Via positiva

VEČ ...|2. 7. 2020
Jasna Tuta - morska deklica

Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.

Jasna Tuta - morska deklica

Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovor

Via positiva

Jasna Tuta - morska deklica
Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.
VEČ ...|2. 7. 2020
Jasna Tuta - morska deklica
Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 7. 2020
Kaj se dogaja s krompirjem?

Vremenske razmere so pripomogle k širitvi bolezni v krompirjevih nasadih. Kaj storiti je svetoval mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Kaj se dogaja s krompirjem?

Vremenske razmere so pripomogle k širitvi bolezni v krompirjevih nasadih. Kaj storiti je svetoval mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kaj se dogaja s krompirjem?
Vremenske razmere so pripomogle k širitvi bolezni v krompirjevih nasadih. Kaj storiti je svetoval mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.
VEČ ...|1. 7. 2020
Kaj se dogaja s krompirjem?
Vremenske razmere so pripomogle k širitvi bolezni v krompirjevih nasadih. Kaj storiti je svetoval mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 6. 2020
Vas in reka Krka

Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

Vas in reka Krka

Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Vas in reka Krka
Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.
VEČ ...|30. 6. 2020
Vas in reka Krka
Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 6. 2020
Vabilo na dan polja

Tudi letos ga že 20-tič pripravlja semenarska hiša Agrosaat. Predstavil ga je mag. Jože Mohar.

Vabilo na dan polja

Tudi letos ga že 20-tič pripravlja semenarska hiša Agrosaat. Predstavil ga je mag. Jože Mohar.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabilo na dan polja
Tudi letos ga že 20-tič pripravlja semenarska hiša Agrosaat. Predstavil ga je mag. Jože Mohar.
VEČ ...|29. 6. 2020
Vabilo na dan polja
Tudi letos ga že 20-tič pripravlja semenarska hiša Agrosaat. Predstavil ga je mag. Jože Mohar.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|24. 6. 2020
Vrtnarski nasveti

Naša gostja je bila Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, podjetja Amarant. Govorila je kako pridelati zdravo hrano brez kemije. Odgovarjala je tudi na vprašanja poslušalcev.

Vrtnarski nasveti

Naša gostja je bila Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, podjetja Amarant. Govorila je kako pridelati zdravo hrano brez kemije. Odgovarjala je tudi na vprašanja poslušalcev.

vrtsvetovanje

Svetovalnica

Vrtnarski nasveti
Naša gostja je bila Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, podjetja Amarant. Govorila je kako pridelati zdravo hrano brez kemije. Odgovarjala je tudi na vprašanja poslušalcev.
VEČ ...|24. 6. 2020
Vrtnarski nasveti
Naša gostja je bila Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, podjetja Amarant. Govorila je kako pridelati zdravo hrano brez kemije. Odgovarjala je tudi na vprašanja poslušalcev.

Slavi Košir

vrtsvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 6. 2020
Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti

Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti

Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

komentar

Komentar Časnik.si

Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru
VEČ ...|24. 6. 2020
Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

Andrej M. Poznič

komentar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 6. 2020
Nestanovitno vreme je grožnja za zdravje vinske trte

V rubriki smo zbrali nekaj nasvetov, kako preventivno odgovoriti na povečan pritisk bolezni in tudi prenašalca zlate trsne rumenice.

Nestanovitno vreme je grožnja za zdravje vinske trte

V rubriki smo zbrali nekaj nasvetov, kako preventivno odgovoriti na povečan pritisk bolezni in tudi prenašalca zlate trsne rumenice.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nestanovitno vreme je grožnja za zdravje vinske trte
V rubriki smo zbrali nekaj nasvetov, kako preventivno odgovoriti na povečan pritisk bolezni in tudi prenašalca zlate trsne rumenice.
VEČ ...|22. 6. 2020
Nestanovitno vreme je grožnja za zdravje vinske trte
V rubriki smo zbrali nekaj nasvetov, kako preventivno odgovoriti na povečan pritisk bolezni in tudi prenašalca zlate trsne rumenice.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 6. 2020
Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije

Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije

Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije
Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.
VEČ ...|22. 6. 2020
Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije
Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

Žiga Turk

politikadružbakomentar

Iz naših krajev

VEČ ...|20. 6. 2020
Brežiče, Lenart, Šentvid v Ljubljani

Poročali smo o novem domu za starejše v nekdanjem hotelu Črni les v Lenartu, prenovi zgodovinskega lesenega mostu v Cerkljah ob Krki in o Šentviških dnevih v čast 120-letnici ustanovitve prve mizarske zadruge na Kranjskem. Vabljeni k poslušanju.

Brežiče, Lenart, Šentvid v Ljubljani

Poročali smo o novem domu za starejše v nekdanjem hotelu Črni les v Lenartu, prenovi zgodovinskega lesenega mostu v Cerkljah ob Krki in o Šentviških dnevih v čast 120-letnici ustanovitve prve mizarske zadruge na Kranjskem. Vabljeni k poslušanju.

družba

Iz naših krajev

Brežiče, Lenart, Šentvid v Ljubljani
Poročali smo o novem domu za starejše v nekdanjem hotelu Črni les v Lenartu, prenovi zgodovinskega lesenega mostu v Cerkljah ob Krki in o Šentviških dnevih v čast 120-letnici ustanovitve prve mizarske zadruge na Kranjskem. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|20. 6. 2020
Brežiče, Lenart, Šentvid v Ljubljani
Poročali smo o novem domu za starejše v nekdanjem hotelu Črni les v Lenartu, prenovi zgodovinskega lesenega mostu v Cerkljah ob Krki in o Šentviških dnevih v čast 120-letnici ustanovitve prve mizarske zadruge na Kranjskem. Vabljeni k poslušanju.

Andrej Šinko

družba

Vabilo na pot

VEČ ...|19. 6. 2020
S kolesom! Tudi peš ... na pot!

Avtor oddaje danes kolesari. Skupaj s sodelavcema Andrejem Jermanom in Andrejem Novljanom nabirajo kilometre v namen celodnevne akcije zbiranja sredstev za letovanje otrok. Tako je del oddaje nastal nekje na poti v sklopu akcije S srcem za morje otrok.

