Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 4. 2019
Aleš Maver o Ukrajini

Aleš Maver o Ukrajini

politikadružbapogovor

Informativni prispevki

Aleš Maver o Ukrajini
VEČ ...|1. 4. 2019
Aleš Maver o Ukrajini

Tone Gorjup

politikadružbapogovor

Od slike do besede

VEČ ...|5. 3. 2019
Od klinopisa do Teodore

Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Od klinopisa do Teodore

Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

kulturapogovorizobraževanje

Od slike do besede

Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.
VEČ ...|5. 3. 2019
Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Mateja Subotičanec

kulturapogovorizobraževanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 1. 2019
Dr. Aleš Maver o Ukrajini, Nemčiji in volitvah v Evropskem parlamentu

Oddaje smo v novem letu začeli s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom. Dotaknili smo se novih razprtij v pravoslavju, se ozrli v Ukrajino in na njene odnose z Rusijo, pred volitvami v Evropski parlament smo skušali zaznati smer same kampanje, ni šlo niti brez komentarja na gradnjo kulta Marjana Šarca.

Dr. Aleš Maver o Ukrajini, Nemčiji in volitvah v Evropskem parlamentu

Oddaje smo v novem letu začeli s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom. Dotaknili smo se novih razprtij v pravoslavju, se ozrli v Ukrajino in na njene odnose z Rusijo, pred volitvami v Evropski parlament smo skušali zaznati smer same kampanje, ni šlo niti brez komentarja na gradnjo kulta Marjana Šarca.

pogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o Ukrajini, Nemčiji in volitvah v Evropskem parlamentu
Oddaje smo v novem letu začeli s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom. Dotaknili smo se novih razprtij v pravoslavju, se ozrli v Ukrajino in na njene odnose z Rusijo, pred volitvami v Evropski parlament smo skušali zaznati smer same kampanje, ni šlo niti brez komentarja na gradnjo kulta Marjana Šarca.
VEČ ...|7. 1. 2019
Dr. Aleš Maver o Ukrajini, Nemčiji in volitvah v Evropskem parlamentu
Oddaje smo v novem letu začeli s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom. Dotaknili smo se novih razprtij v pravoslavju, se ozrli v Ukrajino in na njene odnose z Rusijo, pred volitvami v Evropski parlament smo skušali zaznati smer same kampanje, ni šlo niti brez komentarja na gradnjo kulta Marjana Šarca.

Helena Škrlec

pogovorpolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 11. 2018
Aleš Maver: Volitve brez jasnega signala

Verjetno je že moč reči, da na lokalnih volitvah opoziciji ni uspel kak velik preboj, četudi niti vladajoče koalicije ni mogoče razglasiti za zmagovalko.

Aleš Maver: Volitve brez jasnega signala

Verjetno je že moč reči, da na lokalnih volitvah opoziciji ni uspel kak velik preboj, četudi niti vladajoče koalicije ni mogoče razglasiti za zmagovalko.

komentarpolitikavolitve

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Volitve brez jasnega signala
Verjetno je že moč reči, da na lokalnih volitvah opoziciji ni uspel kak velik preboj, četudi niti vladajoče koalicije ni mogoče razglasiti za zmagovalko.
VEČ ...|21. 11. 2018
Aleš Maver: Volitve brez jasnega signala
Verjetno je že moč reči, da na lokalnih volitvah opoziciji ni uspel kak velik preboj, četudi niti vladajoče koalicije ni mogoče razglasiti za zmagovalko.

Aleš Maver

komentarpolitikavolitve

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 11. 2018
Dr. Aleš Maver o političnem dogajanju v Ukrajini in drugod po Evropi

Oddaja Spoznanje več, predsodek manj s publicistom in političnim analitikom dr. Alešem Mavrom je tudi tokrat prinesla vsebine, povezane predvsem z dogajanjem zunaj naših meja. Ukrajina je ena tistih držav, ki jo premalokrat vzamemo pod drobnogled, prav tako različna protislovja tamkajšnjega verskega položaja. Dotaknili smo se dogajanja v Nemčiji, kjer sta največji stranki na deželnih volitvah v zelo kratkem času doživeli močna poraza. Kaj bi to utegnilo pomeniti za veliko koalicijo v Berlinu in nadaljnjo politično pot kanclerke Angele Merkel? Vse bliže so volitve v Evropski parlament. Tudi temu, kaj jih bo zaznamovalo, smo namenili nekaj pozornosti.

