Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 2. 2020
Zdaj je pravi čas za vzgojo sadik zelišč

V jutranji rubriki je o tem svetovala mag. Nataša Ferant, z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Zdaj je pravi čas za vzgojo sadik zelišč

V jutranji rubriki je o tem svetovala mag. Nataša Ferant, z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zdaj je pravi čas za vzgojo sadik zelišč
V jutranji rubriki je o tem svetovala mag. Nataša Ferant, z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
VEČ ...|18. 2. 2020
Zdaj je pravi čas za vzgojo sadik zelišč
V jutranji rubriki je o tem svetovala mag. Nataša Ferant, z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Sveta maša

VEČ ...|16. 2. 2020
Sv. maša iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju

Iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju smo na 6. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Srečko Hren, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Rada Pinterja. Na orgle je igrala Vladka Blažič.

Sv. maša iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju

Iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju smo na 6. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Srečko Hren, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Rada Pinterja. Na orgle je igrala Vladka Blažič.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju
Iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju smo na 6. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Srečko Hren, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Rada Pinterja. Na orgle je igrala Vladka Blažič.
VEČ ...|16. 2. 2020
Sv. maša iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju
Iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju smo na 6. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Srečko Hren, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Rada Pinterja. Na orgle je igrala Vladka Blažič.

Radio OgnjiščeARS

duhovnost

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 2. 2020
Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov

V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov

V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

duhovnostpogovorspomin

Radijska kateheza

Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov
V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.
VEČ ...|15. 2. 2020
Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov
V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

Damijana Medved

duhovnostpogovorspomin

Svetovalnica

VEČ ...|13. 2. 2020
Informativni dnevi na visokošolskih zavodih

Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

Informativni dnevi na visokošolskih zavodih

Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

svetovanješolstvo

Svetovalnica

Informativni dnevi na visokošolskih zavodih
Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.
VEČ ...|13. 2. 2020
Informativni dnevi na visokošolskih zavodih
Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

Tanja Dominko

svetovanješolstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2020
Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja

Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja

Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

družbainfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja
Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.
VEČ ...|13. 2. 2020
Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja
Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

Helena Križnik

družbainfopogovorpolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 2. 2020
Novela zakona o kmetijstvu je v javni razpravi

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi v javno obravnavo dalo predlog novele zakona o kmetijstvu, ki predvideva spremembo definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva ter ureja področje ekološkega kmetovanja. Sprememba definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva je potrebna zaradi uskladitve s predpisi Evropske unije, ki jasno določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja.

Novela zakona o kmetijstvu je v javni razpravi

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi v javno obravnavo dalo predlog novele zakona o kmetijstvu, ki predvideva spremembo definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva ter ureja področje ekološkega kmetovanja. Sprememba definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva je potrebna zaradi uskladitve s predpisi Evropske unije, ki jasno določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Novela zakona o kmetijstvu je v javni razpravi
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi v javno obravnavo dalo predlog novele zakona o kmetijstvu, ki predvideva spremembo definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva ter ureja področje ekološkega kmetovanja. Sprememba definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva je potrebna zaradi uskladitve s predpisi Evropske unije, ki jasno določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja.
VEČ ...|12. 2. 2020
Novela zakona o kmetijstvu je v javni razpravi
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi v javno obravnavo dalo predlog novele zakona o kmetijstvu, ki predvideva spremembo definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva ter ureja področje ekološkega kmetovanja. Sprememba definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva je potrebna zaradi uskladitve s predpisi Evropske unije, ki jasno določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 2. 2020
Ste poravnali sektorski prispevek za promocijo?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vse predelovalce sadja, da so dolžni sami obračunati in plačati obvezni prispevek za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za vse predelane količine slovenskega sadja v letu 2019.

Ste poravnali sektorski prispevek za promocijo?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vse predelovalce sadja, da so dolžni sami obračunati in plačati obvezni prispevek za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za vse predelane količine slovenskega sadja v letu 2019.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ste poravnali sektorski prispevek za promocijo?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vse predelovalce sadja, da so dolžni sami obračunati in plačati obvezni prispevek za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za vse predelane količine slovenskega sadja v letu 2019.
VEČ ...|11. 2. 2020
Ste poravnali sektorski prispevek za promocijo?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vse predelovalce sadja, da so dolžni sami obračunati in plačati obvezni prispevek za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za vse predelane količine slovenskega sadja v letu 2019.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 2. 2020
Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo

Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo. To izhaja iz raziskave, ki jo je opravila družba PricewaterhouseCoopers. Več kot polovica anektiranih direktorjev v Sloveniji meni, da se bo svetovna gospodarska rast zaradi številnih negotovosti v prihodnjih 12 mesecih poslabšala. Zakaj? To smo vprašali vodjo oddelka pravnega svetovanja omenjene družbe Sanjo Savič.

Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo

Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo. To izhaja iz raziskave, ki jo je opravila družba PricewaterhouseCoopers. Več kot polovica anektiranih direktorjev v Sloveniji meni, da se bo svetovna gospodarska rast zaradi številnih negotovosti v prihodnjih 12 mesecih poslabšala. Zakaj? To smo vprašali vodjo oddelka pravnega svetovanja omenjene družbe Sanjo Savič.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo
Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo. To izhaja iz raziskave, ki jo je opravila družba PricewaterhouseCoopers. Več kot polovica anektiranih direktorjev v Sloveniji meni, da se bo svetovna gospodarska rast zaradi številnih negotovosti v prihodnjih 12 mesecih poslabšala. Zakaj? To smo vprašali vodjo oddelka pravnega svetovanja omenjene družbe Sanjo Savič.
VEČ ...|10. 2. 2020
Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo
Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo. To izhaja iz raziskave, ki jo je opravila družba PricewaterhouseCoopers. Več kot polovica anektiranih direktorjev v Sloveniji meni, da se bo svetovna gospodarska rast zaradi številnih negotovosti v prihodnjih 12 mesecih poslabšala. Zakaj? To smo vprašali vodjo oddelka pravnega svetovanja omenjene družbe Sanjo Savič.

Alen Salihović

infopolitikapogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 2. 2020
Martin Nahtigal: Večvrednostni kompleks slovenskih levih omrežij

Po prvem krogu pogovorov je jasno, da načelno strinjanje, da so pogovori o novi koaliciji mogoči, obstaja. Razumni politiki, ki niso nasedli na “antijanševsko paranojo” so očitno ključ do normalizacije odnosov v slovenski politiki. Levičarsko jahanje na tej paranoji pa mora pri vsakem poskusu dobiti večjo dozo pozornosti in medikamentov, da sploh še deluje. Neprikriti pritiski s strani večjih medijskih hiš, urednikov in novinarjev ter ostalih bolj zakulisnih igralcev je preprosto rečeno na ravni ostudnega. Iti tako daleč, da se dvomi v ustavne kompetence poslancev, pošilja grozilna pisma in tako naprej, samo potrjuje, kaj vse je na kocki, če pride do zamenjave vlade.

Martin Nahtigal: Večvrednostni kompleks slovenskih levih omrežij

Po prvem krogu pogovorov je jasno, da načelno strinjanje, da so pogovori o novi koaliciji mogoči, obstaja. Razumni politiki, ki niso nasedli na “antijanševsko paranojo” so očitno ključ do normalizacije odnosov v slovenski politiki. Levičarsko jahanje na tej paranoji pa mora pri vsakem poskusu dobiti večjo dozo pozornosti in medikamentov, da sploh še deluje. Neprikriti pritiski s strani večjih medijskih hiš, urednikov in novinarjev ter ostalih bolj zakulisnih igralcev je preprosto rečeno na ravni ostudnega. Iti tako daleč, da se dvomi v ustavne kompetence poslancev, pošilja grozilna pisma in tako naprej, samo potrjuje, kaj vse je na kocki, če pride do zamenjave vlade.