S kolesom! Tudi peš ... na pot!

Avtor oddaje danes kolesari. Skupaj s sodelavcema Andrejem Jermanom in Andrejem Novljanom nabirajo kilometre v namen celodnevne akcije zbiranja sredstev za letovanje otrok. Tako je del oddaje nastal nekje na poti v sklopu akcije S srcem za morje otrok.

športnaravakolesarstvo

Vabilo na pot

S kolesom! Tudi peš ... na pot!
Avtor oddaje danes kolesari. Skupaj s sodelavcema Andrejem Jermanom in Andrejem Novljanom nabirajo kilometre v namen celodnevne akcije zbiranja sredstev za letovanje otrok. Tako je del oddaje nastal nekje na poti v sklopu akcije S srcem za morje otrok.
VEČ ...|19. 6. 2020
S kolesom! Tudi peš ... na pot!
Avtor oddaje danes kolesari. Skupaj s sodelavcema Andrejem Jermanom in Andrejem Novljanom nabirajo kilometre v namen celodnevne akcije zbiranja sredstev za letovanje otrok. Tako je del oddaje nastal nekje na poti v sklopu akcije S srcem za morje otrok.

Blaž Lesnik

športnaravakolesarstvo

Od slike do besede

VEČ ...|16. 6. 2020
Fragmenti o novinarskem pisanju

Fragmenti o novinarskem pisanju

družbaodnosipolitika

Od slike do besede

Fragmenti o novinarskem pisanju
VEČ ...|16. 6. 2020
Fragmenti o novinarskem pisanju

Mateja Subotičanec

družbaodnosipolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 6. 2020
Nekaj nasvetov za vinogradnike

Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.

Nekaj nasvetov za vinogradnike

Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nekaj nasvetov za vinogradnike
Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.
VEČ ...|16. 6. 2020
Nekaj nasvetov za vinogradnike
Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 6. 2020
ARSKTRP s 1. julijem prehaja na popolno elektronsko vlaganje vlog in dokazil

Da ne bi prihajalo do težav pri oddajanju zahtevkov za izplačilo sredstev, upravičence, ki so ali še bodo v juniju začeli vnašati zahtevke, prosijo, da z vnosom zahtevkov za izplačilo sredstev zaključijo in jih tudi oddajo do konca junija. Te zahtevke je treba na Agencijo oddati tudi v fizični obliki.Z začetkom vnosa zahtevkov, ki jih nameravajo upravičenci oddati v juliju, pa prosijo, da ne začnejo pred 1. 7. 2020. Aplikacija za vnos zahtevkov se bo takrat namreč nekoliko spremenila ter bo zaradi prehoda na popoln elektronski vnos zahtevano, da se oddaja izvede z vsemi potrebnimi izjavami in prilogami.

ARSKTRP s 1. julijem prehaja na popolno elektronsko vlaganje vlog in dokazil

Da ne bi prihajalo do težav pri oddajanju zahtevkov za izplačilo sredstev, upravičence, ki so ali še bodo v juniju začeli vnašati zahtevke, prosijo, da z vnosom zahtevkov za izplačilo sredstev zaključijo in jih tudi oddajo do konca junija. Te zahtevke je treba na Agencijo oddati tudi v fizični obliki.Z začetkom vnosa zahtevkov, ki jih nameravajo upravičenci oddati v juliju, pa prosijo, da ne začnejo pred 1. 7. 2020. Aplikacija za vnos zahtevkov se bo takrat namreč nekoliko spremenila ter bo zaradi prehoda na popoln elektronski vnos zahtevano, da se oddaja izvede z vsemi potrebnimi izjavami in prilogami.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

ARSKTRP s 1. julijem prehaja na popolno elektronsko vlaganje vlog in dokazil
Da ne bi prihajalo do težav pri oddajanju zahtevkov za izplačilo sredstev, upravičence, ki so ali še bodo v juniju začeli vnašati zahtevke, prosijo, da z vnosom zahtevkov za izplačilo sredstev zaključijo in jih tudi oddajo do konca junija. Te zahtevke je treba na Agencijo oddati tudi v fizični obliki.Z začetkom vnosa zahtevkov, ki jih nameravajo upravičenci oddati v juliju, pa prosijo, da ne začnejo pred 1. 7. 2020. Aplikacija za vnos zahtevkov se bo takrat namreč nekoliko spremenila ter bo zaradi prehoda na popoln elektronski vnos zahtevano, da se oddaja izvede z vsemi potrebnimi izjavami in prilogami.
VEČ ...|15. 6. 2020
ARSKTRP s 1. julijem prehaja na popolno elektronsko vlaganje vlog in dokazil
Da ne bi prihajalo do težav pri oddajanju zahtevkov za izplačilo sredstev, upravičence, ki so ali še bodo v juniju začeli vnašati zahtevke, prosijo, da z vnosom zahtevkov za izplačilo sredstev zaključijo in jih tudi oddajo do konca junija. Te zahtevke je treba na Agencijo oddati tudi v fizični obliki.Z začetkom vnosa zahtevkov, ki jih nameravajo upravičenci oddati v juliju, pa prosijo, da ne začnejo pred 1. 7. 2020. Aplikacija za vnos zahtevkov se bo takrat namreč nekoliko spremenila ter bo zaradi prehoda na popoln elektronski vnos zahtevano, da se oddaja izvede z vsemi potrebnimi izjavami in prilogami.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|12. 6. 2020
Janez Juhant: Za svobodno Slovenijo

Ali ni že čas, da temu rečemo enkrat ne, se postavimo na svoje noge ter končamo izkoriščanje naroda in države le za nekatere? Sprašujem pa tudi Vas, levičarski sodržavljani, kje je Vaše dostojanstvo, sram in vest? A ne glede na to si bomo za resnico, pravičnost in blaginjo te družbe prizadevali z doslednim in vztrajnim delom za demokratično in svobodno Slovenijo.

