Komentar tedna

VEČ ...|3. 4. 2020
Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta

Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta

Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta
Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.
VEČ ...|3. 4. 2020
Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta
Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2020
Pospešeno obnavljanje cest

Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.

Pospešeno obnavljanje cest

Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.

izobraževanjeinfodružbapogovorvzgoja

Informativni prispevki

Pospešeno obnavljanje cest
Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.
VEČ ...|3. 4. 2020
Pospešeno obnavljanje cest
Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.

Nataša Ličen

izobraževanjeinfodružbapogovorvzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2020
Andrej Naglič o ukrepih, ki v protikoronskem zakonu zajemajo verske uslužbence

Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.

Andrej Naglič o ukrepih, ki v protikoronskem zakonu zajemajo verske uslužbence

Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.

koronaviruspolitikadružbacerkevdržavni zbor

Informativni prispevki

Andrej Naglič o ukrepih, ki v protikoronskem zakonu zajemajo verske uslužbence
Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.
VEČ ...|3. 4. 2020
Andrej Naglič o ukrepih, ki v protikoronskem zakonu zajemajo verske uslužbence
Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.

Alen Salihović

koronaviruspolitikadružbacerkevdržavni zbor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 4. 2020
Pomoč na dlani

V trenutnih razmerah mnogi potrebujejo pomoč. Morda pri varstvu otroka za nekaj ur, morda za hiter nakup hrane in dostavo ter podobno. V le štirinajstih dneh se je razvila brezplačna platforma Pomoč na dlani.

Pomoč na dlani

V trenutnih razmerah mnogi potrebujejo pomoč. Morda pri varstvu otroka za nekaj ur, morda za hiter nakup hrane in dostavo ter podobno. V le štirinajstih dneh se je razvila brezplačna platforma Pomoč na dlani.

svetovanjedružba

Ni meje za dobre ideje

Pomoč na dlani
V trenutnih razmerah mnogi potrebujejo pomoč. Morda pri varstvu otroka za nekaj ur, morda za hiter nakup hrane in dostavo ter podobno. V le štirinajstih dneh se je razvila brezplačna platforma Pomoč na dlani.
VEČ ...|2. 4. 2020
Pomoč na dlani
V trenutnih razmerah mnogi potrebujejo pomoč. Morda pri varstvu otroka za nekaj ur, morda za hiter nakup hrane in dostavo ter podobno. V le štirinajstih dneh se je razvila brezplačna platforma Pomoč na dlani.

Nataša Ličen

svetovanjedružba

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|30. 3. 2020
Molitev rožnega venca

Neposredno smo prenašali molitev predsednika škofovske konference nadškofa Stanislava Zoreta iz njegove kapele. Molili smo za Božje varstvo pred koronavirusom, za obolele in za zdravstvene delavce ter za vse pokojne.

Molitev rožnega venca

Neposredno smo prenašali molitev predsednika škofovske konference nadškofa Stanislava Zoreta iz njegove kapele. Molili smo za Božje varstvo pred koronavirusom, za obolele in za zdravstvene delavce ter za vse pokojne.

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev rožnega venca
Neposredno smo prenašali molitev predsednika škofovske konference nadškofa Stanislava Zoreta iz njegove kapele. Molili smo za Božje varstvo pred koronavirusom, za obolele in za zdravstvene delavce ter za vse pokojne.
VEČ ...|30. 3. 2020
Molitev rožnega venca
Neposredno smo prenašali molitev predsednika škofovske konference nadškofa Stanislava Zoreta iz njegove kapele. Molili smo za Božje varstvo pred koronavirusom, za obolele in za zdravstvene delavce ter za vse pokojne.

Radio Ognjišče

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 3. 2020
Protikoronski zakon in kmetijstvo

Vlada RS je v soboto pozno zvečer sprejela Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, s katerim želi omiliti gospodarske posledice pandemije. Včeraj je vse ukrepe pojasnila ministrica dr. Aleksandra Pivec.

Protikoronski zakon in kmetijstvo

Vlada RS je v soboto pozno zvečer sprejela Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, s katerim želi omiliti gospodarske posledice pandemije. Včeraj je vse ukrepe pojasnila ministrica dr. Aleksandra Pivec.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Protikoronski zakon in kmetijstvo
Vlada RS je v soboto pozno zvečer sprejela Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, s katerim želi omiliti gospodarske posledice pandemije. Včeraj je vse ukrepe pojasnila ministrica dr. Aleksandra Pivec.
VEČ ...|30. 3. 2020
Protikoronski zakon in kmetijstvo
Vlada RS je v soboto pozno zvečer sprejela Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, s katerim želi omiliti gospodarske posledice pandemije. Včeraj je vse ukrepe pojasnila ministrica dr. Aleksandra Pivec.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Sveta maša

VEČ ...|29. 3. 2020
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Maševal je mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Maševal je mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Maševal je mariborski nadškof Alojzij Cvikl.
VEČ ...|29. 3. 2020
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Maševal je mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Radio OgnjiščeARS

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 3. 2020
Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu

Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.

Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu

Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.

infodružbašport

Informativni prispevki

Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu
Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.
VEČ ...|26. 3. 2020
Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu
Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.

Helena Križnik

infodružbašport

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 3. 2020
Publicist Tomšič o poročanju medijev v času epidemije

Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.

Publicist Tomšič o poročanju medijev v času epidemije

Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.

infokoronaviruszdravstvomediji

Informativni prispevki

Publicist Tomšič o poročanju medijev v času epidemije
Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.
VEČ ...|26. 3. 2020
Publicist Tomšič o poročanju medijev v času epidemije
Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.

Alen Salihović

infokoronaviruszdravstvomediji

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 3. 2020
Predlog ukrepov na kmetijskem področju

Vlada v okviru prvega paketa ukrepov v boju proti gospodarskim posledicam koronavirusa predlaga tudi ukrepe za kmetijsko področje.

Predlog ukrepov na kmetijskem področju

Vlada v okviru prvega paketa ukrepov v boju proti gospodarskim posledicam koronavirusa predlaga tudi ukrepe za kmetijsko področje.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Predlog ukrepov na kmetijskem področju
Vlada v okviru prvega paketa ukrepov v boju proti gospodarskim posledicam koronavirusa predlaga tudi ukrepe za kmetijsko področje.
VEČ ...|25. 3. 2020
Predlog ukrepov na kmetijskem področju
Vlada v okviru prvega paketa ukrepov v boju proti gospodarskim posledicam koronavirusa predlaga tudi ukrepe za kmetijsko področje.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 3. 2020
Kakšne težave imajo pri spopadanju z novim koronavirusom v ZDA?

Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.

Kakšne težave imajo pri spopadanju z novim koronavirusom v ZDA?

Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.

info

Informativni prispevki

Kakšne težave imajo pri spopadanju z novim koronavirusom v ZDA?
Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.
VEČ ...|25. 3. 2020
Kakšne težave imajo pri spopadanju z novim koronavirusom v ZDA?
Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.

Helena Križnik

info

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|23. 3. 2020
Molitev rožnega venca

Neposredno smo prenašali molitev predsednika škofovske konference nadškofa Stanislava Zoreta iz njegove kapele. Molili smo za Božje varstvo pred koronavirusom, za obolele in za zdravstvene delavce.