komentarkulturadružbapolitika

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Večvrednostni kompleks slovenskih levih omrežij
Po prvem krogu pogovorov je jasno, da načelno strinjanje, da so pogovori o novi koaliciji mogoči, obstaja. Razumni politiki, ki niso nasedli na “antijanševsko paranojo” so očitno ključ do normalizacije odnosov v slovenski politiki. Levičarsko jahanje na tej paranoji pa mora pri vsakem poskusu dobiti večjo dozo pozornosti in medikamentov, da sploh še deluje. Neprikriti pritiski s strani večjih medijskih hiš, urednikov in novinarjev ter ostalih bolj zakulisnih igralcev je preprosto rečeno na ravni ostudnega. Iti tako daleč, da se dvomi v ustavne kompetence poslancev, pošilja grozilna pisma in tako naprej, samo potrjuje, kaj vse je na kocki, če pride do zamenjave vlade.
VEČ ...|10. 2. 2020
Martin Nahtigal: Večvrednostni kompleks slovenskih levih omrežij
Po prvem krogu pogovorov je jasno, da načelno strinjanje, da so pogovori o novi koaliciji mogoči, obstaja. Razumni politiki, ki niso nasedli na “antijanševsko paranojo” so očitno ključ do normalizacije odnosov v slovenski politiki. Levičarsko jahanje na tej paranoji pa mora pri vsakem poskusu dobiti večjo dozo pozornosti in medikamentov, da sploh še deluje. Neprikriti pritiski s strani večjih medijskih hiš, urednikov in novinarjev ter ostalih bolj zakulisnih igralcev je preprosto rečeno na ravni ostudnega. Iti tako daleč, da se dvomi v ustavne kompetence poslancev, pošilja grozilna pisma in tako naprej, samo potrjuje, kaj vse je na kocki, če pride do zamenjave vlade.

Martin Nahtigal

komentarkulturadružbapolitika

Sveta maša

VEČ ...|9. 2. 2020
Sveta maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju

Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju smo na 5. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Mitja Bulič, pel pa mešani župnijski zbor pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Nataše Car.

Sveta maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju

Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju smo na 5. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Mitja Bulič, pel pa mešani župnijski zbor pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Nataše Car.

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju
Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju smo na 5. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Mitja Bulič, pel pa mešani župnijski zbor pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Nataše Car.
VEČ ...|9. 2. 2020
Sveta maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju
Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju smo na 5. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Mitja Bulič, pel pa mešani župnijski zbor pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Nataše Car.

Radio OgnjiščeARS

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 2. 2020
Vabilo na 57. Seminar o hmeljarstvu

Seminar o hmeljarstvu bo potekal v četrtek, 13. februarja 2020, v kongresnem centru Thermana Laško s pričetkom ob 9. uri. Gregor Leskošek pravi, da se bodo osredotočili na program skupne kmetijske politike v naslednjem obdobju ter na trenutno aktualno problematiko pri pridelavi in predelavi hmelja s poudarkom na hudi viroidni zakrnelosti hmelja.

Vabilo na 57. Seminar o hmeljarstvu

Seminar o hmeljarstvu bo potekal v četrtek, 13. februarja 2020, v kongresnem centru Thermana Laško s pričetkom ob 9. uri. Gregor Leskošek pravi, da se bodo osredotočili na program skupne kmetijske politike v naslednjem obdobju ter na trenutno aktualno problematiko pri pridelavi in predelavi hmelja s poudarkom na hudi viroidni zakrnelosti hmelja.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabilo na 57. Seminar o hmeljarstvu
Seminar o hmeljarstvu bo potekal v četrtek, 13. februarja 2020, v kongresnem centru Thermana Laško s pričetkom ob 9. uri. Gregor Leskošek pravi, da se bodo osredotočili na program skupne kmetijske politike v naslednjem obdobju ter na trenutno aktualno problematiko pri pridelavi in predelavi hmelja s poudarkom na hudi viroidni zakrnelosti hmelja.
VEČ ...|7. 2. 2020
Vabilo na 57. Seminar o hmeljarstvu
Seminar o hmeljarstvu bo potekal v četrtek, 13. februarja 2020, v kongresnem centru Thermana Laško s pričetkom ob 9. uri. Gregor Leskošek pravi, da se bodo osredotočili na program skupne kmetijske politike v naslednjem obdobju ter na trenutno aktualno problematiko pri pridelavi in predelavi hmelja s poudarkom na hudi viroidni zakrnelosti hmelja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2020
Glosa ob kulturnem prazniku: Kultura ne sme biti prostor za politično mešetarjenje

Sindikat kulture in narave Glosa je ob kulturnem prazniku na ministra Zorana Pozniča, pa tudi na njegove predhodnike in naslednike, naslovil pismo. V njem poudarja, da kultura ne sme biti prostor, kjer se politično mešetari in demonstrira strankarska pokorščina. Ob tem je opomnil, da bi kulturniki morali v ministru najti kompetentnega sogovornika. Več nam je o sporočilu povedal predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar.

Glosa ob kulturnem prazniku: Kultura ne sme biti prostor za politično mešetarjenje

Sindikat kulture in narave Glosa je ob kulturnem prazniku na ministra Zorana Pozniča, pa tudi na njegove predhodnike in naslednike, naslovil pismo. V njem poudarja, da kultura ne sme biti prostor, kjer se politično mešetari in demonstrira strankarska pokorščina. Ob tem je opomnil, da bi kulturniki morali v ministru najti kompetentnega sogovornika. Več nam je o sporočilu povedal predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar.

kulturainfopolitika

Informativni prispevki

Glosa ob kulturnem prazniku: Kultura ne sme biti prostor za politično mešetarjenje
Sindikat kulture in narave Glosa je ob kulturnem prazniku na ministra Zorana Pozniča, pa tudi na njegove predhodnike in naslednike, naslovil pismo. V njem poudarja, da kultura ne sme biti prostor, kjer se politično mešetari in demonstrira strankarska pokorščina. Ob tem je opomnil, da bi kulturniki morali v ministru najti kompetentnega sogovornika. Več nam je o sporočilu povedal predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar.
VEČ ...|7. 2. 2020
Glosa ob kulturnem prazniku: Kultura ne sme biti prostor za politično mešetarjenje
Sindikat kulture in narave Glosa je ob kulturnem prazniku na ministra Zorana Pozniča, pa tudi na njegove predhodnike in naslednike, naslovil pismo. V njem poudarja, da kultura ne sme biti prostor, kjer se politično mešetari in demonstrira strankarska pokorščina. Ob tem je opomnil, da bi kulturniki morali v ministru najti kompetentnega sogovornika. Več nam je o sporočilu povedal predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar.

Alen Salihović

kulturainfopolitika

Doživetja narave

VEČ ...|7. 2. 2020
Februarsko nočno nebo

Februarsko nočno nebo je bilo izhodišče tokratne oddaje: kako opazovati, katera ozvezdja kraljujejo? Nismo pozabili niti na planete. Če se navdušujete nad astronomijo in iščete koristne nasvete ob prvih korakih, ne oklevajte in prisluhnite oddaji.

Februarsko nočno nebo

Februarsko nočno nebo je bilo izhodišče tokratne oddaje: kako opazovati, katera ozvezdja kraljujejo? Nismo pozabili niti na planete. Če se navdušujete nad astronomijo in iščete koristne nasvete ob prvih korakih, ne oklevajte in prisluhnite oddaji.

naravaneboozvezdje

Doživetja narave

Februarsko nočno nebo
Februarsko nočno nebo je bilo izhodišče tokratne oddaje: kako opazovati, katera ozvezdja kraljujejo? Nismo pozabili niti na planete. Če se navdušujete nad astronomijo in iščete koristne nasvete ob prvih korakih, ne oklevajte in prisluhnite oddaji.
VEČ ...|7. 2. 2020
Februarsko nočno nebo
Februarsko nočno nebo je bilo izhodišče tokratne oddaje: kako opazovati, katera ozvezdja kraljujejo? Nismo pozabili niti na planete. Če se navdušujete nad astronomijo in iščete koristne nasvete ob prvih korakih, ne oklevajte in prisluhnite oddaji.

Blaž Lesnik

naravaneboozvezdje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 2. 2020
Mednarodno leto zdravlja rastlin

Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pojasnjuje cilje, ki si jih je ob razglasitvi zadala mednarodna skupnost.

Mednarodno leto zdravlja rastlin

Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pojasnjuje cilje, ki si jih je ob razglasitvi zadala mednarodna skupnost.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Mednarodno leto zdravlja rastlin
Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pojasnjuje cilje, ki si jih je ob razglasitvi zadala mednarodna skupnost.
VEČ ...|6. 2. 2020
Mednarodno leto zdravlja rastlin
Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pojasnjuje cilje, ki si jih je ob razglasitvi zadala mednarodna skupnost.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2020
Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo

Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.

Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo

Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.

kulturaJožica Ličen

Kulturni utrinki

Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo
Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.
VEČ ...|6. 2. 2020
Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo
Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.

Jože Bartolj

kulturaJožica Ličen

A štekaš?

VEČ ...|5. 2. 2020
Februarske glasbene novosti

Predstavljene skladbe: Selena Gomez - Rare; Lauren Alaina – Getting good; BTS – Black swan; Dua Lipa – Physical; Pablo Alboran & Ava Max – Tabu; Žan Serčič – Lana; Kodaline – Wherever you are; Sam Fender – The Borders; Jonas Brothers – What a man gotta do; Lean Kozlar Luigi – Ti znaš; Demi Lovato – Anyone; Avi Kaplan – It knows me; Raiven – Ti;

Februarske glasbene novosti

Predstavljene skladbe: Selena Gomez - Rare; Lauren Alaina – Getting good; BTS – Black swan; Dua Lipa – Physical; Pablo Alboran & Ava Max – Tabu; Žan Serčič – Lana; Kodaline – Wherever you are; Sam Fender – The Borders; Jonas Brothers – What a man gotta do; Lean Kozlar Luigi – Ti znaš; Demi Lovato – Anyone; Avi Kaplan – It knows me; Raiven – Ti;

glasbamladinovosti

A štekaš?

Februarske glasbene novosti
Predstavljene skladbe: Selena Gomez - Rare; Lauren Alaina – Getting good; BTS – Black swan; Dua Lipa – Physical; Pablo Alboran & Ava Max – Tabu; Žan Serčič – Lana; Kodaline – Wherever you are; Sam Fender – The Borders; Jonas Brothers – What a man gotta do; Lean Kozlar Luigi – Ti znaš; Demi Lovato – Anyone; Avi Kaplan – It knows me; Raiven – Ti;
VEČ ...|5. 2. 2020
Februarske glasbene novosti
Predstavljene skladbe: Selena Gomez - Rare; Lauren Alaina – Getting good; BTS – Black swan; Dua Lipa – Physical; Pablo Alboran & Ava Max – Tabu; Žan Serčič – Lana; Kodaline – Wherever you are; Sam Fender – The Borders; Jonas Brothers – What a man gotta do; Lean Kozlar Luigi – Ti znaš; Demi Lovato – Anyone; Avi Kaplan – It knows me; Raiven – Ti;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

glasbamladinovosti

Radijski roman

VEČ ...|5. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del

Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del

Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del
Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.
VEČ ...|5. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del
Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Ritem srca

VEČ ...|5. 2. 2020
Martin Smith prihaja v Ljubljano!

Tudi tokrat smo oddajo namenili velikanu sodobne krščanske glasbe Martinu Smithu in njegovi glasbo. Slišali smo nekaj njegovih pesmi in se tudi na tak način pripravljali ter vabili na slavljenski koncert This Is The Day, ki bo 9. februarja ob 19.00 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Ljubezen popolna, Delirious? - History Maker (Live), Delirious? (feat. Darlene Zschech) - What A Friend Ive Found, Martin Smith - Forever Yours, Martin Smith (feat. Elle Limebear) - Jesus Only You.

Martin Smith prihaja v Ljubljano!

Tudi tokrat smo oddajo namenili velikanu sodobne krščanske glasbe Martinu Smithu in njegovi glasbo. Slišali smo nekaj njegovih pesmi in se tudi na tak način pripravljali ter vabili na slavljenski koncert This Is The Day, ki bo 9. februarja ob 19.00 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Ljubezen popolna, Delirious? - History Maker (Live), Delirious? (feat. Darlene Zschech) - What A Friend Ive Found, Martin Smith - Forever Yours, Martin Smith (feat. Elle Limebear) - Jesus Only You.

glasbasodobna krščanska glasbaMartin SmithThis Is The Day

Ritem srca

Martin Smith prihaja v Ljubljano!
Tudi tokrat smo oddajo namenili velikanu sodobne krščanske glasbe Martinu Smithu in njegovi glasbo. Slišali smo nekaj njegovih pesmi in se tudi na tak način pripravljali ter vabili na slavljenski koncert This Is The Day, ki bo 9. februarja ob 19.00 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Ljubezen popolna, Delirious? - History Maker (Live), Delirious? (feat. Darlene Zschech) - What A Friend Ive Found, Martin Smith - Forever Yours, Martin Smith (feat. Elle Limebear) - Jesus Only You.
VEČ ...|5. 2. 2020
Martin Smith prihaja v Ljubljano!
Tudi tokrat smo oddajo namenili velikanu sodobne krščanske glasbe Martinu Smithu in njegovi glasbo. Slišali smo nekaj njegovih pesmi in se tudi na tak način pripravljali ter vabili na slavljenski koncert This Is The Day, ki bo 9. februarja ob 19.00 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Ljubezen popolna, Delirious? - History Maker (Live), Delirious? (feat. Darlene Zschech) - What A Friend Ive Found, Martin Smith - Forever Yours, Martin Smith (feat. Elle Limebear) - Jesus Only You.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaMartin SmithThis Is The Day

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 2. 2020
Projekt uresničitve krožnega gospodarstva v hmeljarstvu

Dr. Barbara Čeh z Inšituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila mednarodni raziskovalni projekt glede uporabe biorazgradljivih vrvic v pridelavi hmelja.

Projekt uresničitve krožnega gospodarstva v hmeljarstvu

Dr. Barbara Čeh z Inšituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila mednarodni raziskovalni projekt glede uporabe biorazgradljivih vrvic v pridelavi hmelja.

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Projekt uresničitve krožnega gospodarstva v hmeljarstvu
Dr. Barbara Čeh z Inšituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila mednarodni raziskovalni projekt glede uporabe biorazgradljivih vrvic v pridelavi hmelja.
VEČ ...|5. 2. 2020
Projekt uresničitve krožnega gospodarstva v hmeljarstvu
Dr. Barbara Čeh z Inšituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila mednarodni raziskovalni projekt glede uporabe biorazgradljivih vrvic v pridelavi hmelja.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 2. 2020
Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost

Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost

Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

politikadružbakomentar

Komentar Časnik.si

Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.
VEČ ...|5. 2. 2020
Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

Ervin Anton Schwarzbartl

politikadružbakomentar

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 2. 2020
Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.

Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.
VEČ ...|3. 2. 2020
Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|3. 2. 2020
Radijske počitnice 2020

V tokratni oddaji PRO smo predstavili letošnje radijske počitnice, ki bodo od 15. do 21. junija na Madžarskem.

Radijske počitnice 2020

V tokratni oddaji PRO smo predstavili letošnje radijske počitnice, ki bodo od 15. do 21. junija na Madžarskem.

počitnicetujina

Prijatelji Radia Ognjišče

Radijske počitnice 2020
V tokratni oddaji PRO smo predstavili letošnje radijske počitnice, ki bodo od 15. do 21. junija na Madžarskem.
VEČ ...|3. 2. 2020
Radijske počitnice 2020
V tokratni oddaji PRO smo predstavili letošnje radijske počitnice, ki bodo od 15. do 21. junija na Madžarskem.

Franci Trstenjak

počitnicetujina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 2. 2020
So majhne kmetije na OMD in VVO področjih lahko konkurenčne?

Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o novi raziskavi o konkurenčnosti malih kmetij na območjih z omejitvami za kmetijstvo in na vodovarstvenih področij.

So majhne kmetije na OMD in VVO področjih lahko konkurenčne?

Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o novi raziskavi o konkurenčnosti malih kmetij na območjih z omejitvami za kmetijstvo in na vodovarstvenih področij.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

So majhne kmetije na OMD in VVO področjih lahko konkurenčne?
Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o novi raziskavi o konkurenčnosti malih kmetij na območjih z omejitvami za kmetijstvo in na vodovarstvenih področij.
VEČ ...|3. 2. 2020
So majhne kmetije na OMD in VVO področjih lahko konkurenčne?
Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o novi raziskavi o konkurenčnosti malih kmetij na območjih z omejitvami za kmetijstvo in na vodovarstvenih področij.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 2. 2020
Protesti nemških kmetov in predstavitev kmetije Giassi

Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.