Janez Juhant: Za svobodno Slovenijo

Ali ni že čas, da temu rečemo enkrat ne, se postavimo na svoje noge ter končamo izkoriščanje naroda in države le za nekatere? Sprašujem pa tudi Vas, levičarski sodržavljani, kje je Vaše dostojanstvo, sram in vest? A ne glede na to si bomo za resnico, pravičnost in blaginjo te družbe prizadevali z doslednim in vztrajnim delom za demokratično in svobodno Slovenijo.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Janez Juhant: Za svobodno Slovenijo
Ali ni že čas, da temu rečemo enkrat ne, se postavimo na svoje noge ter končamo izkoriščanje naroda in države le za nekatere? Sprašujem pa tudi Vas, levičarski sodržavljani, kje je Vaše dostojanstvo, sram in vest? A ne glede na to si bomo za resnico, pravičnost in blaginjo te družbe prizadevali z doslednim in vztrajnim delom za demokratično in svobodno Slovenijo.
VEČ ...|12. 6. 2020
Janez Juhant: Za svobodno Slovenijo
Ali ni že čas, da temu rečemo enkrat ne, se postavimo na svoje noge ter končamo izkoriščanje naroda in države le za nekatere? Sprašujem pa tudi Vas, levičarski sodržavljani, kje je Vaše dostojanstvo, sram in vest? A ne glede na to si bomo za resnico, pravičnost in blaginjo te družbe prizadevali z doslednim in vztrajnim delom za demokratično in svobodno Slovenijo.

Janez Juhant

komentardružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 6. 2020
Sebastjan Jeretič o interpelaciji in radikalizaciji levih strank

S političnim analitikom in svetovalcem Sebastjanom Jeretičem smo se pogovarjali o neuspešni interpelaciji zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in popotnici, ki jo ta pomeni za delo koalicije. Kako ocenjuje delo opozicije in vpliv morebitnih novih interpelacij nanjo?

Sebastjan Jeretič o interpelaciji in radikalizaciji levih strank

S političnim analitikom in svetovalcem Sebastjanom Jeretičem smo se pogovarjali o neuspešni interpelaciji zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in popotnici, ki jo ta pomeni za delo koalicije. Kako ocenjuje delo opozicije in vpliv morebitnih novih interpelacij nanjo?

politikainterpelacijaparlamentPočivalšekJeretič

Informativni prispevki

Sebastjan Jeretič o interpelaciji in radikalizaciji levih strank
S političnim analitikom in svetovalcem Sebastjanom Jeretičem smo se pogovarjali o neuspešni interpelaciji zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in popotnici, ki jo ta pomeni za delo koalicije. Kako ocenjuje delo opozicije in vpliv morebitnih novih interpelacij nanjo?
VEČ ...|12. 6. 2020
Sebastjan Jeretič o interpelaciji in radikalizaciji levih strank
S političnim analitikom in svetovalcem Sebastjanom Jeretičem smo se pogovarjali o neuspešni interpelaciji zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in popotnici, ki jo ta pomeni za delo koalicije. Kako ocenjuje delo opozicije in vpliv morebitnih novih interpelacij nanjo?

Tanja Dominko

politikainterpelacijaparlamentPočivalšekJeretič

Svetovalnica

VEČ ...|10. 6. 2020
Vrtnarski nasveti

Naša gostja je bila Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, podjetja Amarant. Vrtnine z veseljem vzgaja in neguje tudi v prostem času na domačem vrtu. Na njem vrtnari tako, da ima čim več pridelka s čim manj dela.

Vrtnarski nasveti

Naša gostja je bila Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, podjetja Amarant. Vrtnine z veseljem vzgaja in neguje tudi v prostem času na domačem vrtu. Na njem vrtnari tako, da ima čim več pridelka s čim manj dela.

kmetijstvosvetovanjevrt

Svetovalnica

Vrtnarski nasveti
Naša gostja je bila Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, podjetja Amarant. Vrtnine z veseljem vzgaja in neguje tudi v prostem času na domačem vrtu. Na njem vrtnari tako, da ima čim več pridelka s čim manj dela.
VEČ ...|10. 6. 2020
Vrtnarski nasveti
Naša gostja je bila Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, podjetja Amarant. Vrtnine z veseljem vzgaja in neguje tudi v prostem času na domačem vrtu. Na njem vrtnari tako, da ima čim več pridelka s čim manj dela.

Slavi Košir

kmetijstvosvetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|8. 6. 2020
Dan žit

Dan žit, ki ga v sodelovanju pripravljata Kmetijski inštitut Slovenije in Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana bo letos potekal v dveh delih. Ogled poskusnega polja bo v sredo 10. junija.

Dan žit

Dan žit, ki ga v sodelovanju pripravljata Kmetijski inštitut Slovenije in Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana bo letos potekal v dveh delih. Ogled poskusnega polja bo v sredo 10. junija.

svetovanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dan žit
Dan žit, ki ga v sodelovanju pripravljata Kmetijski inštitut Slovenije in Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana bo letos potekal v dveh delih. Ogled poskusnega polja bo v sredo 10. junija.
VEČ ...|8. 6. 2020
Dan žit
Dan žit, ki ga v sodelovanju pripravljata Kmetijski inštitut Slovenije in Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana bo letos potekal v dveh delih. Ogled poskusnega polja bo v sredo 10. junija.

Robert Božič

svetovanjekmetijstvo

Via positiva

VEČ ...|4. 6. 2020
Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne

Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.

Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne

Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.

družbapogovorpodjetništvogospodarstvodobrodelnost

Via positiva

Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne
Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.
VEČ ...|4. 6. 2020
Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne
Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.

Nataša Ličen

družbapogovorpodjetništvogospodarstvodobrodelnost

Pogovor o

VEČ ...|3. 6. 2020
Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?

V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?

V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

politkakomentarepidemijadružba

Pogovor o

Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?
V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.
VEČ ...|3. 6. 2020
Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?
V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

Alen Salihović

politkakomentarepidemijadružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 6. 2020
Cilj je čimdalj ohraniti krompirjevo cimo zdravo

Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o nujnosti preventivnega pristopa pri varstvu krompirja pred boleznimi.