Molitev rožnega venca

Neposredno smo prenašali molitev predsednika škofovske konference nadškofa Stanislava Zoreta iz njegove kapele. Molili smo za Božje varstvo pred koronavirusom, za obolele in za zdravstvene delavce.

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev rožnega venca
Neposredno smo prenašali molitev predsednika škofovske konference nadškofa Stanislava Zoreta iz njegove kapele. Molili smo za Božje varstvo pred koronavirusom, za obolele in za zdravstvene delavce.
VEČ ...|23. 3. 2020
Molitev rožnega venca
Neposredno smo prenašali molitev predsednika škofovske konference nadškofa Stanislava Zoreta iz njegove kapele. Molili smo za Božje varstvo pred koronavirusom, za obolele in za zdravstvene delavce.

Radio Ognjišče

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|20. 3. 2020
Zakaj v trenutnih razmerah ni pametno preizkušati svojih meja, dobri gorniški filmi in merjenje Sončeve sence

V oddaji ste slišali, zakaj v teh razmerah ni pametno preizkušati svojih meja, opozorili smo na dobre gorniške filme, ponovili opazovalni izziv merjenja Sončeve sence in se v zgodbi odpravili iz trentarske na kranjsko stran.

Zakaj v trenutnih razmerah ni pametno preizkušati svojih meja, dobri gorniški filmi in merjenje Sončeve sence

V oddaji ste slišali, zakaj v teh razmerah ni pametno preizkušati svojih meja, opozorili smo na dobre gorniške filme, ponovili opazovalni izziv merjenja Sončeve sence in se v zgodbi odpravili iz trentarske na kranjsko stran.

naravagorniški film

Doživetja narave

Zakaj v trenutnih razmerah ni pametno preizkušati svojih meja, dobri gorniški filmi in merjenje Sončeve sence
V oddaji ste slišali, zakaj v teh razmerah ni pametno preizkušati svojih meja, opozorili smo na dobre gorniške filme, ponovili opazovalni izziv merjenja Sončeve sence in se v zgodbi odpravili iz trentarske na kranjsko stran.
VEČ ...|20. 3. 2020
Zakaj v trenutnih razmerah ni pametno preizkušati svojih meja, dobri gorniški filmi in merjenje Sončeve sence
V oddaji ste slišali, zakaj v teh razmerah ni pametno preizkušati svojih meja, opozorili smo na dobre gorniške filme, ponovili opazovalni izziv merjenja Sončeve sence in se v zgodbi odpravili iz trentarske na kranjsko stran.

Blaž Lesnik

naravagorniški film

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 3. 2020
Študentje medicine navdušujejo s svojimi pobudami v kriznem času

Nemalo pogumnih in požrtvovalnih zdravstvenih delavcev, ki v trenutnih razmerah ne morejo zapustiti službe, ima otroke, a ne tudi varstva zanje. Da je vsaj ta skrb odveč, so poskrbeli v Zvezi študentov medicine Slovenije. Akcijo nam je predstavil generalni sekretar Boris Podobnik.

Študentje medicine navdušujejo s svojimi pobudami v kriznem času

Nemalo pogumnih in požrtvovalnih zdravstvenih delavcev, ki v trenutnih razmerah ne morejo zapustiti službe, ima otroke, a ne tudi varstva zanje. Da je vsaj ta skrb odveč, so poskrbeli v Zvezi študentov medicine Slovenije. Akcijo nam je predstavil generalni sekretar Boris Podobnik.

info

Informativni prispevki

Študentje medicine navdušujejo s svojimi pobudami v kriznem času
Nemalo pogumnih in požrtvovalnih zdravstvenih delavcev, ki v trenutnih razmerah ne morejo zapustiti službe, ima otroke, a ne tudi varstva zanje. Da je vsaj ta skrb odveč, so poskrbeli v Zvezi študentov medicine Slovenije. Akcijo nam je predstavil generalni sekretar Boris Podobnik.
VEČ ...|19. 3. 2020
Študentje medicine navdušujejo s svojimi pobudami v kriznem času
Nemalo pogumnih in požrtvovalnih zdravstvenih delavcev, ki v trenutnih razmerah ne morejo zapustiti službe, ima otroke, a ne tudi varstva zanje. Da je vsaj ta skrb odveč, so poskrbeli v Zvezi študentov medicine Slovenije. Akcijo nam je predstavil generalni sekretar Boris Podobnik.

Helena Križnik

info

Pogovor o

VEČ ...|18. 3. 2020
Sars-Covid19

Gostili smo moralnega teologa dr. Ivana Štuheca, z njim smo se pogovarjali o tem, kako koronavirus vplivana delovanje Cerkve, komentiral pa je tudi poteze državni oblasti. O teh smo po telefonu govorili tudi s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco. Ob sklepu oddaje pa ste lahko prisluhnili še sporočilu, ki ga je po Svetu za nacionalno varnost včeraj posredoval predsednik države Borut Pahor.

Sars-Covid19

Gostili smo moralnega teologa dr. Ivana Štuheca, z njim smo se pogovarjali o tem, kako koronavirus vplivana delovanje Cerkve, komentiral pa je tudi poteze državni oblasti. O teh smo po telefonu govorili tudi s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco. Ob sklepu oddaje pa ste lahko prisluhnili še sporočilu, ki ga je po Svetu za nacionalno varnost včeraj posredoval predsednik države Borut Pahor.

infopogovorpolitika

Pogovor o

Sars-Covid19
Gostili smo moralnega teologa dr. Ivana Štuheca, z njim smo se pogovarjali o tem, kako koronavirus vplivana delovanje Cerkve, komentiral pa je tudi poteze državni oblasti. O teh smo po telefonu govorili tudi s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco. Ob sklepu oddaje pa ste lahko prisluhnili še sporočilu, ki ga je po Svetu za nacionalno varnost včeraj posredoval predsednik države Borut Pahor.
VEČ ...|18. 3. 2020
Sars-Covid19
Gostili smo moralnega teologa dr. Ivana Štuheca, z njim smo se pogovarjali o tem, kako koronavirus vplivana delovanje Cerkve, komentiral pa je tudi poteze državni oblasti. O teh smo po telefonu govorili tudi s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco. Ob sklepu oddaje pa ste lahko prisluhnili še sporočilu, ki ga je po Svetu za nacionalno varnost včeraj posredoval predsednik države Borut Pahor.

Alen Salihović

infopogovorpolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 3. 2020
Celjenja živali in osemenitve so odložene

Zaradi razglašene epidemije koronavirusa pa so nam z MKGP potrdili, da je bil s strani Veterinarske zbornice Slovenije sprejet sklep o prekinitvi izvajanja določenih preventivnih ukrepov. Med njimi je tudi odlog cepljenja proti steklini v času med 15. marcem in 15. aprilom ter odpoved osemenjevanja vseh plemenic od 15. marca za najmanj tri tedne. Cepljenje proti bolezni modrikastega jezika se bo izvedlo le na kmetijah, kjer je bilo že opravljeno prvo cepljenje in je to potrebno za dokončanje primarnega cepljenja, sicer pa se do preklica vsa cepljenja proti tej bolezni ne opravlja.