Protesti nemških kmetov in predstavitev kmetije Giassi

Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.

kmetijstvohranaekologijadružba

Kmetijska oddaja

Protesti nemških kmetov in predstavitev kmetije Giassi
Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.
VEČ ...|2. 2. 2020
Protesti nemških kmetov in predstavitev kmetije Giassi
Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.

Robert Božič

kmetijstvohranaekologijadružba

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|2. 2. 2020
O življenju in smrti

V februarskem Klepetu z Metko Klevišar sva govorili o pogovorih o življenju in smrti, ki jih z Julko Žagar vodita v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

O življenju in smrti

V februarskem Klepetu z Metko Klevišar sva govorili o pogovorih o življenju in smrti, ki jih z Julko Žagar vodita v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

pogovorživljenjesmrtbolezenstarost

Klepet z Metko Klevišar

O življenju in smrti
V februarskem Klepetu z Metko Klevišar sva govorili o pogovorih o življenju in smrti, ki jih z Julko Žagar vodita v Domu sv. Jožefa nad Celjem.
VEČ ...|2. 2. 2020
O življenju in smrti
V februarskem Klepetu z Metko Klevišar sva govorili o pogovorih o življenju in smrti, ki jih z Julko Žagar vodita v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

Damijana Medved

pogovorživljenjesmrtbolezenstarost

Komentar tedna

VEČ ...|31. 1. 2020
Andreja Eržen Firšt: Jaslice so kot živi evangelij

Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, govori o izvoru jaslic, o pomenu in o njihovi vrednosti.

Andreja Eržen Firšt: Jaslice so kot živi evangelij

Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, govori o izvoru jaslic, o pomenu in o njihovi vrednosti.

družbakomentar

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: Jaslice so kot živi evangelij
Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, govori o izvoru jaslic, o pomenu in o njihovi vrednosti.
VEČ ...|31. 1. 2020
Andreja Eržen Firšt: Jaslice so kot živi evangelij
Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, govori o izvoru jaslic, o pomenu in o njihovi vrednosti.

Andreja Eržen Firšt

družbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 1. 2020
Brexit je tu…

Združeno kraljestvo resnično zapušča Evropsko unijo. Brexit spremembe trenutno prinaša le v ustanove povezave, posamezniki in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva ga medtem še ne bodo čutili. Marsikaj bo drugače po 11-mesečnem prehodnem obdobju, v katerem morata London in Bruselj doreči nadaljnje odnose. Podlago za to imata v ločitvenem sporazumu, ki je poskrbel za precej sivih las. A na koncu sta ga strani le potrdili, Združeno kraljestvo se tako vsaj za zdaj poslavlja na urejen način. Celotno zgodbo je za naš radio pokomentiral geopolitični analitik dr. Laris Gaiser.

Brexit je tu…

Združeno kraljestvo resnično zapušča Evropsko unijo. Brexit spremembe trenutno prinaša le v ustanove povezave, posamezniki in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva ga medtem še ne bodo čutili. Marsikaj bo drugače po 11-mesečnem prehodnem obdobju, v katerem morata London in Bruselj doreči nadaljnje odnose. Podlago za to imata v ločitvenem sporazumu, ki je poskrbel za precej sivih las. A na koncu sta ga strani le potrdili, Združeno kraljestvo se tako vsaj za zdaj poslavlja na urejen način. Celotno zgodbo je za naš radio pokomentiral geopolitični analitik dr. Laris Gaiser.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Brexit je tu…
Združeno kraljestvo resnično zapušča Evropsko unijo. Brexit spremembe trenutno prinaša le v ustanove povezave, posamezniki in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva ga medtem še ne bodo čutili. Marsikaj bo drugače po 11-mesečnem prehodnem obdobju, v katerem morata London in Bruselj doreči nadaljnje odnose. Podlago za to imata v ločitvenem sporazumu, ki je poskrbel za precej sivih las. A na koncu sta ga strani le potrdili, Združeno kraljestvo se tako vsaj za zdaj poslavlja na urejen način. Celotno zgodbo je za naš radio pokomentiral geopolitični analitik dr. Laris Gaiser.
VEČ ...|31. 1. 2020
Brexit je tu…
Združeno kraljestvo resnično zapušča Evropsko unijo. Brexit spremembe trenutno prinaša le v ustanove povezave, posamezniki in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva ga medtem še ne bodo čutili. Marsikaj bo drugače po 11-mesečnem prehodnem obdobju, v katerem morata London in Bruselj doreči nadaljnje odnose. Podlago za to imata v ločitvenem sporazumu, ki je poskrbel za precej sivih las. A na koncu sta ga strani le potrdili, Združeno kraljestvo se tako vsaj za zdaj poslavlja na urejen način. Celotno zgodbo je za naš radio pokomentiral geopolitični analitik dr. Laris Gaiser.

Helena Križnik

infopogovorpolitika

Doživetja narave

VEČ ...|31. 1. 2020
Reportaža iz državnega tekmovanja Mladina in gore in razglasitev najuspešnejših v alpinizmu v minuli sezoni

V oddaji ste slišali odmev z državnega tekmovanja Mladina in gore, kjer so na zmagovalnem odru stale dve litijski in ena idrijska skupina, vsi osnovnošolci in srednješolci pa so pokazali veliko planinskega znanja. Ustavili smo se tudi pri naravovarstvu in najuspešnejših v alpinizmu in športnem plezanju v minuli sezoni.

Reportaža iz državnega tekmovanja Mladina in gore in razglasitev najuspešnejših v alpinizmu v minuli sezoni

V oddaji ste slišali odmev z državnega tekmovanja Mladina in gore, kjer so na zmagovalnem odru stale dve litijski in ena idrijska skupina, vsi osnovnošolci in srednješolci pa so pokazali veliko planinskega znanja. Ustavili smo se tudi pri naravovarstvu in najuspešnejših v alpinizmu in športnem plezanju v minuli sezoni.

mladinaravašportmladi in gorealpinizem

Doživetja narave

Reportaža iz državnega tekmovanja Mladina in gore in razglasitev najuspešnejših v alpinizmu v minuli sezoni
V oddaji ste slišali odmev z državnega tekmovanja Mladina in gore, kjer so na zmagovalnem odru stale dve litijski in ena idrijska skupina, vsi osnovnošolci in srednješolci pa so pokazali veliko planinskega znanja. Ustavili smo se tudi pri naravovarstvu in najuspešnejših v alpinizmu in športnem plezanju v minuli sezoni.
VEČ ...|31. 1. 2020
Reportaža iz državnega tekmovanja Mladina in gore in razglasitev najuspešnejših v alpinizmu v minuli sezoni
V oddaji ste slišali odmev z državnega tekmovanja Mladina in gore, kjer so na zmagovalnem odru stale dve litijski in ena idrijska skupina, vsi osnovnošolci in srednješolci pa so pokazali veliko planinskega znanja. Ustavili smo se tudi pri naravovarstvu in najuspešnejših v alpinizmu in športnem plezanju v minuli sezoni.

Blaž Lesnik

mladinaravašportmladi in gorealpinizem

Radijski roman

VEČ ...|30. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - peti del

Trije prijatelji se pripravljajo na čolnarsko popotovanje po reki Temzi. Za takšno dogodivščino je potrebno vse dobro načrtovati. Le kakšno hrano naj vzamejo s seboj? Vsekakor nobenega sira! Zakaj? Prisluhnite.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - peti del

Trije prijatelji se pripravljajo na čolnarsko popotovanje po reki Temzi. Za takšno dogodivščino je potrebno vse dobro načrtovati. Le kakšno hrano naj vzamejo s seboj? Vsekakor nobenega sira! Zakaj? Prisluhnite.

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - peti del
Trije prijatelji se pripravljajo na čolnarsko popotovanje po reki Temzi. Za takšno dogodivščino je potrebno vse dobro načrtovati. Le kakšno hrano naj vzamejo s seboj? Vsekakor nobenega sira! Zakaj? Prisluhnite.
VEČ ...|30. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - peti del
Trije prijatelji se pripravljajo na čolnarsko popotovanje po reki Temzi. Za takšno dogodivščino je potrebno vse dobro načrtovati. Le kakšno hrano naj vzamejo s seboj? Vsekakor nobenega sira! Zakaj? Prisluhnite.

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 1. 2020
Podpore PRP na področju gozdarstva

Mag. Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije je opozoril na aktualne razpise in možnost pridobitve sredstev.