Cilj je čimdalj ohraniti krompirjevo cimo zdravo

Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o nujnosti preventivnega pristopa pri varstvu krompirja pred boleznimi.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Cilj je čimdalj ohraniti krompirjevo cimo zdravo
Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o nujnosti preventivnega pristopa pri varstvu krompirja pred boleznimi.
VEČ ...|3. 6. 2020
Cilj je čimdalj ohraniti krompirjevo cimo zdravo
Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o nujnosti preventivnega pristopa pri varstvu krompirja pred boleznimi.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

komentarkoronavirusinfopolitika

Naš pogled

Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 6. 2020
Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici

Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici

Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

toninpogovorkoronaviruspolitikainfo

Informativni prispevki

Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici
Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.
VEČ ...|2. 6. 2020
Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici
Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

Alen Salihović

toninpogovorkoronaviruspolitikainfo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 6. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih

Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih

Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

komentardružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih
Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.
VEČ ...|1. 6. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih
Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

Tone Gorjup

komentardružbapolitika

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|1. 6. 2020
Spomin na 100. obletnico rojstva sv. Janeza Pavla II

Zadnjih enajst ponedeljkov smo bili zbrani z nadškofom Zoretom, ki je s svojimi sodelavci molil za varstvo pred koronavirusom. V nocojšnji oddaji pa smo se spomnili sv. Janeza Pavla II.

Spomin na 100. obletnico rojstva sv. Janeza Pavla II

Zadnjih enajst ponedeljkov smo bili zbrani z nadškofom Zoretom, ki je s svojimi sodelavci molil za varstvo pred koronavirusom. V nocojšnji oddaji pa smo se spomnili sv. Janeza Pavla II.

spomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomin na 100. obletnico rojstva sv. Janeza Pavla II
Zadnjih enajst ponedeljkov smo bili zbrani z nadškofom Zoretom, ki je s svojimi sodelavci molil za varstvo pred koronavirusom. V nocojšnji oddaji pa smo se spomnili sv. Janeza Pavla II.
VEČ ...|1. 6. 2020
Spomin na 100. obletnico rojstva sv. Janeza Pavla II
Zadnjih enajst ponedeljkov smo bili zbrani z nadškofom Zoretom, ki je s svojimi sodelavci molil za varstvo pred koronavirusom. V nocojšnji oddaji pa smo se spomnili sv. Janeza Pavla II.

Franci Trstenjak

spomin

Naš gost

VEČ ...|30. 5. 2020
Miran Žvanut

Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.

Miran Žvanut

Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.

pogovor

Naš gost

Miran Žvanut
Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.
VEČ ...|30. 5. 2020
Miran Žvanut
Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.

Mateja Subotičanec

pogovor

Svetovalnica

VEČ ...|27. 5. 2020
Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!

Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!

Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

izobraževanjekmetijstvosvetovanjevrt

Svetovalnica

Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!
Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.
VEČ ...|27. 5. 2020
Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!
Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanjevrt

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|25. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.
VEČ ...|25. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.

Franci Trstenjak

duhovnost

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 5. 2020
Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal

Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal

Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

družbakoronaviruskomentarpolitika

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal
Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
VEČ ...|25. 5. 2020
Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal
Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Aleš Meden

družbakoronaviruskomentarpolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|23. 5. 2020
Kamnik, Trebnje, Cerklje na Gorenjskem, Logarska dolina, Brežice

Opozorili smo na nekatere pomembnejše naložbe v železniško infrastrukturo vprihodnje, poročali smo o novi prodajalni trebanjske kmetijske zadruge vŽužemberku, preverili smo, kakšno je povpraševanje po oddihu na turističnihkmetijah po državi, predstavili pa smo tudi poseben projekt za zaposlovanje mladih,ki so se ga lotili v Brežicah.

Kamnik, Trebnje, Cerklje na Gorenjskem, Logarska dolina, Brežice

Opozorili smo na nekatere pomembnejše naložbe v železniško infrastrukturo vprihodnje, poročali smo o novi prodajalni trebanjske kmetijske zadruge vŽužemberku, preverili smo, kakšno je povpraševanje po oddihu na turističnihkmetijah po državi, predstavili pa smo tudi poseben projekt za zaposlovanje mladih,ki so se ga lotili v Brežicah.

družbanovicelokalno

Iz naših krajev

Kamnik, Trebnje, Cerklje na Gorenjskem, Logarska dolina, Brežice
Opozorili smo na nekatere pomembnejše naložbe v železniško infrastrukturo vprihodnje, poročali smo o novi prodajalni trebanjske kmetijske zadruge vŽužemberku, preverili smo, kakšno je povpraševanje po oddihu na turističnihkmetijah po državi, predstavili pa smo tudi poseben projekt za zaposlovanje mladih,ki so se ga lotili v Brežicah.
VEČ ...|23. 5. 2020
Kamnik, Trebnje, Cerklje na Gorenjskem, Logarska dolina, Brežice
Opozorili smo na nekatere pomembnejše naložbe v železniško infrastrukturo vprihodnje, poročali smo o novi prodajalni trebanjske kmetijske zadruge vŽužemberku, preverili smo, kakšno je povpraševanje po oddihu na turističnihkmetijah po državi, predstavili pa smo tudi poseben projekt za zaposlovanje mladih,ki so se ga lotili v Brežicah.

Helena Križnik

družbanovicelokalno

Doživetja narave

VEČ ...|22. 5. 2020
O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem

Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem

Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

naravabiotska pestrostdan parkovnaravovarstvoekologija

Doživetja narave

O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem
Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.
VEČ ...|22. 5. 2020
O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem
Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

Blaž Lesnik

naravabiotska pestrostdan parkovnaravovarstvoekologija

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|20. 5. 2020
S kolesi na Brezje

Pred koncem pouka se vsi šolarji trudijo dati vse od sebe, da bi bile ocene čim lepše. Polonin župnik je ob koncu šole organiziral kolesarsko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. K maši sta prišla tudi babi in dedi, ki sta Mariji v zahvalo prinesla Joštovo sliko in vnučka priporočila v njeno varstvo.