Celjenja živali in osemenitve so odložene

Zaradi razglašene epidemije koronavirusa pa so nam z MKGP potrdili, da je bil s strani Veterinarske zbornice Slovenije sprejet sklep o prekinitvi izvajanja določenih preventivnih ukrepov. Med njimi je tudi odlog cepljenja proti steklini v času med 15. marcem in 15. aprilom ter odpoved osemenjevanja vseh plemenic od 15. marca za najmanj tri tedne. Cepljenje proti bolezni modrikastega jezika se bo izvedlo le na kmetijah, kjer je bilo že opravljeno prvo cepljenje in je to potrebno za dokončanje primarnega cepljenja, sicer pa se do preklica vsa cepljenja proti tej bolezni ne opravlja.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Celjenja živali in osemenitve so odložene
Zaradi razglašene epidemije koronavirusa pa so nam z MKGP potrdili, da je bil s strani Veterinarske zbornice Slovenije sprejet sklep o prekinitvi izvajanja določenih preventivnih ukrepov. Med njimi je tudi odlog cepljenja proti steklini v času med 15. marcem in 15. aprilom ter odpoved osemenjevanja vseh plemenic od 15. marca za najmanj tri tedne. Cepljenje proti bolezni modrikastega jezika se bo izvedlo le na kmetijah, kjer je bilo že opravljeno prvo cepljenje in je to potrebno za dokončanje primarnega cepljenja, sicer pa se do preklica vsa cepljenja proti tej bolezni ne opravlja.
VEČ ...|18. 3. 2020
Celjenja živali in osemenitve so odložene
Zaradi razglašene epidemije koronavirusa pa so nam z MKGP potrdili, da je bil s strani Veterinarske zbornice Slovenije sprejet sklep o prekinitvi izvajanja določenih preventivnih ukrepov. Med njimi je tudi odlog cepljenja proti steklini v času med 15. marcem in 15. aprilom ter odpoved osemenjevanja vseh plemenic od 15. marca za najmanj tri tedne. Cepljenje proti bolezni modrikastega jezika se bo izvedlo le na kmetijah, kjer je bilo že opravljeno prvo cepljenje in je to potrebno za dokončanje primarnega cepljenja, sicer pa se do preklica vsa cepljenja proti tej bolezni ne opravlja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 3. 2020
Monografija družine Straub

Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

Monografija družine Straub

Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

družbaizobraževanjeinfokulturapogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

Monografija družine Straub
Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.
VEČ ...|17. 3. 2020
Monografija družine Straub
Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturapogovorzgodovinadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|17. 3. 2020
Tečaji za varno rabo FFS in testiranje škropilnic so začasno prestavljeni

Zaradi razmer ob epidemiji koronavirusa so obnovitveni tečaji za varno rabo sredstev za varstvo rastlin in teestiranje škropilnic prestavljeni, pravi dr. Jernej Drofenik, vodja Sektorja za varstvo rastlin, na Upravi za varno hrano.

Tečaji za varno rabo FFS in testiranje škropilnic so začasno prestavljeni

Zaradi razmer ob epidemiji koronavirusa so obnovitveni tečaji za varno rabo sredstev za varstvo rastlin in teestiranje škropilnic prestavljeni, pravi dr. Jernej Drofenik, vodja Sektorja za varstvo rastlin, na Upravi za varno hrano.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Tečaji za varno rabo FFS in testiranje škropilnic so začasno prestavljeni
Zaradi razmer ob epidemiji koronavirusa so obnovitveni tečaji za varno rabo sredstev za varstvo rastlin in teestiranje škropilnic prestavljeni, pravi dr. Jernej Drofenik, vodja Sektorja za varstvo rastlin, na Upravi za varno hrano.
VEČ ...|17. 3. 2020
Tečaji za varno rabo FFS in testiranje škropilnic so začasno prestavljeni
Zaradi razmer ob epidemiji koronavirusa so obnovitveni tečaji za varno rabo sredstev za varstvo rastlin in teestiranje škropilnic prestavljeni, pravi dr. Jernej Drofenik, vodja Sektorja za varstvo rastlin, na Upravi za varno hrano.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|15. 3. 2020
Sklenjen dogovor za predelavo viškov mleka, vlada predlaga interventni zakon in povečanje blagovnih rezerv

Ukrepi za zajezitev širjenja coronavirusa so pripeljali do viškov mleka, ki jih ni mogoče izvoziti v Italijo. V oddaji smo poročali o sklenjenem dogovoru za predelavo v domačih mlekarnah. Vlada je sprejela tudi interventni zakon na področju kmetijstva in gozdarstva ter ukrep povečanja blagovnih rezerv.

Sklenjen dogovor za predelavo viškov mleka, vlada predlaga interventni zakon in povečanje blagovnih rezerv

Ukrepi za zajezitev širjenja coronavirusa so pripeljali do viškov mleka, ki jih ni mogoče izvoziti v Italijo. V oddaji smo poročali o sklenjenem dogovoru za predelavo v domačih mlekarnah. Vlada je sprejela tudi interventni zakon na področju kmetijstva in gozdarstva ter ukrep povečanja blagovnih rezerv.

kmetijstvonaravasvetovanje

Kmetijska oddaja

Sklenjen dogovor za predelavo viškov mleka, vlada predlaga interventni zakon in povečanje blagovnih rezerv
Ukrepi za zajezitev širjenja coronavirusa so pripeljali do viškov mleka, ki jih ni mogoče izvoziti v Italijo. V oddaji smo poročali o sklenjenem dogovoru za predelavo v domačih mlekarnah. Vlada je sprejela tudi interventni zakon na področju kmetijstva in gozdarstva ter ukrep povečanja blagovnih rezerv.
VEČ ...|15. 3. 2020
Sklenjen dogovor za predelavo viškov mleka, vlada predlaga interventni zakon in povečanje blagovnih rezerv
Ukrepi za zajezitev širjenja coronavirusa so pripeljali do viškov mleka, ki jih ni mogoče izvoziti v Italijo. V oddaji smo poročali o sklenjenem dogovoru za predelavo v domačih mlekarnah. Vlada je sprejela tudi interventni zakon na področju kmetijstva in gozdarstva ter ukrep povečanja blagovnih rezerv.

Robert Božič

kmetijstvonaravasvetovanje

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|12. 3. 2020
244. oddaja

Predvajali smo skladbe: Čakam te ob kavi - Irena Kohont, Mais quand le matin - Claude François, I Love to Love (But My Baby Loves to Dance) - Tina Charles, Kaj je še ljubezen – Tomaž Domicelj, People need love – Abba, Memories of Heidelberg - Peggy March, Helloa – Bele vrane, Massachusettes – Bee Gees, Adio mare – Ivo Robić, Moja mala devojčica – Zdenka Vučković in Ivo Robić, Traumland – Heintje, Pegasto dekle – Arsen Dedič …

244. oddaja

Predvajali smo skladbe: Čakam te ob kavi - Irena Kohont, Mais quand le matin - Claude François, I Love to Love (But My Baby Loves to Dance) - Tina Charles, Kaj je še ljubezen – Tomaž Domicelj, People need love – Abba, Memories of Heidelberg - Peggy March, Helloa – Bele vrane, Massachusettes – Bee Gees, Adio mare – Ivo Robić, Moja mala devojčica – Zdenka Vučković in Ivo Robić, Traumland – Heintje, Pegasto dekle – Arsen Dedič …