Podpore PRP na področju gozdarstva

Mag. Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije je opozoril na aktualne razpise in možnost pridobitve sredstev.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Podpore PRP na področju gozdarstva
Mag. Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije je opozoril na aktualne razpise in možnost pridobitve sredstev.
VEČ ...|30. 1. 2020
Podpore PRP na področju gozdarstva
Mag. Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije je opozoril na aktualne razpise in možnost pridobitve sredstev.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ritem srca

VEČ ...|29. 1. 2020
EZ AZ A NAP - This Is The Day 2020

Povabili smo na slavilni koncert EZ AZ A NAP - This Is The Day - Roadshow, ki se bo odvil 9. februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na njem bodo nastopili Martin Smith, Noel Richards, Andrej Grozdanov, Pinter Bela, Svetnik, ABEND in Checkpoint. V oddaji smo gostili Tadeja Vindiša, ki je strnil nekaj svojih vtisov ob prihajajočem dogodku. Večji del oddaje pa smo namenili predstavitvi zvenečih imen, ki bodo nastopila na omenjenem dogodku.V oddaji smo slišali: Martin Smith - Back To The Start (God’s Great Dance Floor), Svetnik - V Tvojem imenu (Jezus), Svetnik - Moje imaš srce, Delirious? - Majesty, Delirious? - Rain Down, Martin Smith - Emmanuel, Martin Smith - Son Of Solomon, Martin Smith - Ecclesiastes, Martin Smith - Everybody Is Broken, Kate Miner All heaven declares, Noel Richards - We wanna see Jesus lifted high! (Live From Wembley), Andrej Grozdanov – Thank You For Saving Me (instrumental), Delirious? - Thank You For Saving Me, ABEND - Daj nam mir, Gospod, Michael W. Smith - Healing Rain, Chris Tomlin - Good, Good Father, Matt Maher – Lord I Need You, Rend Collective - Counting Every Blessing, Tim Hughes - Consuming Fire.

EZ AZ A NAP - This Is The Day 2020

Povabili smo na slavilni koncert EZ AZ A NAP - This Is The Day - Roadshow, ki se bo odvil 9. februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na njem bodo nastopili Martin Smith, Noel Richards, Andrej Grozdanov, Pinter Bela, Svetnik, ABEND in Checkpoint. V oddaji smo gostili Tadeja Vindiša, ki je strnil nekaj svojih vtisov ob prihajajočem dogodku. Večji del oddaje pa smo namenili predstavitvi zvenečih imen, ki bodo nastopila na omenjenem dogodku.V oddaji smo slišali: Martin Smith - Back To The Start (God’s Great Dance Floor), Svetnik - V Tvojem imenu (Jezus), Svetnik - Moje imaš srce, Delirious? - Majesty, Delirious? - Rain Down, Martin Smith - Emmanuel, Martin Smith - Son Of Solomon, Martin Smith - Ecclesiastes, Martin Smith - Everybody Is Broken, Kate Miner All heaven declares, Noel Richards - We wanna see Jesus lifted high! (Live From Wembley), Andrej Grozdanov – Thank You For Saving Me (instrumental), Delirious? - Thank You For Saving Me, ABEND - Daj nam mir, Gospod, Michael W. Smith - Healing Rain, Chris Tomlin - Good, Good Father, Matt Maher – Lord I Need You, Rend Collective - Counting Every Blessing, Tim Hughes - Consuming Fire.

glasbasodobna krščanska glasbaEZ AZ A NAP

Ritem srca

EZ AZ A NAP - This Is The Day 2020
Povabili smo na slavilni koncert EZ AZ A NAP - This Is The Day - Roadshow, ki se bo odvil 9. februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na njem bodo nastopili Martin Smith, Noel Richards, Andrej Grozdanov, Pinter Bela, Svetnik, ABEND in Checkpoint. V oddaji smo gostili Tadeja Vindiša, ki je strnil nekaj svojih vtisov ob prihajajočem dogodku. Večji del oddaje pa smo namenili predstavitvi zvenečih imen, ki bodo nastopila na omenjenem dogodku.V oddaji smo slišali: Martin Smith - Back To The Start (God’s Great Dance Floor), Svetnik - V Tvojem imenu (Jezus), Svetnik - Moje imaš srce, Delirious? - Majesty, Delirious? - Rain Down, Martin Smith - Emmanuel, Martin Smith - Son Of Solomon, Martin Smith - Ecclesiastes, Martin Smith - Everybody Is Broken, Kate Miner All heaven declares, Noel Richards - We wanna see Jesus lifted high! (Live From Wembley), Andrej Grozdanov – Thank You For Saving Me (instrumental), Delirious? - Thank You For Saving Me, ABEND - Daj nam mir, Gospod, Michael W. Smith - Healing Rain, Chris Tomlin - Good, Good Father, Matt Maher – Lord I Need You, Rend Collective - Counting Every Blessing, Tim Hughes - Consuming Fire.
VEČ ...|29. 1. 2020
EZ AZ A NAP - This Is The Day 2020
Povabili smo na slavilni koncert EZ AZ A NAP - This Is The Day - Roadshow, ki se bo odvil 9. februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na njem bodo nastopili Martin Smith, Noel Richards, Andrej Grozdanov, Pinter Bela, Svetnik, ABEND in Checkpoint. V oddaji smo gostili Tadeja Vindiša, ki je strnil nekaj svojih vtisov ob prihajajočem dogodku. Večji del oddaje pa smo namenili predstavitvi zvenečih imen, ki bodo nastopila na omenjenem dogodku.V oddaji smo slišali: Martin Smith - Back To The Start (God’s Great Dance Floor), Svetnik - V Tvojem imenu (Jezus), Svetnik - Moje imaš srce, Delirious? - Majesty, Delirious? - Rain Down, Martin Smith - Emmanuel, Martin Smith - Son Of Solomon, Martin Smith - Ecclesiastes, Martin Smith - Everybody Is Broken, Kate Miner All heaven declares, Noel Richards - We wanna see Jesus lifted high! (Live From Wembley), Andrej Grozdanov – Thank You For Saving Me (instrumental), Delirious? - Thank You For Saving Me, ABEND - Daj nam mir, Gospod, Michael W. Smith - Healing Rain, Chris Tomlin - Good, Good Father, Matt Maher – Lord I Need You, Rend Collective - Counting Every Blessing, Tim Hughes - Consuming Fire.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaEZ AZ A NAP

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 1. 2020
Prelepo petje se glasi

V letu 2019 smo pripravili šest portretov pevskih skupin iz različnih krajev Slovenije. V zadnji januarski oddaji smo se jih spomnili s krajšimi odlomki.

Prelepo petje se glasi

V letu 2019 smo pripravili šest portretov pevskih skupin iz različnih krajev Slovenije. V zadnji januarski oddaji smo se jih spomnili s krajšimi odlomki.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Prelepo petje se glasi
V letu 2019 smo pripravili šest portretov pevskih skupin iz različnih krajev Slovenije. V zadnji januarski oddaji smo se jih spomnili s krajšimi odlomki.
VEČ ...|27. 1. 2020
Prelepo petje se glasi
V letu 2019 smo pripravili šest portretov pevskih skupin iz različnih krajev Slovenije. V zadnji januarski oddaji smo se jih spomnili s krajšimi odlomki.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 1. 2020
Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.

Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.

inforojakirepatriacijavenezuelakoroška

Slovencem po svetu in domovini

Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.
VEČ ...|26. 1. 2020
Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.

Matjaž Merljak

inforojakirepatriacijavenezuelakoroška

Sveta maša

VEČ ...|26. 1. 2020
Sveta maša iz župnijske cerkve na Zgornji Hajdini

Mašo smo prenašali iz župnijske cerkve svetega Martina na Zgornji Hajdini. Maševal je kaplan Primož Lorbek.

Sveta maša iz župnijske cerkve na Zgornji Hajdini

Mašo smo prenašali iz župnijske cerkve svetega Martina na Zgornji Hajdini. Maševal je kaplan Primož Lorbek.

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša iz župnijske cerkve na Zgornji Hajdini
Mašo smo prenašali iz župnijske cerkve svetega Martina na Zgornji Hajdini. Maševal je kaplan Primož Lorbek.
VEČ ...|26. 1. 2020
Sveta maša iz župnijske cerkve na Zgornji Hajdini
Mašo smo prenašali iz župnijske cerkve svetega Martina na Zgornji Hajdini. Maševal je kaplan Primož Lorbek.