S kolesi na Brezje

Pred koncem pouka se vsi šolarji trudijo dati vse od sebe, da bi bile ocene čim lepše. Polonin župnik je ob koncu šole organiziral kolesarsko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. K maši sta prišla tudi babi in dedi, ki sta Mariji v zahvalo prinesla Joštovo sliko in vnučka priporočila v njeno varstvo.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

S kolesi na Brezje
Pred koncem pouka se vsi šolarji trudijo dati vse od sebe, da bi bile ocene čim lepše. Polonin župnik je ob koncu šole organiziral kolesarsko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. K maši sta prišla tudi babi in dedi, ki sta Mariji v zahvalo prinesla Joštovo sliko in vnučka priporočila v njeno varstvo.
VEČ ...|20. 5. 2020
S kolesi na Brezje
Pred koncem pouka se vsi šolarji trudijo dati vse od sebe, da bi bile ocene čim lepše. Polonin župnik je ob koncu šole organiziral kolesarsko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. K maši sta prišla tudi babi in dedi, ki sta Mariji v zahvalo prinesla Joštovo sliko in vnučka priporočila v njeno varstvo.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

A štekaš?

VEČ ...|20. 5. 2020
Evrovizija 2020

Predstavljene skladbe: Victoria - Tears Getting Sober; Diodato – Fai rumore; Ana Soklič - Voda; The 1975 – Guys; LANY – Good guys; Kygo & OneRepublic – Lose somebody; Lennon Stella & Charlie Puth – Summer feelings; Katy Perry – Daisies; twenty one pilots – Level of concern;

Evrovizija 2020

Predstavljene skladbe: Victoria - Tears Getting Sober; Diodato – Fai rumore; Ana Soklič - Voda; The 1975 – Guys; LANY – Good guys; Kygo & OneRepublic – Lose somebody; Lennon Stella & Charlie Puth – Summer feelings; Katy Perry – Daisies; twenty one pilots – Level of concern;

mladiglasbanovostiEvrovizija

A štekaš?

Evrovizija 2020
Predstavljene skladbe: Victoria - Tears Getting Sober; Diodato – Fai rumore; Ana Soklič - Voda; The 1975 – Guys; LANY – Good guys; Kygo & OneRepublic – Lose somebody; Lennon Stella & Charlie Puth – Summer feelings; Katy Perry – Daisies; twenty one pilots – Level of concern;
VEČ ...|20. 5. 2020
Evrovizija 2020
Predstavljene skladbe: Victoria - Tears Getting Sober; Diodato – Fai rumore; Ana Soklič - Voda; The 1975 – Guys; LANY – Good guys; Kygo & OneRepublic – Lose somebody; Lennon Stella & Charlie Puth – Summer feelings; Katy Perry – Daisies; twenty one pilots – Level of concern;

Marjan BuničJan Gerl

mladiglasbanovostiEvrovizija

Ritem srca

VEČ ...|20. 5. 2020
Kaj povezuje Terrian, Jilian Edwards, TobyMac-a in S. C. Chapman-a?

Tudi tokrat smo predstavljali glasbene novosti, k izboru pa so pripomogle tudi povezave med življenskimi zgodbami štirih glasbenikov: pevk Terrian in Jillian Edwards s dvema prvokategornikoma sodobne krščanske glasbe TobyMac-om in Stevenom Curtisom Chapman-om.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, Terrian - God With Us, Terrian - You Still Do, TobyMac - 21 Years, TobyMac - See The Light (Separate Altogether Acoustic), Jillian Edwards - Meadow, Jillian edwards - But I Know You, Steven Curtis Chapman - Together (Well Get Through This) [feat. Brad Paisley, Tasha Cobbs Leonard, Lauren Alaina].

Kaj povezuje Terrian, Jilian Edwards, TobyMac-a in S. C. Chapman-a?

Tudi tokrat smo predstavljali glasbene novosti, k izboru pa so pripomogle tudi povezave med življenskimi zgodbami štirih glasbenikov: pevk Terrian in Jillian Edwards s dvema prvokategornikoma sodobne krščanske glasbe TobyMac-om in Stevenom Curtisom Chapman-om.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, Terrian - God With Us, Terrian - You Still Do, TobyMac - 21 Years, TobyMac - See The Light (Separate Altogether Acoustic), Jillian Edwards - Meadow, Jillian edwards - But I Know You, Steven Curtis Chapman - Together (Well Get Through This) [feat. Brad Paisley, Tasha Cobbs Leonard, Lauren Alaina].

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnost

Ritem srca

Kaj povezuje Terrian, Jilian Edwards, TobyMac-a in S. C. Chapman-a?
Tudi tokrat smo predstavljali glasbene novosti, k izboru pa so pripomogle tudi povezave med življenskimi zgodbami štirih glasbenikov: pevk Terrian in Jillian Edwards s dvema prvokategornikoma sodobne krščanske glasbe TobyMac-om in Stevenom Curtisom Chapman-om.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, Terrian - God With Us, Terrian - You Still Do, TobyMac - 21 Years, TobyMac - See The Light (Separate Altogether Acoustic), Jillian Edwards - Meadow, Jillian edwards - But I Know You, Steven Curtis Chapman - Together (Well Get Through This) [feat. Brad Paisley, Tasha Cobbs Leonard, Lauren Alaina].
VEČ ...|20. 5. 2020
Kaj povezuje Terrian, Jilian Edwards, TobyMac-a in S. C. Chapman-a?
Tudi tokrat smo predstavljali glasbene novosti, k izboru pa so pripomogle tudi povezave med življenskimi zgodbami štirih glasbenikov: pevk Terrian in Jillian Edwards s dvema prvokategornikoma sodobne krščanske glasbe TobyMac-om in Stevenom Curtisom Chapman-om.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, Terrian - God With Us, Terrian - You Still Do, TobyMac - 21 Years, TobyMac - See The Light (Separate Altogether Acoustic), Jillian Edwards - Meadow, Jillian edwards - But I Know You, Steven Curtis Chapman - Together (Well Get Through This) [feat. Brad Paisley, Tasha Cobbs Leonard, Lauren Alaina].

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|18. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.
VEČ ...|18. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.