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

244. oddaja
Predvajali smo skladbe: Čakam te ob kavi - Irena Kohont, Mais quand le matin - Claude François, I Love to Love (But My Baby Loves to Dance) - Tina Charles, Kaj je še ljubezen – Tomaž Domicelj, People need love – Abba, Memories of Heidelberg - Peggy March, Helloa – Bele vrane, Massachusettes – Bee Gees, Adio mare – Ivo Robić, Moja mala devojčica – Zdenka Vučković in Ivo Robić, Traumland – Heintje, Pegasto dekle – Arsen Dedič …
VEČ ...|12. 3. 2020
244. oddaja
Predvajali smo skladbe: Čakam te ob kavi - Irena Kohont, Mais quand le matin - Claude François, I Love to Love (But My Baby Loves to Dance) - Tina Charles, Kaj je še ljubezen – Tomaž Domicelj, People need love – Abba, Memories of Heidelberg - Peggy March, Helloa – Bele vrane, Massachusettes – Bee Gees, Adio mare – Ivo Robić, Moja mala devojčica – Zdenka Vučković in Ivo Robić, Traumland – Heintje, Pegasto dekle – Arsen Dedič …

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 3. 2020
Zakaj sejati krmni grah

Svetuje Anka Poženel iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Zakaj sejati krmni grah

Svetuje Anka Poženel iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zakaj sejati krmni grah
Svetuje Anka Poženel iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.
VEČ ...|12. 3. 2020
Zakaj sejati krmni grah
Svetuje Anka Poženel iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 3. 2020
Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen

S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen

S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

družbaizobraževanjeodnosipolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen
S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih
VEČ ...|11. 3. 2020
Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen
S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

Tanja Dominko

družbaizobraževanjeodnosipolitikazdravstvo

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|9. 3. 2020
Radijske počitnice 2020

V nocojšnji oddaji ste ponovno slišali predstavitev letošnjih radijskih počitnic, ki bodo od 15. do 21. junija na Madžarskem.

Radijske počitnice 2020

V nocojšnji oddaji ste ponovno slišali predstavitev letošnjih radijskih počitnic, ki bodo od 15. do 21. junija na Madžarskem.

počitnicetujina

Prijatelji Radia Ognjišče

Radijske počitnice 2020
V nocojšnji oddaji ste ponovno slišali predstavitev letošnjih radijskih počitnic, ki bodo od 15. do 21. junija na Madžarskem.
VEČ ...|9. 3. 2020
Radijske počitnice 2020
V nocojšnji oddaji ste ponovno slišali predstavitev letošnjih radijskih počitnic, ki bodo od 15. do 21. junija na Madžarskem.

Franci Trstenjak

počitnicetujina

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 3. 2020
Alternativa plastiki

Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.

Alternativa plastiki

Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Alternativa plastiki
Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.
VEČ ...|5. 3. 2020
Alternativa plastiki
Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2020
Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu

Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu

Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

infozdravstvopolitika

Informativni prispevki

Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu
Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.
VEČ ...|4. 3. 2020
Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu
Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

Andrej Šinko

infozdravstvopolitika

Sol in luč

VEČ ...|3. 3. 2020
Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje. Nadaljevanje.

Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje. Nadaljevanje.

Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.

mladiodnosi

Sol in luč

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje. Nadaljevanje.
Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.
VEČ ...|3. 3. 2020
Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje. Nadaljevanje.
Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.

Tadej Sadar

mladiodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 2. 2020
2000 Slovencev navijalo za Dragića in Dončića

Ponoči je v severnoameriški košarkarski ligi NBA potekal težko pričakovani obračun slovenskih zvezdnikov. Miami Heat Gorana Dragića je gostil Dallas Mavericks Luke Dončića. S 126:118 so na Dončićev 21. rojstni dan slavili domači. Dragić je dosegel 16 točk, pet podaj in štiri skoke, slavljenec Dončić pa 23 točk, deset podaj in štiri skoke. Na tekmi je vladalo posebno vzdušje, saj je zaradi srečanja slovenskih košarkarjev v obeh moštvih dvoboj obiskalo okoli 2000 slovenskih navijačev. Tako kot lani, ko je v dvoboju slovenskih košarkarjev v Miamiju prav tako slavil Dragić in Miami, je bilo tudi tokrat boljše domače moštvo. Odločilno prednost si je Miami priigral na začetku zadnje četrtine, ko je naredil niz 13:0. S tem si je zagotovil šele tretjo zmago na zadnjih desetih tekmah. Da je bila tekma nekaj posebnega, pa ne zaradi točk ampak zaradi tega, kar so Slovenci prinesli s seboj, pa je dejal sodelavec Jure Sešek, ki si je tekmo ogledal v dvorani. »Kadar se je slišalo kaj slovenskega, to je bilo v tem večeru zelo pogosto, smo Slovenci vstali, zapeli, navijali in ropotali, vriskali, vse tisto kar slovenski navijači premorejo je bilo tukaj,« je dejal Jure. Z navdušenjem so slovenski navijači sprejeli tudi prizore na velikem ekranu v dvorani na katerem je bilo mogoče videti lepote Slovenije. »Po sami tekmi sta nas pričakala Dončić in Dragić prišla pozdravit, se nam zahvalila, da je kar 2000 Slovencev in Slovencev prišlo tako daleč, da si je ogledalo tekmo,« je dejal Jure.

2000 Slovencev navijalo za Dragića in Dončića

Ponoči je v severnoameriški košarkarski ligi NBA potekal težko pričakovani obračun slovenskih zvezdnikov. Miami Heat Gorana Dragića je gostil Dallas Mavericks Luke Dončića. S 126:118 so na Dončićev 21. rojstni dan slavili domači. Dragić je dosegel 16 točk, pet podaj in štiri skoke, slavljenec Dončić pa 23 točk, deset podaj in štiri skoke. Na tekmi je vladalo posebno vzdušje, saj je zaradi srečanja slovenskih košarkarjev v obeh moštvih dvoboj obiskalo okoli 2000 slovenskih navijačev. Tako kot lani, ko je v dvoboju slovenskih košarkarjev v Miamiju prav tako slavil Dragić in Miami, je bilo tudi tokrat boljše domače moštvo. Odločilno prednost si je Miami priigral na začetku zadnje četrtine, ko je naredil niz 13:0. S tem si je zagotovil šele tretjo zmago na zadnjih desetih tekmah. Da je bila tekma nekaj posebnega, pa ne zaradi točk ampak zaradi tega, kar so Slovenci prinesli s seboj, pa je dejal sodelavec Jure Sešek, ki si je tekmo ogledal v dvorani. »Kadar se je slišalo kaj slovenskega, to je bilo v tem večeru zelo pogosto, smo Slovenci vstali, zapeli, navijali in ropotali, vriskali, vse tisto kar slovenski navijači premorejo je bilo tukaj,« je dejal Jure. Z navdušenjem so slovenski navijači sprejeli tudi prizore na velikem ekranu v dvorani na katerem je bilo mogoče videti lepote Slovenije. »Po sami tekmi sta nas pričakala Dončić in Dragić prišla pozdravit, se nam zahvalila, da je kar 2000 Slovencev in Slovencev prišlo tako daleč, da si je ogledalo tekmo,« je dejal Jure.