Dr. Aleš Maver o političnem dogajanju v Ukrajini in drugod po Evropi

Oddaja Spoznanje več, predsodek manj s publicistom in političnim analitikom dr. Alešem Mavrom je tudi tokrat prinesla vsebine, povezane predvsem z dogajanjem zunaj naših meja. Ukrajina je ena tistih držav, ki jo premalokrat vzamemo pod drobnogled, prav tako različna protislovja tamkajšnjega verskega položaja. Dotaknili smo se dogajanja v Nemčiji, kjer sta največji stranki na deželnih volitvah v zelo kratkem času doživeli močna poraza. Kaj bi to utegnilo pomeniti za veliko koalicijo v Berlinu in nadaljnjo politično pot kanclerke Angele Merkel? Vse bliže so volitve v Evropski parlament. Tudi temu, kaj jih bo zaznamovalo, smo namenili nekaj pozornosti.

politikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o političnem dogajanju v Ukrajini in drugod po Evropi
Oddaja Spoznanje več, predsodek manj s publicistom in političnim analitikom dr. Alešem Mavrom je tudi tokrat prinesla vsebine, povezane predvsem z dogajanjem zunaj naših meja. Ukrajina je ena tistih držav, ki jo premalokrat vzamemo pod drobnogled, prav tako različna protislovja tamkajšnjega verskega položaja. Dotaknili smo se dogajanja v Nemčiji, kjer sta največji stranki na deželnih volitvah v zelo kratkem času doživeli močna poraza. Kaj bi to utegnilo pomeniti za veliko koalicijo v Berlinu in nadaljnjo politično pot kanclerke Angele Merkel? Vse bliže so volitve v Evropski parlament. Tudi temu, kaj jih bo zaznamovalo, smo namenili nekaj pozornosti.
VEČ ...|5. 11. 2018
Dr. Aleš Maver o političnem dogajanju v Ukrajini in drugod po Evropi
Oddaja Spoznanje več, predsodek manj s publicistom in političnim analitikom dr. Alešem Mavrom je tudi tokrat prinesla vsebine, povezane predvsem z dogajanjem zunaj naših meja. Ukrajina je ena tistih držav, ki jo premalokrat vzamemo pod drobnogled, prav tako različna protislovja tamkajšnjega verskega položaja. Dotaknili smo se dogajanja v Nemčiji, kjer sta največji stranki na deželnih volitvah v zelo kratkem času doživeli močna poraza. Kaj bi to utegnilo pomeniti za veliko koalicijo v Berlinu in nadaljnjo politično pot kanclerke Angele Merkel? Vse bliže so volitve v Evropski parlament. Tudi temu, kaj jih bo zaznamovalo, smo namenili nekaj pozornosti.

Helena Škrlec

politikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 10. 2018
Dr. Aleš Maver, komentar ob volitvah na Bavarskem

Na Bavarskem so se z odprtjem volišč ob 8. uri začele deželne volitve, na katerih 9,5 milijona Bavarcev odloča o novi sestavi deželnega parlamenta. Glede na napovedi se bo v najbogatejši nemški zvezni deželi končala prevlada Krščansko-socialne unije, kar bo pomemben preizkus tudi za vladajočo koalicijo v Berlinu. Za komentar smo vprašali dobrega poznavalca nemških političnih razmer publicista dr. Aleša Mavra.

Dr. Aleš Maver, komentar ob volitvah na Bavarskem

Na Bavarskem so se z odprtjem volišč ob 8. uri začele deželne volitve, na katerih 9,5 milijona Bavarcev odloča o novi sestavi deželnega parlamenta. Glede na napovedi se bo v najbogatejši nemški zvezni deželi končala prevlada Krščansko-socialne unije, kar bo pomemben preizkus tudi za vladajočo koalicijo v Berlinu. Za komentar smo vprašali dobrega poznavalca nemških političnih razmer publicista dr. Aleša Mavra.

družbaduhovnostinfodružbainfopolitika

Informativni prispevki

Dr. Aleš Maver, komentar ob volitvah na Bavarskem
Na Bavarskem so se z odprtjem volišč ob 8. uri začele deželne volitve, na katerih 9,5 milijona Bavarcev odloča o novi sestavi deželnega parlamenta. Glede na napovedi se bo v najbogatejši nemški zvezni deželi končala prevlada Krščansko-socialne unije, kar bo pomemben preizkus tudi za vladajočo koalicijo v Berlinu. Za komentar smo vprašali dobrega poznavalca nemških političnih razmer publicista dr. Aleša Mavra.
VEČ ...|14. 10. 2018
Dr. Aleš Maver, komentar ob volitvah na Bavarskem
Na Bavarskem so se z odprtjem volišč ob 8. uri začele deželne volitve, na katerih 9,5 milijona Bavarcev odloča o novi sestavi deželnega parlamenta. Glede na napovedi se bo v najbogatejši nemški zvezni deželi končala prevlada Krščansko-socialne unije, kar bo pomemben preizkus tudi za vladajočo koalicijo v Berlinu. Za komentar smo vprašali dobrega poznavalca nemških političnih razmer publicista dr. Aleša Mavra.