Franci Trstenjak

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|13. 5. 2020
Šolanje v času pandemije

Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

Šolanje v času pandemije

Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

šolanjeizobraževanje

Pogovor o

Šolanje v času pandemije
Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.
VEČ ...|13. 5. 2020
Šolanje v času pandemije
Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

Tanja Dominko

šolanjeizobraževanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 5. 2020
Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

družbakoronaviruspolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju
Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.
VEČ ...|11. 5. 2020
Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju
Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

Tanja Dominko

družbakoronaviruspolitika

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

duhovnostmolitevkoronavirus

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.
VEČ ...|11. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Radio Ognjišče

duhovnostmolitevkoronavirus

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 5. 2020
Aktualno stanje v kmetijstvu

Združenje evropskih kmetov in kmetijskih zadrug ugotavlja, da so kmetijstvo in dejavnosti povezane z njim med najbolj prizadetimi segmenti gospodarstva v vseh članicah EU. Stanje je v nedeljski oddaji povzel dr. Janko Rode. Govorili smo tudi o pridelavi kumaric in pa novostih v ponudbi posojil za kmetije v okviru Slovenskega regionalno razvojnega sklada.

Aktualno stanje v kmetijstvu

Združenje evropskih kmetov in kmetijskih zadrug ugotavlja, da so kmetijstvo in dejavnosti povezane z njim med najbolj prizadetimi segmenti gospodarstva v vseh članicah EU. Stanje je v nedeljski oddaji povzel dr. Janko Rode. Govorili smo tudi o pridelavi kumaric in pa novostih v ponudbi posojil za kmetije v okviru Slovenskega regionalno razvojnega sklada.

kmetijstvosvetovanjepogovor

Kmetijska oddaja

Aktualno stanje v kmetijstvu
Združenje evropskih kmetov in kmetijskih zadrug ugotavlja, da so kmetijstvo in dejavnosti povezane z njim med najbolj prizadetimi segmenti gospodarstva v vseh članicah EU. Stanje je v nedeljski oddaji povzel dr. Janko Rode. Govorili smo tudi o pridelavi kumaric in pa novostih v ponudbi posojil za kmetije v okviru Slovenskega regionalno razvojnega sklada.
VEČ ...|10. 5. 2020
Aktualno stanje v kmetijstvu
Združenje evropskih kmetov in kmetijskih zadrug ugotavlja, da so kmetijstvo in dejavnosti povezane z njim med najbolj prizadetimi segmenti gospodarstva v vseh članicah EU. Stanje je v nedeljski oddaji povzel dr. Janko Rode. Govorili smo tudi o pridelavi kumaric in pa novostih v ponudbi posojil za kmetije v okviru Slovenskega regionalno razvojnega sklada.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepogovor

Naš gost

VEČ ...|9. 5. 2020
Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog

Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.

Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog

Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.

družbapogovorodnosivzgojazdravstvo

Naš gost

Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog
Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.
VEČ ...|9. 5. 2020
Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog
Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosivzgojazdravstvo

Ostanimo povezani

VEČ ...|8. 5. 2020
Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera

Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.

Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera

Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.

duhovnostmladikoronavirus

Ostanimo povezani

Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera
Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.
VEČ ...|8. 5. 2020
Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera
Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.

Marjan Bunič

duhovnostmladikoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 5. 2020
Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

peterlekoronavirusdemokracijaspomininfopolitika

Informativni prispevki

Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot
Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle
VEČ ...|8. 5. 2020
Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot
Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Alen Salihović

peterlekoronavirusdemokracijaspomininfopolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|7. 5. 2020
Marija dobi obisk

Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.

Marija dobi obisk

Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marija dobi obisk
Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.
VEČ ...|7. 5. 2020
Marija dobi obisk
Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 5. 2020
Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.

Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.

pogovorpolitikakoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.
VEČ ...|4. 5. 2020
Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.

Helena Križnik

pogovorpolitikakoronavirus

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|4. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V skupni molitvi, s smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Vsi molilci sporočajo: skupaj molimo in ostanimo doma!

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V skupni molitvi, s smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Vsi molilci sporočajo: skupaj molimo in ostanimo doma!

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V skupni molitvi, s smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Vsi molilci sporočajo: skupaj molimo in ostanimo doma!
VEČ ...|4. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V skupni molitvi, s smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Vsi molilci sporočajo: skupaj molimo in ostanimo doma!

Radio Ognjišče

duhovnost

Via positiva

VEČ ...|30. 4. 2020
Virus idej

V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

Virus idej

V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

družbaizobraževanjekoronavirusnaravakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Virus idej
V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.
VEČ ...|30. 4. 2020
Virus idej
V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusnaravakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|27. 4. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik, ljubljanski nadškof, metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik, ljubljanski nadškof, metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

duhovnostkoronavirusmolitev

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik, ljubljanski nadškof, metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.
VEČ ...|27. 4. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik, ljubljanski nadškof, metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Radio Ognjišče

duhovnostkoronavirusmolitev

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 4. 2020
Ste po vsem tem prepričani, da ne prisluškujejo tudi vam?

Razkritja četrtkove oddaje Tarča so upravičeno zaznamovala notranjepolitično razpravo zadnjih nekaj dni. Najmanj kar lahko rečemo je, da so rotvajlerski pritiski Počivalškovih ljudi na zaposlene v blagovnih rezervah neprimerni in nedopustni. Motivi so lahko tudi koruptivni, a pri iskanju povezave med dobavitelji in tistimi, ki naj bi jim preko pritiskov posel zagotovili, je še veliko prostora za novinarsko, predvsem pa policijsko delo ...

Celoten komentar si lahko preberete na Domovina.je.

Ste po vsem tem prepričani, da ne prisluškujejo tudi vam?

Razkritja četrtkove oddaje Tarča so upravičeno zaznamovala notranjepolitično razpravo zadnjih nekaj dni. Najmanj kar lahko rečemo je, da so rotvajlerski pritiski Počivalškovih ljudi na zaposlene v blagovnih rezervah neprimerni in nedopustni. Motivi so lahko tudi koruptivni, a pri iskanju povezave med dobavitelji in tistimi, ki naj bi jim preko pritiskov posel zagotovili, je še veliko prostora za novinarsko, predvsem pa policijsko delo ...