sportinfokošarka

Informativni prispevki

2000 Slovencev navijalo za Dragića in Dončića
Ponoči je v severnoameriški košarkarski ligi NBA potekal težko pričakovani obračun slovenskih zvezdnikov. Miami Heat Gorana Dragića je gostil Dallas Mavericks Luke Dončića. S 126:118 so na Dončićev 21. rojstni dan slavili domači. Dragić je dosegel 16 točk, pet podaj in štiri skoke, slavljenec Dončić pa 23 točk, deset podaj in štiri skoke. Na tekmi je vladalo posebno vzdušje, saj je zaradi srečanja slovenskih košarkarjev v obeh moštvih dvoboj obiskalo okoli 2000 slovenskih navijačev. Tako kot lani, ko je v dvoboju slovenskih košarkarjev v Miamiju prav tako slavil Dragić in Miami, je bilo tudi tokrat boljše domače moštvo. Odločilno prednost si je Miami priigral na začetku zadnje četrtine, ko je naredil niz 13:0. S tem si je zagotovil šele tretjo zmago na zadnjih desetih tekmah. Da je bila tekma nekaj posebnega, pa ne zaradi točk ampak zaradi tega, kar so Slovenci prinesli s seboj, pa je dejal sodelavec Jure Sešek, ki si je tekmo ogledal v dvorani. »Kadar se je slišalo kaj slovenskega, to je bilo v tem večeru zelo pogosto, smo Slovenci vstali, zapeli, navijali in ropotali, vriskali, vse tisto kar slovenski navijači premorejo je bilo tukaj,« je dejal Jure. Z navdušenjem so slovenski navijači sprejeli tudi prizore na velikem ekranu v dvorani na katerem je bilo mogoče videti lepote Slovenije. »Po sami tekmi sta nas pričakala Dončić in Dragić prišla pozdravit, se nam zahvalila, da je kar 2000 Slovencev in Slovencev prišlo tako daleč, da si je ogledalo tekmo,« je dejal Jure.
VEČ ...|29. 2. 2020
2000 Slovencev navijalo za Dragića in Dončića
Ponoči je v severnoameriški košarkarski ligi NBA potekal težko pričakovani obračun slovenskih zvezdnikov. Miami Heat Gorana Dragića je gostil Dallas Mavericks Luke Dončića. S 126:118 so na Dončićev 21. rojstni dan slavili domači. Dragić je dosegel 16 točk, pet podaj in štiri skoke, slavljenec Dončić pa 23 točk, deset podaj in štiri skoke. Na tekmi je vladalo posebno vzdušje, saj je zaradi srečanja slovenskih košarkarjev v obeh moštvih dvoboj obiskalo okoli 2000 slovenskih navijačev. Tako kot lani, ko je v dvoboju slovenskih košarkarjev v Miamiju prav tako slavil Dragić in Miami, je bilo tudi tokrat boljše domače moštvo. Odločilno prednost si je Miami priigral na začetku zadnje četrtine, ko je naredil niz 13:0. S tem si je zagotovil šele tretjo zmago na zadnjih desetih tekmah. Da je bila tekma nekaj posebnega, pa ne zaradi točk ampak zaradi tega, kar so Slovenci prinesli s seboj, pa je dejal sodelavec Jure Sešek, ki si je tekmo ogledal v dvorani. »Kadar se je slišalo kaj slovenskega, to je bilo v tem večeru zelo pogosto, smo Slovenci vstali, zapeli, navijali in ropotali, vriskali, vse tisto kar slovenski navijači premorejo je bilo tukaj,« je dejal Jure. Z navdušenjem so slovenski navijači sprejeli tudi prizore na velikem ekranu v dvorani na katerem je bilo mogoče videti lepote Slovenije. »Po sami tekmi sta nas pričakala Dončić in Dragić prišla pozdravit, se nam zahvalila, da je kar 2000 Slovencev in Slovencev prišlo tako daleč, da si je ogledalo tekmo,« je dejal Jure.

Marjan Bunič

sportinfokošarka

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 2. 2020
Vizija recikliranja

Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.

Vizija recikliranja

Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljesvetovanje

Ni meje za dobre ideje

Vizija recikliranja
Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.
VEČ ...|27. 2. 2020
Vizija recikliranja
Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljesvetovanje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|24. 2. 2020
Pustni obhodi

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.

Pustni obhodi

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Pustni obhodi
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.
VEČ ...|24. 2. 2020
Pustni obhodi
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Sveta maša

VEČ ...|23. 2. 2020
Sv. maša iz župnijske cerkve svetega Benedikta v Kančevcih na Goričkem

Iz župnijske cerkve svetega Benedikta v Kančevcih na Goričkem smo na 7. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik brat Jurij Štravs, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom brata Staneta Bešterja. Na orgle je igral Janez Gjergjek.

Sv. maša iz župnijske cerkve svetega Benedikta v Kančevcih na Goričkem

Iz župnijske cerkve svetega Benedikta v Kančevcih na Goričkem smo na 7. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik brat Jurij Štravs, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom brata Staneta Bešterja. Na orgle je igral Janez Gjergjek.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnijske cerkve svetega Benedikta v Kančevcih na Goričkem
Iz župnijske cerkve svetega Benedikta v Kančevcih na Goričkem smo na 7. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik brat Jurij Štravs, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom brata Staneta Bešterja. Na orgle je igral Janez Gjergjek.
VEČ ...|23. 2. 2020
Sv. maša iz župnijske cerkve svetega Benedikta v Kančevcih na Goričkem
Iz župnijske cerkve svetega Benedikta v Kančevcih na Goričkem smo na 7. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik brat Jurij Štravs, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom brata Staneta Bešterja. Na orgle je igral Janez Gjergjek.

Radio OgnjiščeARS

duhovnost

Via positiva

VEČ ...|20. 2. 2020
Recikliranje tekstila

Slovenski znanstveniki združeni v mednarodno ekipo uspešno reciklirajo tekstil. Novost je pritegnila tudi svetovno znane proizvajalce. Aleksandra Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS je predstavila inovativno metodo.

Recikliranje tekstila

Slovenski znanstveniki združeni v mednarodno ekipo uspešno reciklirajo tekstil. Novost je pritegnila tudi svetovno znane proizvajalce. Aleksandra Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS je predstavila inovativno metodo.

družbaizobraževanjepogovorinovativnostpodjetništvogospodarstvookolje

Via positiva

Recikliranje tekstila
Slovenski znanstveniki združeni v mednarodno ekipo uspešno reciklirajo tekstil. Novost je pritegnila tudi svetovno znane proizvajalce. Aleksandra Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS je predstavila inovativno metodo.
VEČ ...|20. 2. 2020
Recikliranje tekstila
Slovenski znanstveniki združeni v mednarodno ekipo uspešno reciklirajo tekstil. Novost je pritegnila tudi svetovno znane proizvajalce. Aleksandra Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS je predstavila inovativno metodo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorinovativnostpodjetništvogospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 2. 2020
Francu Boletu v spomin

Izgubili smo enega vidnejših vizionarskih osebnosti našega časa. Tokratno rubriko posvečamo Francu Boletu v spomin in v znak hvaležnosti.

