začeli drugo svetovno vojno. 24. februarja pa so nasledniki sovjetov napadli Ukrajino. A slednja vojna še traja in njene posledice čutimo mi, še veliko bolj in na tragičen način pa jih čuti krvaveči ukrajinski narod.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Komentar tedna
Pisati komentar na 24. februar pomeni podobno kot pisati komentar za 1. september. Na ta dan so nacisti, povezani prek pakta s sovjeti, napadli Poljsko in začeli drugo svetovno vojno. 24. februarja pa so nasledniki sovjetov napadli Ukrajino. A slednja vojna še traja in njene posledice čutimo mi, še veliko bolj in na tragičen način pa jih čuti krvaveči ukrajinski narod.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Pogovor o
Miklavževa skromnost je že nekaj časa nazaj prerasla v obilje, a ne pri vseh družinah. Zato tudi bo ena izmed tem, ki smo se jih dotaknili obdarovanje. Vstopili smo še v svet stisk, tako otrok in mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče, tudi v prazničnem času ne. O tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljárjem.
Naš pogled
Veseli december je tu! Lučke gorijo, kuhančki dišijo in mestne ulice je ob množicah preplavila tudi osladna božična glasba. Da ne omenjam božičnih popustov! Skratka, dočakali smo raj na zemlji. In to za ves mesec!
Moja zgodba
Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.
Spoznanje več, predsodek manj
Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.
Naš gost
Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.
Komentar Družina
Od svetovnih voditeljev pričakujemo, da nam podnebni cirkus že vendar enkrat rešijo. S stikalom, brez dialoga.
Ni meje za dobre ideje
Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Starejši ljudje na podeželju vedo povedati, da na res dobro kislo repo vpliva tudi to, če je repo na njivi vsaj enkrat dobila tudi slana. A Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor ob tem opozarja, da pa zelo nizke temperature lahko povzročijo, de repa zmrzne in je potem steklasta ter neuporabna.