Celoten komentar si lahko preberete na Domovina.je.

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar Domovina.je

Ste po vsem tem prepričani, da ne prisluškujejo tudi vam?
Razkritja četrtkove oddaje Tarča so upravičeno zaznamovala notranjepolitično razpravo zadnjih nekaj dni. Najmanj kar lahko rečemo je, da so rotvajlerski pritiski Počivalškovih ljudi na zaposlene v blagovnih rezervah neprimerni in nedopustni. Motivi so lahko tudi koruptivni, a pri iskanju povezave med dobavitelji in tistimi, ki naj bi jim preko pritiskov posel zagotovili, je še veliko prostora za novinarsko, predvsem pa policijsko delo ...

Celoten komentar si lahko preberete na Domovina.je.
VEČ ...|27. 4. 2020
Ste po vsem tem prepričani, da ne prisluškujejo tudi vam?
Razkritja četrtkove oddaje Tarča so upravičeno zaznamovala notranjepolitično razpravo zadnjih nekaj dni. Najmanj kar lahko rečemo je, da so rotvajlerski pritiski Počivalškovih ljudi na zaposlene v blagovnih rezervah neprimerni in nedopustni. Motivi so lahko tudi koruptivni, a pri iskanju povezave med dobavitelji in tistimi, ki naj bi jim preko pritiskov posel zagotovili, je še veliko prostora za novinarsko, predvsem pa policijsko delo ...

Celoten komentar si lahko preberete na Domovina.je.

Rok Čakš

komentardružbapolitikakoronavirus

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 4. 2020
Ministrica Jaklitsch in pandemija

Kako so Slovenci na Madžarskem priskočili na pomoč Sloveniji v pandemiji in da je repatriacija Slovencev iz Venezuele začasno prekinjena, ste slišali v tokratni oddaji , prav tako posnetke s koncerta Koroška poje 2020 (teh ni v posnetku v avdio arhivu in podcastu).

Ministrica Jaklitsch in pandemija

Kako so Slovenci na Madžarskem priskočili na pomoč Sloveniji v pandemiji in da je repatriacija Slovencev iz Venezuele začasno prekinjena, ste slišali v tokratni oddaji , prav tako posnetke s koncerta Koroška poje 2020 (teh ni v posnetku v avdio arhivu in podcastu).

inforojakirepatriacijavenezuelamadžarska

Slovencem po svetu in domovini

Ministrica Jaklitsch in pandemija
Kako so Slovenci na Madžarskem priskočili na pomoč Sloveniji v pandemiji in da je repatriacija Slovencev iz Venezuele začasno prekinjena, ste slišali v tokratni oddaji , prav tako posnetke s koncerta Koroška poje 2020 (teh ni v posnetku v avdio arhivu in podcastu).
VEČ ...|26. 4. 2020
Ministrica Jaklitsch in pandemija
Kako so Slovenci na Madžarskem priskočili na pomoč Sloveniji v pandemiji in da je repatriacija Slovencev iz Venezuele začasno prekinjena, ste slišali v tokratni oddaji , prav tako posnetke s koncerta Koroška poje 2020 (teh ni v posnetku v avdio arhivu in podcastu).

Matjaž Merljak

inforojakirepatriacijavenezuelamadžarska

Mladoskop

VEČ ...|24. 4. 2020
Povezani na daljavo

Špela Pucelj je svetovalna delavka v Dijaškem in Študentskem domu Zavoda Sv. Stanislava. Med redkimi zaposlenimi po domovih v Sloveniji so v omenjenih dveh ustanovah v tednih karantene v marsičem zaposleni še bolj kot pretekla obdobja, kljub osami so vsakodnevno povezani z dijaki in študenti, ki potrebujejo njihovo spremstvo. Imajo skupne prenose svetih maš, pogovore na daljavo, med drugim.

Povezani na daljavo

Špela Pucelj je svetovalna delavka v Dijaškem in Študentskem domu Zavoda Sv. Stanislava. Med redkimi zaposlenimi po domovih v Sloveniji so v omenjenih dveh ustanovah v tednih karantene v marsičem zaposleni še bolj kot pretekla obdobja, kljub osami so vsakodnevno povezani z dijaki in študenti, ki potrebujejo njihovo spremstvo. Imajo skupne prenose svetih maš, pogovore na daljavo, med drugim.

duhovnostizobraževanjemladivzgojaodnosisvetovanjekoronavirus

Mladoskop

Povezani na daljavo
Špela Pucelj je svetovalna delavka v Dijaškem in Študentskem domu Zavoda Sv. Stanislava. Med redkimi zaposlenimi po domovih v Sloveniji so v omenjenih dveh ustanovah v tednih karantene v marsičem zaposleni še bolj kot pretekla obdobja, kljub osami so vsakodnevno povezani z dijaki in študenti, ki potrebujejo njihovo spremstvo. Imajo skupne prenose svetih maš, pogovore na daljavo, med drugim.
VEČ ...|24. 4. 2020
Povezani na daljavo
Špela Pucelj je svetovalna delavka v Dijaškem in Študentskem domu Zavoda Sv. Stanislava. Med redkimi zaposlenimi po domovih v Sloveniji so v omenjenih dveh ustanovah v tednih karantene v marsičem zaposleni še bolj kot pretekla obdobja, kljub osami so vsakodnevno povezani z dijaki in študenti, ki potrebujejo njihovo spremstvo. Imajo skupne prenose svetih maš, pogovore na daljavo, med drugim.

Nataša Ličen

duhovnostizobraževanjemladivzgojaodnosisvetovanjekoronavirus

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 4. 2020
Spremembe pri rokih glede ukrepe kmetijske politike

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča, da se zaradi razglašene epidemije novega koronavirusa pripravljajo dopolnitve in spremembe nekaterih shem in ukrepov, ki se uveljavljajo prek zbirne vloge za leto 2020. Nov, spremenjen rok bo predvidoma do 15. junija. Prav tako bo ustrezno podaljšan rok za pozno predložitev zbirne vloge in sicer do 10. julija. Rok za dopolnitev vlog in zahtevkov pa se podaljša do 30. junija. Več v posnetku!