Francu Boletu v spomin

Izgubili smo enega vidnejših vizionarskih osebnosti našega časa. Tokratno rubriko posvečamo Francu Boletu v spomin in v znak hvaležnosti.

spomin

Ni meje za dobre ideje

Francu Boletu v spomin
Izgubili smo enega vidnejših vizionarskih osebnosti našega časa. Tokratno rubriko posvečamo Francu Boletu v spomin in v znak hvaležnosti.
VEČ ...|20. 2. 2020
Francu Boletu v spomin
Izgubili smo enega vidnejših vizionarskih osebnosti našega časa. Tokratno rubriko posvečamo Francu Boletu v spomin in v znak hvaležnosti.

Nataša LičenRobert Božič

spomin

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 2. 2020
Zdaj je pravi čas za vzgojo sadik zelišč

V jutranji rubriki je o tem svetovala mag. Nataša Ferant, z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Zdaj je pravi čas za vzgojo sadik zelišč

V jutranji rubriki je o tem svetovala mag. Nataša Ferant, z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zdaj je pravi čas za vzgojo sadik zelišč
V jutranji rubriki je o tem svetovala mag. Nataša Ferant, z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
VEČ ...|18. 2. 2020
Zdaj je pravi čas za vzgojo sadik zelišč
V jutranji rubriki je o tem svetovala mag. Nataša Ferant, z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Sveta maša

VEČ ...|16. 2. 2020
Sv. maša iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju

Iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju smo na 6. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Srečko Hren, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Rada Pinterja. Na orgle je igrala Vladka Blažič.

Sv. maša iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju

Iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju smo na 6. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Srečko Hren, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Rada Pinterja. Na orgle je igrala Vladka Blažič.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju
Iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju smo na 6. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Srečko Hren, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Rada Pinterja. Na orgle je igrala Vladka Blažič.
VEČ ...|16. 2. 2020
Sv. maša iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju
Iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju smo na 6. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Srečko Hren, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Rada Pinterja. Na orgle je igrala Vladka Blažič.

Radio OgnjiščeARS

duhovnost

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 2. 2020
Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov

V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov

V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

duhovnostpogovorspomin

Radijska kateheza

Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov
V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.
VEČ ...|15. 2. 2020
Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov
V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

Damijana Medved

duhovnostpogovorspomin

Svetovalnica

VEČ ...|13. 2. 2020
Informativni dnevi na visokošolskih zavodih

Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

Informativni dnevi na visokošolskih zavodih

Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

svetovanješolstvo

Svetovalnica

Informativni dnevi na visokošolskih zavodih
Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.
VEČ ...|13. 2. 2020
Informativni dnevi na visokošolskih zavodih
Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

Tanja Dominko

svetovanješolstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2020
Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja

Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja

Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

družbainfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja
Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.
VEČ ...|13. 2. 2020
Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja
Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

Helena Križnik

družbainfopogovorpolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 2. 2020
Novela zakona o kmetijstvu je v javni razpravi

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi v javno obravnavo dalo predlog novele zakona o kmetijstvu, ki predvideva spremembo definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva ter ureja področje ekološkega kmetovanja. Sprememba definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva je potrebna zaradi uskladitve s predpisi Evropske unije, ki jasno določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja.

Novela zakona o kmetijstvu je v javni razpravi

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi v javno obravnavo dalo predlog novele zakona o kmetijstvu, ki predvideva spremembo definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva ter ureja področje ekološkega kmetovanja. Sprememba definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva je potrebna zaradi uskladitve s predpisi Evropske unije, ki jasno določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Novela zakona o kmetijstvu je v javni razpravi
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi v javno obravnavo dalo predlog novele zakona o kmetijstvu, ki predvideva spremembo definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva ter ureja področje ekološkega kmetovanja. Sprememba definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva je potrebna zaradi uskladitve s predpisi Evropske unije, ki jasno določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja.
VEČ ...|12. 2. 2020
Novela zakona o kmetijstvu je v javni razpravi
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi v javno obravnavo dalo predlog novele zakona o kmetijstvu, ki predvideva spremembo definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva ter ureja področje ekološkega kmetovanja. Sprememba definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva je potrebna zaradi uskladitve s predpisi Evropske unije, ki jasno določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 2. 2020
Ste poravnali sektorski prispevek za promocijo?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vse predelovalce sadja, da so dolžni sami obračunati in plačati obvezni prispevek za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za vse predelane količine slovenskega sadja v letu 2019.

Ste poravnali sektorski prispevek za promocijo?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vse predelovalce sadja, da so dolžni sami obračunati in plačati obvezni prispevek za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za vse predelane količine slovenskega sadja v letu 2019.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ste poravnali sektorski prispevek za promocijo?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vse predelovalce sadja, da so dolžni sami obračunati in plačati obvezni prispevek za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za vse predelane količine slovenskega sadja v letu 2019.
VEČ ...|11. 2. 2020
Ste poravnali sektorski prispevek za promocijo?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vse predelovalce sadja, da so dolžni sami obračunati in plačati obvezni prispevek za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za vse predelane količine slovenskega sadja v letu 2019.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 2. 2020
Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo

Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo. To izhaja iz raziskave, ki jo je opravila družba PricewaterhouseCoopers. Več kot polovica anektiranih direktorjev v Sloveniji meni, da se bo svetovna gospodarska rast zaradi številnih negotovosti v prihodnjih 12 mesecih poslabšala. Zakaj? To smo vprašali vodjo oddelka pravnega svetovanja omenjene družbe Sanjo Savič.

Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo

Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo. To izhaja iz raziskave, ki jo je opravila družba PricewaterhouseCoopers. Več kot polovica anektiranih direktorjev v Sloveniji meni, da se bo svetovna gospodarska rast zaradi številnih negotovosti v prihodnjih 12 mesecih poslabšala. Zakaj? To smo vprašali vodjo oddelka pravnega svetovanja omenjene družbe Sanjo Savič.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo
Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo. To izhaja iz raziskave, ki jo je opravila družba PricewaterhouseCoopers. Več kot polovica anektiranih direktorjev v Sloveniji meni, da se bo svetovna gospodarska rast zaradi številnih negotovosti v prihodnjih 12 mesecih poslabšala. Zakaj? To smo vprašali vodjo oddelka pravnega svetovanja omenjene družbe Sanjo Savič.
VEČ ...|10. 2. 2020
Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo
Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo. To izhaja iz raziskave, ki jo je opravila družba PricewaterhouseCoopers. Več kot polovica anektiranih direktorjev v Sloveniji meni, da se bo svetovna gospodarska rast zaradi številnih negotovosti v prihodnjih 12 mesecih poslabšala. Zakaj? To smo vprašali vodjo oddelka pravnega svetovanja omenjene družbe Sanjo Savič.

Alen Salihović

infopolitikapogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 2. 2020
Martin Nahtigal: Večvrednostni kompleks slovenskih levih omrežij

Po prvem krogu pogovorov je jasno, da načelno strinjanje, da so pogovori o novi koaliciji mogoči, obstaja. Razumni politiki, ki niso nasedli na “antijanševsko paranojo” so očitno ključ do normalizacije odnosov v slovenski politiki. Levičarsko jahanje na tej paranoji pa mora pri vsakem poskusu dobiti večjo dozo pozornosti in medikamentov, da sploh še deluje. Neprikriti pritiski s strani večjih medijskih hiš, urednikov in novinarjev ter ostalih bolj zakulisnih igralcev je preprosto rečeno na ravni ostudnega. Iti tako daleč, da se dvomi v ustavne kompetence poslancev, pošilja grozilna pisma in tako naprej, samo potrjuje, kaj vse je na kocki, če pride do zamenjave vlade.