Radio OgnjiščeARS

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|25. 1. 2020
Benjamin Žnidaršič

V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Benjamin Žnidaršič

V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Benjamin ŽnidaršičZavod Ars VivaPodcerkevinvalidnostustvarjalnost

Naš gost

Benjamin Žnidaršič
V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.
VEČ ...|25. 1. 2020
Benjamin Žnidaršič
V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Damijana Medved

Benjamin ŽnidaršičZavod Ars VivaPodcerkevinvalidnostustvarjalnost

Iz naših krajev

VEČ ...|25. 1. 2020
Jesenice, Maribor, Kočevje, Golte

V oddaji smo poročali o ukrepih v Kočevju v smeri starosti prijazne občine, povezovanju turistične ponudbe na Štajerskem ter obujanju prehranske dediščine na Gorenjskem in delovanju Smučarskega centra Golte, ki je v preteklega pol stoletja doživelo kar nekaj sprememb.

Jesenice, Maribor, Kočevje, Golte

V oddaji smo poročali o ukrepih v Kočevju v smeri starosti prijazne občine, povezovanju turistične ponudbe na Štajerskem ter obujanju prehranske dediščine na Gorenjskem in delovanju Smučarskega centra Golte, ki je v preteklega pol stoletja doživelo kar nekaj sprememb.

infopolitikašport

Iz naših krajev

Jesenice, Maribor, Kočevje, Golte
V oddaji smo poročali o ukrepih v Kočevju v smeri starosti prijazne občine, povezovanju turistične ponudbe na Štajerskem ter obujanju prehranske dediščine na Gorenjskem in delovanju Smučarskega centra Golte, ki je v preteklega pol stoletja doživelo kar nekaj sprememb.
VEČ ...|25. 1. 2020
Jesenice, Maribor, Kočevje, Golte
V oddaji smo poročali o ukrepih v Kočevju v smeri starosti prijazne občine, povezovanju turistične ponudbe na Štajerskem ter obujanju prehranske dediščine na Gorenjskem in delovanju Smučarskega centra Golte, ki je v preteklega pol stoletja doživelo kar nekaj sprememb.

Andrej Šinko

infopolitikašport

Duhovna misel

VEČ ...|25. 1. 2020
Kje so meje?

Rekel jim je: Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!(Mr 16, 15)

Kje so meje?

Rekel jim je: Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!(Mr 16, 15)

duhovnost

Duhovna misel

Kje so meje?
Rekel jim je: Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!(Mr 16, 15)
VEČ ...|25. 1. 2020
Kje so meje?
Rekel jim je: Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!(Mr 16, 15)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|24. 1. 2020
Razvoj turizma in gostinstva

Ta panoga je v Sloveniji v vzponu, marsikje imajo še neizkoriščene potenciale in si želijo vstopiti na trg, pa ne vedo, kako. Z gostjo Majo Krizmančič smo se pogovarjali o tem, kaj je gostoljubje, kako ustvariti pogoje, da bo podjetje privlačno na trgu, kako poiskati prave kadre?

Razvoj turizma in gostinstva

Ta panoga je v Sloveniji v vzponu, marsikje imajo še neizkoriščene potenciale in si želijo vstopiti na trg, pa ne vedo, kako. Z gostjo Majo Krizmančič smo se pogovarjali o tem, kaj je gostoljubje, kako ustvariti pogoje, da bo podjetje privlačno na trgu, kako poiskati prave kadre?

svetovanjeturizemlokalno. odnosiizobraževanje

Svetovalnica

Razvoj turizma in gostinstva
Ta panoga je v Sloveniji v vzponu, marsikje imajo še neizkoriščene potenciale in si želijo vstopiti na trg, pa ne vedo, kako. Z gostjo Majo Krizmančič smo se pogovarjali o tem, kaj je gostoljubje, kako ustvariti pogoje, da bo podjetje privlačno na trgu, kako poiskati prave kadre?
VEČ ...|24. 1. 2020
Razvoj turizma in gostinstva
Ta panoga je v Sloveniji v vzponu, marsikje imajo še neizkoriščene potenciale in si želijo vstopiti na trg, pa ne vedo, kako. Z gostjo Majo Krizmančič smo se pogovarjali o tem, kaj je gostoljubje, kako ustvariti pogoje, da bo podjetje privlačno na trgu, kako poiskati prave kadre?

Tanja Dominko

svetovanjeturizemlokalno. odnosiizobraževanje

Doživetja narave

VEČ ...|24. 1. 2020
Z Alešem Juvancem s kolesom po Južni Ameriki

Popoldne smo se zimi navkljub z Alešem Juvancem usedli na kolo. Svetovni kolesarski popotnik se je namreč vrnil z več kot 5000 km dolge poti po Južni Ameriki, kjer je doživel vse: od tropske vročine do andskih višin in vetra. Tudi o tem, kako je doživel znamenite slapove Iguazu in kje vse je našel prenočišče.

Z Alešem Juvancem s kolesom po Južni Ameriki

Popoldne smo se zimi navkljub z Alešem Juvancem usedli na kolo. Svetovni kolesarski popotnik se je namreč vrnil z več kot 5000 km dolge poti po Južni Ameriki, kjer je doživel vse: od tropske vročine do andskih višin in vetra. Tudi o tem, kako je doživel znamenite slapove Iguazu in kje vse je našel prenočišče.

družbanaravašportkolesarjenjeJužna AmerikaAleš Juvanc

Doživetja narave

Z Alešem Juvancem s kolesom po Južni Ameriki
Popoldne smo se zimi navkljub z Alešem Juvancem usedli na kolo. Svetovni kolesarski popotnik se je namreč vrnil z več kot 5000 km dolge poti po Južni Ameriki, kjer je doživel vse: od tropske vročine do andskih višin in vetra. Tudi o tem, kako je doživel znamenite slapove Iguazu in kje vse je našel prenočišče.
VEČ ...|24. 1. 2020
Z Alešem Juvancem s kolesom po Južni Ameriki
Popoldne smo se zimi navkljub z Alešem Juvancem usedli na kolo. Svetovni kolesarski popotnik se je namreč vrnil z več kot 5000 km dolge poti po Južni Ameriki, kjer je doživel vse: od tropske vročine do andskih višin in vetra. Tudi o tem, kako je doživel znamenite slapove Iguazu in kje vse je našel prenočišče.

Blaž Lesnik

družbanaravašportkolesarjenjeJužna AmerikaAleš Juvanc

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|23. 1. 2020
237. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Šuštarski most – Majda Sepe, Les Trois Cloches - Edith Piaf, The Three Bells – Browns; Oh, Suzana – Rafko Irgolič, LArca Di Noé - Iva Zanicchi;‎ Yester-Me, Yester-You, Yesterday - Stevie Wonder; Rdeče lastovke - Elda Viler, Bosonoga Sendi - Olivera Vučo, Znam da negdje živi žena - Duško Lokin; Vem, nekje živeti mora - Oto Pestner, Goodbye, my love, goodbye - Demis Roussos, Mit 17 hat man noch Träume - Peggy March ...

237. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Šuštarski most – Majda Sepe, Les Trois Cloches - Edith Piaf, The Three Bells – Browns; Oh, Suzana – Rafko Irgolič, LArca Di Noé - Iva Zanicchi;‎ Yester-Me, Yester-You, Yesterday - Stevie Wonder; Rdeče lastovke - Elda Viler, Bosonoga Sendi - Olivera Vučo, Znam da negdje živi žena - Duško Lokin; Vem, nekje živeti mora - Oto Pestner, Goodbye, my love, goodbye - Demis Roussos, Mit 17 hat man noch Träume - Peggy March ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

237. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Šuštarski most – Majda Sepe, Les Trois Cloches - Edith Piaf, The Three Bells – Browns; Oh, Suzana – Rafko Irgolič, LArca Di Noé - Iva Zanicchi;‎ Yester-Me, Yester-You, Yesterday - Stevie Wonder; Rdeče lastovke - Elda Viler, Bosonoga Sendi - Olivera Vučo, Znam da negdje živi žena - Duško Lokin; Vem, nekje živeti mora - Oto Pestner, Goodbye, my love, goodbye - Demis Roussos, Mit 17 hat man noch Träume - Peggy March ...
VEČ ...|23. 1. 2020
237. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Šuštarski most – Majda Sepe, Les Trois Cloches - Edith Piaf, The Three Bells – Browns; Oh, Suzana – Rafko Irgolič, LArca Di Noé - Iva Zanicchi;‎ Yester-Me, Yester-You, Yesterday - Stevie Wonder; Rdeče lastovke - Elda Viler, Bosonoga Sendi - Olivera Vučo, Znam da negdje živi žena - Duško Lokin; Vem, nekje živeti mora - Oto Pestner, Goodbye, my love, goodbye - Demis Roussos, Mit 17 hat man noch Träume - Peggy March ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 1. 2020
Najinovacija 2018

Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

Najinovacija 2018

Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvokulinarikapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Najinovacija 2018
Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.
VEČ ...|23. 1. 2020
Najinovacija 2018
Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvokulinarikapodjetništvo

Ritem srca

VEČ ...|22. 1. 2020
Planetshakers in Travis Cottrell

Povabili smo na slavljenski večer, ki bo 9. februarja na Gospodarskem razstavišču, na njem pa bodo nastopili Martin Smith, Noel Richards, Andrej Grozdanov, Pínter Béla, Svetnik, Abend in Checkpoint. Večji del oddaje pa smo namenili glasbenim novostim - prisluhnili smo Planetshakers-om in Travis-u Cottrell-u.

V oddaji smo slišali: Delirious - Lord You Have My Heart, Planetshakers - Walls, Planetshakers - How I Praise, Travis Cottrell - Spirit Rise, Travis Cottrell (feat. Elicio Brown) - Aint No Grave Alive Forever Amen.

Planetshakers in Travis Cottrell

Povabili smo na slavljenski večer, ki bo 9. februarja na Gospodarskem razstavišču, na njem pa bodo nastopili Martin Smith, Noel Richards, Andrej Grozdanov, Pínter Béla, Svetnik, Abend in Checkpoint. Večji del oddaje pa smo namenili glasbenim novostim - prisluhnili smo Planetshakers-om in Travis-u Cottrell-u.

V oddaji smo slišali: Delirious - Lord You Have My Heart, Planetshakers - Walls, Planetshakers - How I Praise, Travis Cottrell - Spirit Rise, Travis Cottrell (feat. Elicio Brown) - Aint No Grave Alive Forever Amen.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostfestival

Ritem srca

Planetshakers in Travis Cottrell
Povabili smo na slavljenski večer, ki bo 9. februarja na Gospodarskem razstavišču, na njem pa bodo nastopili Martin Smith, Noel Richards, Andrej Grozdanov, Pínter Béla, Svetnik, Abend in Checkpoint. Večji del oddaje pa smo namenili glasbenim novostim - prisluhnili smo Planetshakers-om in Travis-u Cottrell-u.

V oddaji smo slišali: Delirious - Lord You Have My Heart, Planetshakers - Walls, Planetshakers - How I Praise, Travis Cottrell - Spirit Rise, Travis Cottrell (feat. Elicio Brown) - Aint No Grave Alive Forever Amen.
VEČ ...|22. 1. 2020
Planetshakers in Travis Cottrell
Povabili smo na slavljenski večer, ki bo 9. februarja na Gospodarskem razstavišču, na njem pa bodo nastopili Martin Smith, Noel Richards, Andrej Grozdanov, Pínter Béla, Svetnik, Abend in Checkpoint. Večji del oddaje pa smo namenili glasbenim novostim - prisluhnili smo Planetshakers-om in Travis-u Cottrell-u.

V oddaji smo slišali: Delirious - Lord You Have My Heart, Planetshakers - Walls, Planetshakers - How I Praise, Travis Cottrell - Spirit Rise, Travis Cottrell (feat. Elicio Brown) - Aint No Grave Alive Forever Amen.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostfestival

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 1. 2020
Osnovne snovi v varstvu rastlin

Mag. Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje je v rubriki opozorila na nekatere osnovne snovi, ki jih lahko s pridom in po veljavnih recepturah uporabiomo predvsem v preventivnem varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci.

Osnovne snovi v varstvu rastlin

Mag. Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje je v rubriki opozorila na nekatere osnovne snovi, ki jih lahko s pridom in po veljavnih recepturah uporabiomo predvsem v preventivnem varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Osnovne snovi v varstvu rastlin
Mag. Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje je v rubriki opozorila na nekatere osnovne snovi, ki jih lahko s pridom in po veljavnih recepturah uporabiomo predvsem v preventivnem varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci.
VEČ ...|22. 1. 2020
Osnovne snovi v varstvu rastlin
Mag. Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje je v rubriki opozorila na nekatere osnovne snovi, ki jih lahko s pridom in po veljavnih recepturah uporabiomo predvsem v preventivnem varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 1. 2020
Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

politikadrugorazredna temaLjubljanamestna politikamestno redarstvostarejši Zoran Janković

Komentar Časnik.si

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane
Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.
VEČ ...|22. 1. 2020
Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane
Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Stane Granda

politikadrugorazredna temaLjubljanamestna politikamestno redarstvostarejši Zoran Janković

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 1. 2020
Sv. Arsenij in Baraga

Sv. Arsenij in Baraga

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Arsenij in Baraga
VEČ ...|19. 1. 2020
Sv. Arsenij in Baraga

Radio Ognjišče

duhovnostspomin

Iz naših krajev

VEČ ...|18. 1. 2020
Cerklje na Gorenjskem, Jesenice, Ptuj,

Poročali smo o obnovi železniške proge na Gorenjskem, smučarski sezoni na Krvavcu in novi trgovini lokalno pridelane hrane na Ptuju.

Cerklje na Gorenjskem, Jesenice, Ptuj,

Poročali smo o obnovi železniške proge na Gorenjskem, smučarski sezoni na Krvavcu in novi trgovini lokalno pridelane hrane na Ptuju.

infopogovorpolitikašport

Iz naših krajev

Cerklje na Gorenjskem, Jesenice, Ptuj,
Poročali smo o obnovi železniške proge na Gorenjskem, smučarski sezoni na Krvavcu in novi trgovini lokalno pridelane hrane na Ptuju.
VEČ ...|18. 1. 2020
Cerklje na Gorenjskem, Jesenice, Ptuj,
Poročali smo o obnovi železniške proge na Gorenjskem, smučarski sezoni na Krvavcu in novi trgovini lokalno pridelane hrane na Ptuju.

Andrej Šinko

infopogovorpolitikašport

Svetovalnica

VEČ ...|17. 1. 2020
Plesen in vlaga

Kako se lotiti odprave plesni in vlage v naših hišah in stanovanjih? Tudi ogrevanje ima pri tem pomembno vlogo. Z nami je bil energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.

Plesen in vlaga

Kako se lotiti odprave plesni in vlage v naših hišah in stanovanjih? Tudi ogrevanje ima pri tem pomembno vlogo. Z nami je bil energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.

svetovanje

Svetovalnica

Plesen in vlaga
Kako se lotiti odprave plesni in vlage v naših hišah in stanovanjih? Tudi ogrevanje ima pri tem pomembno vlogo. Z nami je bil energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.
VEČ ...|17. 1. 2020
Plesen in vlaga
Kako se lotiti odprave plesni in vlage v naših hišah in stanovanjih? Tudi ogrevanje ima pri tem pomembno vlogo. Z nami je bil energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.

Tanja Dominko

svetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|17. 1. 2020
Prenos plačilnih pravic

Tanja Valantič Širok, svetovalka specialistka na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica bo v naslednjih minutah opozorila na dva pomembna datuma, ki ju ne smete spregledati.

Prenos plačilnih pravic

Tanja Valantič Širok, svetovalka specialistka na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica bo v naslednjih minutah opozorila na dva pomembna datuma, ki ju ne smete spregledati.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Prenos plačilnih pravic
Tanja Valantič Širok, svetovalka specialistka na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica bo v naslednjih minutah opozorila na dva pomembna datuma, ki ju ne smete spregledati.
VEČ ...|17. 1. 2020
Prenos plačilnih pravic
Tanja Valantič Širok, svetovalka specialistka na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica bo v naslednjih minutah opozorila na dva pomembna datuma, ki ju ne smete spregledati.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 1. 2020
Cene prašičjega mesa so se v Sloveniji samo v lanskem letu zvišale za več kot tretjino

Cene prašičjega mesa so se v Sloveniji samo v lanskem letu zvišale za več kot tretjino, še višja je njihova rast v Evropski uniji. Zakaj je tako, smo vprašali generalno sekretarko gospodarsko interesnega združenja Mesne industrije Slovenije Ano Ahčin.