Spremembe pri rokih glede ukrepe kmetijske politike

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča, da se zaradi razglašene epidemije novega koronavirusa pripravljajo dopolnitve in spremembe nekaterih shem in ukrepov, ki se uveljavljajo prek zbirne vloge za leto 2020. Nov, spremenjen rok bo predvidoma do 15. junija. Prav tako bo ustrezno podaljšan rok za pozno predložitev zbirne vloge in sicer do 10. julija. Rok za dopolnitev vlog in zahtevkov pa se podaljša do 30. junija. Več v posnetku!

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spremembe pri rokih glede ukrepe kmetijske politike
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča, da se zaradi razglašene epidemije novega koronavirusa pripravljajo dopolnitve in spremembe nekaterih shem in ukrepov, ki se uveljavljajo prek zbirne vloge za leto 2020. Nov, spremenjen rok bo predvidoma do 15. junija. Prav tako bo ustrezno podaljšan rok za pozno predložitev zbirne vloge in sicer do 10. julija. Rok za dopolnitev vlog in zahtevkov pa se podaljša do 30. junija. Več v posnetku!
VEČ ...|22. 4. 2020
Spremembe pri rokih glede ukrepe kmetijske politike
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča, da se zaradi razglašene epidemije novega koronavirusa pripravljajo dopolnitve in spremembe nekaterih shem in ukrepov, ki se uveljavljajo prek zbirne vloge za leto 2020. Nov, spremenjen rok bo predvidoma do 15. junija. Prav tako bo ustrezno podaljšan rok za pozno predložitev zbirne vloge in sicer do 10. julija. Rok za dopolnitev vlog in zahtevkov pa se podaljša do 30. junija. Več v posnetku!

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|3. 7. 2020
Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Blaž Lesnik

naravapogovorneboastrofotograf

Komentar tedna

VEČ ...|3. 7. 2020
Hubert Požarnik: Napredek ali nazadovanje

Kar potrebujemo, so globoke spremembe v naših srcih, zavesti in ravnanju ter odločenost, gojiti in sejati to, kar bo pomagalo nam in prihodnjim rodovom ne le preživeti, ampak tudi pristno in polno živeti in rasti.

Hubert Požarnik: Napredek ali nazadovanje

Kar potrebujemo, so globoke spremembe v naših srcih, zavesti in ravnanju ter odločenost, gojiti in sejati to, kar bo pomagalo nam in prihodnjim rodovom ne le preživeti, ampak tudi pristno in polno živeti in rasti.

Hubert Požarnik

komentardružba

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 7. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. julij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. julij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Sol in luč

VEČ ...|30. 6. 2020
Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Drugi del pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Drugi del pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Tadej Sadar

družbaduhovnostkulturaodnosivzgoja

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Naš gost

VEČ ...|4. 7. 2020
Majda Starman

Ob izseljenski nedelji vam v oddaji Naš gost predstavljamo Majdo Starman, rojeno Šimenc iz Špitala ob Dravi in njeno življenjsko zgodbo, ki jo je opisala v knjigi Ostali smo na Koroškem. Posvetila jo je spominu rojakov, s katerimi je v drugi svetovni vojni in po njej doživljala usodo begunstva.

Majda Starman

Ob izseljenski nedelji vam v oddaji Naš gost predstavljamo Majdo Starman, rojeno Šimenc iz Špitala ob Dravi in njeno življenjsko zgodbo, ki jo je opisala v knjigi Ostali smo na Koroškem. Posvetila jo je spominu rojakov, s katerimi je v drugi svetovni vojni in po njej doživljala usodo begunstva.

Tone Gorjup

pogovorspomin

Za življenje

VEČ ...|4. 7. 2020
Izzivi ljubezni v starosti - demenca

Tokrat smo iskali najgloblje izzive ljubezni v procestu staranja. Z leti se začnejo poleg telesa spreminjati tudi posameznikovi možgani, kar prinese različne posledice: od pozabljanja do počasnejšega odziva, hitre utrujenosti... Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Izzivi ljubezni v starosti - demenca

Tokrat smo iskali najgloblje izzive ljubezni v procestu staranja. Z leti se začnejo poleg telesa spreminjati tudi posameznikovi možgani, kar prinese različne posledice: od pozabljanja do počasnejšega odziva, hitre utrujenosti... Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosistaranjedemencaduhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|4. 7. 2020
Na Debelem rtiču s Srcem otrok

Sobotna iskrica se je odpravila na morje in preverila vzdušje med počitnikarji, ki morda brez pomoči naših poslušalcev letos ne bi videli Obale. Na Debelem rtiču so bili Juretovi sogovorniki hvaležni otroci, marljivi animatorji in veseli organizatorji MIK-ove karavane S srcem za morje otrok.

Na Debelem rtiču s Srcem otrok

Sobotna iskrica se je odpravila na morje in preverila vzdušje med počitnikarji, ki morda brez pomoči naših poslušalcev letos ne bi videli Obale. Na Debelem rtiču so bili Juretovi sogovorniki hvaležni otroci, marljivi animatorji in veseli organizatorji MIK-ove karavane S srcem za morje otrok.

Jure Sešek

otrociMIKS srcem za morje otrokMIK-ova karavanaMilan NunićFranci PliberšekSlovenska karitasDebeli rtič

Iz naših krajev

VEČ ...|4. 7. 2020
Šalovci, Škofja Loka, Slovenske Konjice, Bled

Poročali smo o uspešnosti nekaterih občin pri sledenju konceptu zero waste oziroma nič odpadkov, blagoslovu več kot 270 let starih obnovljenih orgel v Cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Odpravili pa smo se tudi na Goričko, ki ponuja preživljanje dopusta v naravi.

Šalovci, Škofja Loka, Slovenske Konjice, Bled

Poročali smo o uspešnosti nekaterih občin pri sledenju konceptu zero waste oziroma nič odpadkov, blagoslovu več kot 270 let starih obnovljenih orgel v Cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Odpravili pa smo se tudi na Goričko, ki ponuja preživljanje dopusta v naravi.

Andrej Šinko

družbainfosvetovanje