Martin Nahtigal: Večvrednostni kompleks slovenskih levih omrežij

Po prvem krogu pogovorov je jasno, da načelno strinjanje, da so pogovori o novi koaliciji mogoči, obstaja. Razumni politiki, ki niso nasedli na “antijanševsko paranojo” so očitno ključ do normalizacije odnosov v slovenski politiki. Levičarsko jahanje na tej paranoji pa mora pri vsakem poskusu dobiti večjo dozo pozornosti in medikamentov, da sploh še deluje. Neprikriti pritiski s strani večjih medijskih hiš, urednikov in novinarjev ter ostalih bolj zakulisnih igralcev je preprosto rečeno na ravni ostudnega. Iti tako daleč, da se dvomi v ustavne kompetence poslancev, pošilja grozilna pisma in tako naprej, samo potrjuje, kaj vse je na kocki, če pride do zamenjave vlade.

komentarkulturadružbapolitika

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Večvrednostni kompleks slovenskih levih omrežij
Po prvem krogu pogovorov je jasno, da načelno strinjanje, da so pogovori o novi koaliciji mogoči, obstaja. Razumni politiki, ki niso nasedli na “antijanševsko paranojo” so očitno ključ do normalizacije odnosov v slovenski politiki. Levičarsko jahanje na tej paranoji pa mora pri vsakem poskusu dobiti večjo dozo pozornosti in medikamentov, da sploh še deluje. Neprikriti pritiski s strani večjih medijskih hiš, urednikov in novinarjev ter ostalih bolj zakulisnih igralcev je preprosto rečeno na ravni ostudnega. Iti tako daleč, da se dvomi v ustavne kompetence poslancev, pošilja grozilna pisma in tako naprej, samo potrjuje, kaj vse je na kocki, če pride do zamenjave vlade.
VEČ ...|10. 2. 2020
Martin Nahtigal: Večvrednostni kompleks slovenskih levih omrežij
Po prvem krogu pogovorov je jasno, da načelno strinjanje, da so pogovori o novi koaliciji mogoči, obstaja. Razumni politiki, ki niso nasedli na “antijanševsko paranojo” so očitno ključ do normalizacije odnosov v slovenski politiki. Levičarsko jahanje na tej paranoji pa mora pri vsakem poskusu dobiti večjo dozo pozornosti in medikamentov, da sploh še deluje. Neprikriti pritiski s strani večjih medijskih hiš, urednikov in novinarjev ter ostalih bolj zakulisnih igralcev je preprosto rečeno na ravni ostudnega. Iti tako daleč, da se dvomi v ustavne kompetence poslancev, pošilja grozilna pisma in tako naprej, samo potrjuje, kaj vse je na kocki, če pride do zamenjave vlade.

Martin Nahtigal

komentarkulturadružbapolitika

Sveta maša

VEČ ...|9. 2. 2020
Sveta maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju

Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju smo na 5. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Mitja Bulič, pel pa mešani župnijski zbor pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Nataše Car.

Sveta maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju

Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju smo na 5. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Mitja Bulič, pel pa mešani župnijski zbor pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Nataše Car.

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju
Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju smo na 5. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Mitja Bulič, pel pa mešani župnijski zbor pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Nataše Car.
VEČ ...|9. 2. 2020
Sveta maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju
Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju smo na 5. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Mitja Bulič, pel pa mešani župnijski zbor pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Nataše Car.

Radio OgnjiščeARS

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 2. 2020
Vabilo na 57. Seminar o hmeljarstvu

Seminar o hmeljarstvu bo potekal v četrtek, 13. februarja 2020, v kongresnem centru Thermana Laško s pričetkom ob 9. uri. Gregor Leskošek pravi, da se bodo osredotočili na program skupne kmetijske politike v naslednjem obdobju ter na trenutno aktualno problematiko pri pridelavi in predelavi hmelja s poudarkom na hudi viroidni zakrnelosti hmelja.

Vabilo na 57. Seminar o hmeljarstvu

Seminar o hmeljarstvu bo potekal v četrtek, 13. februarja 2020, v kongresnem centru Thermana Laško s pričetkom ob 9. uri. Gregor Leskošek pravi, da se bodo osredotočili na program skupne kmetijske politike v naslednjem obdobju ter na trenutno aktualno problematiko pri pridelavi in predelavi hmelja s poudarkom na hudi viroidni zakrnelosti hmelja.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabilo na 57. Seminar o hmeljarstvu
Seminar o hmeljarstvu bo potekal v četrtek, 13. februarja 2020, v kongresnem centru Thermana Laško s pričetkom ob 9. uri. Gregor Leskošek pravi, da se bodo osredotočili na program skupne kmetijske politike v naslednjem obdobju ter na trenutno aktualno problematiko pri pridelavi in predelavi hmelja s poudarkom na hudi viroidni zakrnelosti hmelja.
VEČ ...|7. 2. 2020
Vabilo na 57. Seminar o hmeljarstvu
Seminar o hmeljarstvu bo potekal v četrtek, 13. februarja 2020, v kongresnem centru Thermana Laško s pričetkom ob 9. uri. Gregor Leskošek pravi, da se bodo osredotočili na program skupne kmetijske politike v naslednjem obdobju ter na trenutno aktualno problematiko pri pridelavi in predelavi hmelja s poudarkom na hudi viroidni zakrnelosti hmelja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2020
Glosa ob kulturnem prazniku: Kultura ne sme biti prostor za politično mešetarjenje

Sindikat kulture in narave Glosa je ob kulturnem prazniku na ministra Zorana Pozniča, pa tudi na njegove predhodnike in naslednike, naslovil pismo. V njem poudarja, da kultura ne sme biti prostor, kjer se politično mešetari in demonstrira strankarska pokorščina. Ob tem je opomnil, da bi kulturniki morali v ministru najti kompetentnega sogovornika. Več nam je o sporočilu povedal predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar.

Glosa ob kulturnem prazniku: Kultura ne sme biti prostor za politično mešetarjenje

Sindikat kulture in narave Glosa je ob kulturnem prazniku na ministra Zorana Pozniča, pa tudi na njegove predhodnike in naslednike, naslovil pismo. V njem poudarja, da kultura ne sme biti prostor, kjer se politično mešetari in demonstrira strankarska pokorščina. Ob tem je opomnil, da bi kulturniki morali v ministru najti kompetentnega sogovornika. Več nam je o sporočilu povedal predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar.

kulturainfopolitika

Informativni prispevki

Glosa ob kulturnem prazniku: Kultura ne sme biti prostor za politično mešetarjenje
Sindikat kulture in narave Glosa je ob kulturnem prazniku na ministra Zorana Pozniča, pa tudi na njegove predhodnike in naslednike, naslovil pismo. V njem poudarja, da kultura ne sme biti prostor, kjer se politično mešetari in demonstrira strankarska pokorščina. Ob tem je opomnil, da bi kulturniki morali v ministru najti kompetentnega sogovornika. Več nam je o sporočilu povedal predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar.
VEČ ...|7. 2. 2020
Glosa ob kulturnem prazniku: Kultura ne sme biti prostor za politično mešetarjenje
Sindikat kulture in narave Glosa je ob kulturnem prazniku na ministra Zorana Pozniča, pa tudi na njegove predhodnike in naslednike, naslovil pismo. V njem poudarja, da kultura ne sme biti prostor, kjer se politično mešetari in demonstrira strankarska pokorščina. Ob tem je opomnil, da bi kulturniki morali v ministru najti kompetentnega sogovornika. Več nam je o sporočilu povedal predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar.