Cene prašičjega mesa so se v Sloveniji samo v lanskem letu zvišale za več kot tretjino

Cene prašičjega mesa so se v Sloveniji samo v lanskem letu zvišale za več kot tretjino, še višja je njihova rast v Evropski uniji. Zakaj je tako, smo vprašali generalno sekretarko gospodarsko interesnega združenja Mesne industrije Slovenije Ano Ahčin.

cenepodražitveinfo

Informativni prispevki

Cene prašičjega mesa so se v Sloveniji samo v lanskem letu zvišale za več kot tretjino
Cene prašičjega mesa so se v Sloveniji samo v lanskem letu zvišale za več kot tretjino, še višja je njihova rast v Evropski uniji. Zakaj je tako, smo vprašali generalno sekretarko gospodarsko interesnega združenja Mesne industrije Slovenije Ano Ahčin.
VEČ ...|17. 1. 2020
Cene prašičjega mesa so se v Sloveniji samo v lanskem letu zvišale za več kot tretjino
Cene prašičjega mesa so se v Sloveniji samo v lanskem letu zvišale za več kot tretjino, še višja je njihova rast v Evropski uniji. Zakaj je tako, smo vprašali generalno sekretarko gospodarsko interesnega združenja Mesne industrije Slovenije Ano Ahčin.

Alen Salihović

cenepodražitveinfo

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|15. 2. 2020
dr. Irena Preložnik Zupan

Zdravnica hematologinja, ki dela s študenti in bolniki in svetujezdrav način življenja, gibanje in prijateljevanje!

dr. Irena Preložnik Zupan

Zdravnica hematologinja, ki dela s študenti in bolniki in svetujezdrav način življenja, gibanje in prijateljevanje!

Mateja Subotičanec

pogovor

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|16. 2. 2020
Ivanka Novak Škrabec (1915 - 1942)

Nosečo učiteljico Ivanko Škrabec, poročeno Novak so partizani ubili 4. junija 1942. Njena krivda je bila, da je njen mož France Novak, sicer profesor kemije in begunec pred Nemci iz Gorenjske govoril, da partizane vodijo komunisti in da v tem ne vidi nič dobrega. Pri izkopu njenega trupla, so našli pismo njenemu nerojenemu otroku.

Ivanka Novak Škrabec (1915 - 1942)

Nosečo učiteljico Ivanko Škrabec, poročeno Novak so partizani ubili 4. junija 1942. Njena krivda je bila, da je njen mož France Novak, sicer profesor kemije in begunec pred Nemci iz Gorenjske govoril, da partizane vodijo komunisti in da v tem ne vidi nič dobrega. Pri izkopu njenega trupla, so našli pismo njenemu nerojenemu otroku.

Jože Bartolj

spominIvanka Novak Škrabec

Dogodki

VEČ ...|1. 1. 2020
Ekskluzivni posnetek koncerta skupine Proper

Člani skupine Proper so ob koncu leta 2019 za svoje poslušalce pripravili prav poseben koncert. Tega se je dalo ogledati le prek spleta ob točno določeni uri in nato nikoli več. Do sedaj, ko lahko pesmi s koncerta slišite tukaj. Spremlja jih sproščen pogovor Marjana Buniča s člani skupine, ki so o ozadju koncerta, pesmih in ciljih v prihodnje povedali več.

Ekskluzivni posnetek koncerta skupine Proper

Člani skupine Proper so ob koncu leta 2019 za svoje poslušalce pripravili prav poseben koncert. Tega se je dalo ogledati le prek spleta ob točno določeni uri in nato nikoli več. Do sedaj, ko lahko pesmi s koncerta slišite tukaj. Spremlja jih sproščen pogovor Marjana Buniča s člani skupine, ki so o ozadju koncerta, pesmih in ciljih v prihodnje povedali več.

Marjan Bunič, Jan Gerl

glasbaintervjuPropermladi

Sol in luč

VEČ ...|18. 2. 2020
Alenka Rebula: Kje naj vztrajamo in od kod moramo pobegniti, če želimo sebi dobro?

Imate tudi vi občutek, da ste venomer na zatožni klopi? Pa veste, kdo vas je na klop posadil?Nenehno nas preganja misel na to česa še nimamo, kaj moramo še ustvariti, kaj moramo preprečiti in kaj pridobiti, da bo naš jutri varen? Ne more biti varen. O teh in drugih življenjskih vprašanjih je govorila psihologinja, Alenka Rebula.

Alenka Rebula: Kje naj vztrajamo in od kod moramo pobegniti, če želimo sebi dobro?

Imate tudi vi občutek, da ste venomer na zatožni klopi? Pa veste, kdo vas je na klop posadil?Nenehno nas preganja misel na to česa še nimamo, kaj moramo še ustvariti, kaj moramo preprečiti in kaj pridobiti, da bo naš jutri varen? Ne more biti varen. O teh in drugih življenjskih vprašanjih je govorila psihologinja, Alenka Rebula.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Naš pogled

VEČ ...|18. 2. 2020
Tone Gorjup: Zbogom, oče Franc!

»Danes zjutraj je zaspal za večnost. Naj mu bo Gospod bogat plačnik.« je zapisal glavni urednik našega radia v kratkem sporočilu o smrti Franca Boleta. V duhu sem pred seboj zagledal nasmejan obraz očeta Franca, ki so ga na pragu večnosti pozdravili mnogi, ki so bili deležni sadov njegovega dela. Pred Gospoda ni prišel praznih rok in verjamem, da se veseli nebeške sreče.

Tone Gorjup: Zbogom, oče Franc!

»Danes zjutraj je zaspal za večnost. Naj mu bo Gospod bogat plačnik.« je zapisal glavni urednik našega radia v kratkem sporočilu o smrti Franca Boleta. V duhu sem pred seboj zagledal nasmejan obraz očeta Franca, ki so ga na pragu večnosti pozdravili mnogi, ki so bili deležni sadov njegovega dela. Pred Gospoda ni prišel praznih rok in verjamem, da se veseli nebeške sreče.

Tone Gorjup

komentarspomin

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 2. 2020
Izkoristiti danosti travnatega sveta

Svetovalka specialistka Mateja Strgulec pravi, da je travinje prostor, ki omogoča krožno gospodarjenje s hranili, zaradi krme, ki jo nudijo travišča za prežvekovalce. Vedno več imamo tudi podatkov, ki govorijo o dobrobiti pašnih živali ter visoki kakovosti mleka, mesa in mesnih ter mlečnih pridelkih, ki se priredijo s pravilnim gospodarjenjem na travnatem prostoru. Prisluhnite!

Izkoristiti danosti travnatega sveta

Svetovalka specialistka Mateja Strgulec pravi, da je travinje prostor, ki omogoča krožno gospodarjenje s hranili, zaradi krme, ki jo nudijo travišča za prežvekovalce. Vedno več imamo tudi podatkov, ki govorijo o dobrobiti pašnih živali ter visoki kakovosti mleka, mesa in mesnih ter mlečnih pridelkih, ki se priredijo s pravilnim gospodarjenjem na travnatem prostoru. Prisluhnite!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|20. 2. 2020
Varčevanje in upravljanje z denarjem

V tokratni svetovalnici sta nam zakonca Vizovišek svetovala glede varčevanja in upravljanja z denarjem.

Varčevanje in upravljanje z denarjem

V tokratni svetovalnici sta nam zakonca Vizovišek svetovala glede varčevanja in upravljanja z denarjem.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjedružbadenar

Duhovna misel

VEČ ...|20. 2. 2020
Govoril. Odkrito.

In začel jih je učiti, da mora Sin človekov veliko pretrpeti, biti zavržen od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, biti umorjen in po treh dneh vstati. O teh stvareh jim je odkrito govoril. (Mr 8, 31 – 32)

Govoril. Odkrito.

In začel jih je učiti, da mora Sin človekov veliko pretrpeti, biti zavržen od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, biti umorjen in po treh dneh vstati. O teh stvareh jim je odkrito govoril. (Mr 8, 31 – 32)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|20. 2. 2020
Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|20. 2. 2020
Sv. Sadot