Alen Salihović

družbaduhovnostinfodružbainfopolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 9. 2018
Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem dogajanju

Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem dogajanju

družbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem dogajanju
VEČ ...|3. 9. 2018
Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem dogajanju

Helena Škrlec

družbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|2. 7. 2018
Dr. Aleš Maver o povolilni matematiki

Gostili smo političnega analitika in publicista dr. Aleša Mavra. V ospredju pogovora je bila povolilna matematika.

Dr. Aleš Maver o povolilni matematiki

Gostili smo političnega analitika in publicista dr. Aleša Mavra. V ospredju pogovora je bila povolilna matematika.

infopolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o povolilni matematiki
Gostili smo političnega analitika in publicista dr. Aleša Mavra. V ospredju pogovora je bila povolilna matematika.
VEČ ...|2. 7. 2018
Dr. Aleš Maver o povolilni matematiki
Gostili smo političnega analitika in publicista dr. Aleša Mavra. V ospredju pogovora je bila povolilna matematika.

Helena Škrlec

infopolitika

Spoznanje več predsodek manj

VEČ ...|7. 5. 2018
Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem dogajanju

Politični analitik in publicist dr. Aleš Maver je znova odgovarjal na vprašanja, povezana s poveličevanjem rdeče zvezde, saj je tega vse več. V ospredju je bila tudi kampanja pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, v katero smo pravkar vstopili.

Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem dogajanju

Politični analitik in publicist dr. Aleš Maver je znova odgovarjal na vprašanja, povezana s poveličevanjem rdeče zvezde, saj je tega vse več. V ospredju je bila tudi kampanja pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, v katero smo pravkar vstopili.

Spoznanje več predsodek manj

Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem dogajanju
Politični analitik in publicist dr. Aleš Maver je znova odgovarjal na vprašanja, povezana s poveličevanjem rdeče zvezde, saj je tega vse več. V ospredju je bila tudi kampanja pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, v katero smo pravkar vstopili.
VEČ ...|7. 5. 2018
Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem dogajanju
Politični analitik in publicist dr. Aleš Maver je znova odgovarjal na vprašanja, povezana s poveličevanjem rdeče zvezde, saj je tega vse več. V ospredju je bila tudi kampanja pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, v katero smo pravkar vstopili.

Helena Škrlec

Spoznanje več predsodek manj

VEČ ...|5. 3. 2018
dr. Aleš Maver

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom pokomentirali parlamentarne volitve v Italiji in deželne volitve na avstrijskem Koroškem. Dotaknili smo se tudi neuradne kampanje pred državnozborskimi volitvami v Sloveniji. Spomnili smo se še pete obletnice umika papeža Benedikta XVI. s položaja.

dr. Aleš Maver

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom pokomentirali parlamentarne volitve v Italiji in deželne volitve na avstrijskem Koroškem. Dotaknili smo se tudi neuradne kampanje pred državnozborskimi volitvami v Sloveniji. Spomnili smo se še pete obletnice umika papeža Benedikta XVI. s položaja.

Spoznanje več predsodek manj

dr. Aleš Maver
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom pokomentirali parlamentarne volitve v Italiji in deželne volitve na avstrijskem Koroškem. Dotaknili smo se tudi neuradne kampanje pred državnozborskimi volitvami v Sloveniji. Spomnili smo se še pete obletnice umika papeža Benedikta XVI. s položaja.
VEČ ...|5. 3. 2018
dr. Aleš Maver
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom pokomentirali parlamentarne volitve v Italiji in deželne volitve na avstrijskem Koroškem. Dotaknili smo se tudi neuradne kampanje pred državnozborskimi volitvami v Sloveniji. Spomnili smo se še pete obletnice umika papeža Benedikta XVI. s položaja.

Helena Škrlec

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|20. 4. 2019
Kako govoriš in kdo si?

Kako govoriš in kdo si?

Radio Ognjišče

duhovnostpogovorvzgoja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 4. 2019
P. mag. Branko Cestnik po Velikonočnih praznikih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj smo gostili klaretinca mag. Branka Cestnika. Teme pogovora na Velikonočni ponedeljek so bile seveda povezane s pranovanjem največjega krščanskega praznika Velike noči. Najprej smo omenili odmeve na Radijski misijon in razmišljali o tem, da je za vsake doživete praznike potrebna duhovna priprava. V nadaljevanju pogovora pa smo se med drugimi dotaknili tudi nesrečnega požara v katedrali Notre Dame v Parizu.

P. mag. Branko Cestnik po Velikonočnih praznikih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj smo gostili klaretinca mag. Branka Cestnika. Teme pogovora na Velikonočni ponedeljek so bile seveda povezane s pranovanjem največjega krščanskega praznika Velike noči. Najprej smo omenili odmeve na Radijski misijon in razmišljali o tem, da je za vsake doživete praznike potrebna duhovna priprava. V nadaljevanju pogovora pa smo se med drugimi dotaknili tudi nesrečnega požara v katedrali Notre Dame v Parizu.