Alen Salihović

kulturainfopolitika

Doživetja narave

VEČ ...|7. 2. 2020
Februarsko nočno nebo

Februarsko nočno nebo je bilo izhodišče tokratne oddaje: kako opazovati, katera ozvezdja kraljujejo? Nismo pozabili niti na planete. Če se navdušujete nad astronomijo in iščete koristne nasvete ob prvih korakih, ne oklevajte in prisluhnite oddaji.

Februarsko nočno nebo

Februarsko nočno nebo je bilo izhodišče tokratne oddaje: kako opazovati, katera ozvezdja kraljujejo? Nismo pozabili niti na planete. Če se navdušujete nad astronomijo in iščete koristne nasvete ob prvih korakih, ne oklevajte in prisluhnite oddaji.

naravaneboozvezdje

Doživetja narave

Februarsko nočno nebo
Februarsko nočno nebo je bilo izhodišče tokratne oddaje: kako opazovati, katera ozvezdja kraljujejo? Nismo pozabili niti na planete. Če se navdušujete nad astronomijo in iščete koristne nasvete ob prvih korakih, ne oklevajte in prisluhnite oddaji.
VEČ ...|7. 2. 2020
Februarsko nočno nebo
Februarsko nočno nebo je bilo izhodišče tokratne oddaje: kako opazovati, katera ozvezdja kraljujejo? Nismo pozabili niti na planete. Če se navdušujete nad astronomijo in iščete koristne nasvete ob prvih korakih, ne oklevajte in prisluhnite oddaji.

Blaž Lesnik

naravaneboozvezdje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 2. 2020
Mednarodno leto zdravlja rastlin

Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pojasnjuje cilje, ki si jih je ob razglasitvi zadala mednarodna skupnost.

Mednarodno leto zdravlja rastlin

Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pojasnjuje cilje, ki si jih je ob razglasitvi zadala mednarodna skupnost.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Mednarodno leto zdravlja rastlin
Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pojasnjuje cilje, ki si jih je ob razglasitvi zadala mednarodna skupnost.
VEČ ...|6. 2. 2020
Mednarodno leto zdravlja rastlin
Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pojasnjuje cilje, ki si jih je ob razglasitvi zadala mednarodna skupnost.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2020
Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo

Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.

Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo

Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.

kulturaJožica Ličen

Kulturni utrinki

Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo
Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.
VEČ ...|6. 2. 2020
Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo
Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.

Jože Bartolj

kulturaJožica Ličen

A štekaš?

VEČ ...|5. 2. 2020
Februarske glasbene novosti

Predstavljene skladbe: Selena Gomez - Rare; Lauren Alaina – Getting good; BTS – Black swan; Dua Lipa – Physical; Pablo Alboran & Ava Max – Tabu; Žan Serčič – Lana; Kodaline – Wherever you are; Sam Fender – The Borders; Jonas Brothers – What a man gotta do; Lean Kozlar Luigi – Ti znaš; Demi Lovato – Anyone; Avi Kaplan – It knows me; Raiven – Ti;

Februarske glasbene novosti

Predstavljene skladbe: Selena Gomez - Rare; Lauren Alaina – Getting good; BTS – Black swan; Dua Lipa – Physical; Pablo Alboran & Ava Max – Tabu; Žan Serčič – Lana; Kodaline – Wherever you are; Sam Fender – The Borders; Jonas Brothers – What a man gotta do; Lean Kozlar Luigi – Ti znaš; Demi Lovato – Anyone; Avi Kaplan – It knows me; Raiven – Ti;

glasbamladinovosti

A štekaš?

Februarske glasbene novosti
Predstavljene skladbe: Selena Gomez - Rare; Lauren Alaina – Getting good; BTS – Black swan; Dua Lipa – Physical; Pablo Alboran & Ava Max – Tabu; Žan Serčič – Lana; Kodaline – Wherever you are; Sam Fender – The Borders; Jonas Brothers – What a man gotta do; Lean Kozlar Luigi – Ti znaš; Demi Lovato – Anyone; Avi Kaplan – It knows me; Raiven – Ti;
VEČ ...|5. 2. 2020
Februarske glasbene novosti
Predstavljene skladbe: Selena Gomez - Rare; Lauren Alaina – Getting good; BTS – Black swan; Dua Lipa – Physical; Pablo Alboran & Ava Max – Tabu; Žan Serčič – Lana; Kodaline – Wherever you are; Sam Fender – The Borders; Jonas Brothers – What a man gotta do; Lean Kozlar Luigi – Ti znaš; Demi Lovato – Anyone; Avi Kaplan – It knows me; Raiven – Ti;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

glasbamladinovosti

Radijski roman

VEČ ...|5. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del

Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del

Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del
Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.
VEČ ...|5. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del
Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 3. 2020
Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Robert Božič

kmetijstvo

Za življenje

VEČ ...|4. 4. 2020
Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Blaž Lesnik

koronavirusdružbaduhovnostodnosivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|3. 4. 2020
Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar

O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar

O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Nataša Ličen

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|27. 3. 2020
Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti

Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti

Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Marjan Bunič

duhovnostdružba

Moja zgodba

VEČ ...|22. 3. 2020
Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Jože Bartolj

spominHelena Alenka BizjakFranc Bizjak

Radijski misijon 2020

VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar

Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.

7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar

Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.

Jure Sešek

Radijski misijon 2020duhovnost

Za življenje

VEČ ...|4. 4. 2020
Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Blaž Lesnik

koronavirusdružbaduhovnostodnosivzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|4. 4. 2020
O življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh

Misijonarja, ki nas bosta nagovarjala danes, prav dobro razumeta tudi otroke. Njuni misli in prijazni besedi bom zato dali priložnost tudi v Sobotoni iskrici. Jure se bo s Karlom Gržanom in Bojanom Ravbarjem pogovarjal o življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh, ki so veliko lažje, če jih zaupamo Bogu. Spoznajte misijonarja zadnjega misijonskega dne tudi v oddaji za naše najmlajše poslušalce. Začnemo ob devetih.

O življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh

Misijonarja, ki nas bosta nagovarjala danes, prav dobro razumeta tudi otroke. Njuni misli in prijazni besedi bom zato dali priložnost tudi v Sobotoni iskrici. Jure se bo s Karlom Gržanom in Bojanom Ravbarjem pogovarjal o življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh, ki so veliko lažje, če jih zaupamo Bogu. Spoznajte misijonarja zadnjega misijonskega dne tudi v oddaji za naše najmlajše poslušalce. Začnemo ob devetih.

Jure Sešek

duhovnostRadijski misijon 2020mladiotrocivzgoja

Iz naših krajev

VEČ ...|4. 4. 2020
Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Andrej Šinko

družbainfokoronaviruszdravstvo

Duhovna misel

VEČ ...|4. 4. 2020
Duhovna misel

Duhovna misel

Gregor Čušin

duhovnost