Jože Bartolj

Branko Cestnik

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2019
Križi na slovenskih in evropskih gorah

Brez znoja in napora ni zmagoslavja na vrhu. Križ človeka ne sili, da bi zanikal užitek, ampak da ga podredi božji volji. Da bi prek majhnih radosti, ki jih človek srečuje na poti, težil k radosti, ki je brez konca. V oddaji smo se sprehodili med križi na slovenskih in evropskih gorah.

Križi na slovenskih in evropskih gorah

Brez znoja in napora ni zmagoslavja na vrhu. Križ človeka ne sili, da bi zanikal užitek, ampak da ga podredi božji volji. Da bi prek majhnih radosti, ki jih človek srečuje na poti, težil k radosti, ki je brez konca. V oddaji smo se sprehodili med križi na slovenskih in evropskih gorah.

Blaž Lesnik

duhovnostnarava

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2019
Spopad s križem

Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Spopad s križem

Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikaodnosi

Pogovor o

VEČ ...|24. 4. 2019
Mali delničarji

V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?

Mali delničarji

V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?

Tanja Dominko

delničarpolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 4. 2019
Tenorist Klemen Torkar o majskih Marijinih koncertih

Tenorist Klemen Torkar predstavlja niz Marijinih koncertov, ki jih pripravljajo skupaj violinist Luka Štiftar, Citrarska skupina KD Ihan pod vodstvom Petra Napreta, tenorist Klemen Torkar in Ženski PZ Jutro Ihan.

Tenorist Klemen Torkar o majskih Marijinih koncertih

Tenorist Klemen Torkar predstavlja niz Marijinih koncertov, ki jih pripravljajo skupaj violinist Luka Štiftar, Citrarska skupina KD Ihan pod vodstvom Petra Napreta, tenorist Klemen Torkar in Ženski PZ Jutro Ihan.

Jože Bartolj

Klemen Torkar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 4. 2019
Znamenja napada podlubnikov

Aprilsko vreme, ki smo mu priča sicer ni ugodno za razvoj podlubnikov, takoj pa, ko se bodo temperature le še malo dvignile in ne bo dežja, pa bodo izpolnjeni pogoji za njihovo rojenje. Zato velja, da je dobro da lastniki, še posebej če so imeli z pojavom lubadarja opravka že v minulih letih, redno pregledujejo svoje gozdove. Mag. Robert Režonja, direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP svetuje, da so ti pregledi tedenski. Pravočasno prepoznavanje napada in takojšnja sanacija učinkovito zmanjšuje razmah podlubnikov, hkrati pa tudi niža stroške, saj je les, posekan v prvi fazi napada mogoče bolje prodati. Več o znamenjih napada pa prisluhnite v posnetku!

Znamenja napada podlubnikov

Aprilsko vreme, ki smo mu priča sicer ni ugodno za razvoj podlubnikov, takoj pa, ko se bodo temperature le še malo dvignile in ne bo dežja, pa bodo izpolnjeni pogoji za njihovo rojenje. Zato velja, da je dobro da lastniki, še posebej če so imeli z pojavom lubadarja opravka že v minulih letih, redno pregledujejo svoje gozdove. Mag. Robert Režonja, direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP svetuje, da so ti pregledi tedenski. Pravočasno prepoznavanje napada in takojšnja sanacija učinkovito zmanjšuje razmah podlubnikov, hkrati pa tudi niža stroške, saj je les, posekan v prvi fazi napada mogoče bolje prodati. Več o znamenjih napada pa prisluhnite v posnetku!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|25. 4. 2019
Varna vožnja motoristov

Z nami je bil vodja programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko Vojko Safran. Izvedeli smo kako pomembna je priprava motorja, kako nujna zaščitna obleka in kako odločilnega pomena hitrost. Oddajo smo pripravili v sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh.

Varna vožnja motoristov

Z nami je bil vodja programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko Vojko Safran. Izvedeli smo kako pomembna je priprava motorja, kako nujna zaščitna obleka in kako odločilnega pomena hitrost. Oddajo smo pripravili v sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh.

Jure Sešek

AMZSOdgovorno na pot varno na vrhpogovormotoristi

Bim bam bom

VEČ ...|25. 4. 2019
Bim bam bom dne 25. 4.

Bim bam bom dne 25. 4.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|25. 4. 2019
Pomirite se!

Jezus je stopil v sredo mednje in jim rekel: Mir vam bodi! Vznemirili so se ter se prestrašili. (Lk 24, 36-37)

Pomirite se!

Jezus je stopil v sredo mednje in jim rekel: Mir vam bodi! Vznemirili so se ter se prestrašili. (Lk 24, 36-37)

Gregor Čušin

duhovnost