Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.

Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.

V trenutnih razmerah mnogi potrebujejo pomoč. Morda pri varstvu otroka za nekaj ur, morda za hiter nakup hrane in dostavo ter podobno. V le štirinajstih dneh se je razvila brezplačna platforma Pomoč na dlani.

Neposredno smo prenašali molitev predsednika škofovske konference nadškofa Stanislava Zoreta iz njegove kapele. Molili smo za Božje varstvo pred koronavirusom, za obolele in za zdravstvene delavce ter za vse pokojne.

Vlada RS je v soboto pozno zvečer sprejela Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, s katerim želi omiliti gospodarske posledice pandemije. Včeraj je vse ukrepe pojasnila ministrica dr. Aleksandra Pivec.

Maševal je mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.

Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.

Vlada v okviru prvega paketa ukrepov v boju proti gospodarskim posledicam koronavirusa predlaga tudi ukrepe za kmetijsko področje.

Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.

Neposredno smo prenašali molitev predsednika škofovske konference nadškofa Stanislava Zoreta iz njegove kapele. Molili smo za Božje varstvo pred koronavirusom, za obolele in za zdravstvene delavce.

V oddaji ste slišali, zakaj v teh razmerah ni pametno preizkušati svojih meja, opozorili smo na dobre gorniške filme, ponovili opazovalni izziv merjenja Sončeve sence in se v zgodbi odpravili iz trentarske na kranjsko stran.

Nemalo pogumnih in požrtvovalnih zdravstvenih delavcev, ki v trenutnih razmerah ne morejo zapustiti službe, ima otroke, a ne tudi varstva zanje. Da je vsaj ta skrb odveč, so poskrbeli v Zvezi študentov medicine Slovenije. Akcijo nam je predstavil generalni sekretar Boris Podobnik.

Gostili smo moralnega teologa dr. Ivana Štuheca, z njim smo se pogovarjali o tem, kako koronavirus vplivana delovanje Cerkve, komentiral pa je tudi poteze državni oblasti. O teh smo po telefonu govorili tudi s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco. Ob sklepu oddaje pa ste lahko prisluhnili še sporočilu, ki ga je po Svetu za nacionalno varnost včeraj posredoval predsednik države Borut Pahor.

Zaradi razglašene epidemije koronavirusa pa so nam z MKGP potrdili, da je bil s strani Veterinarske zbornice Slovenije sprejet sklep o prekinitvi izvajanja določenih preventivnih ukrepov. Med njimi je tudi odlog cepljenja proti steklini v času med 15. marcem in 15. aprilom ter odpoved osemenjevanja vseh plemenic od 15. marca za najmanj tri tedne. Cepljenje proti bolezni modrikastega jezika se bo izvedlo le na kmetijah, kjer je bilo že opravljeno prvo cepljenje in je to potrebno za dokončanje primarnega cepljenja, sicer pa se do preklica vsa cepljenja proti tej bolezni ne opravlja.

Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

Zaradi razmer ob epidemiji koronavirusa so obnovitveni tečaji za varno rabo sredstev za varstvo rastlin in teestiranje škropilnic prestavljeni, pravi dr. Jernej Drofenik, vodja Sektorja za varstvo rastlin, na Upravi za varno hrano.

Ukrepi za zajezitev širjenja coronavirusa so pripeljali do viškov mleka, ki jih ni mogoče izvoziti v Italijo. V oddaji smo poročali o sklenjenem dogovoru za predelavo v domačih mlekarnah. Vlada je sprejela tudi interventni zakon na področju kmetijstva in gozdarstva ter ukrep povečanja blagovnih rezerv.

Predvajali smo skladbe: Čakam te ob kavi - Irena Kohont, Mais quand le matin - Claude François, I Love to Love (But My Baby Loves to Dance) - Tina Charles, Kaj je še ljubezen – Tomaž Domicelj, People need love – Abba, Memories of Heidelberg - Peggy March, Helloa – Bele vrane, Massachusettes – Bee Gees, Adio mare – Ivo Robić, Moja mala devojčica – Zdenka Vučković in Ivo Robić, Traumland – Heintje, Pegasto dekle – Arsen Dedič …

Svetuje Anka Poženel iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

V nocojšnji oddaji ste ponovno slišali predstavitev letošnjih radijskih počitnic, ki bodo od 15. do 21. junija na Madžarskem.

Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.

Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.

Ponoči je v severnoameriški košarkarski ligi NBA potekal težko pričakovani obračun slovenskih zvezdnikov. Miami Heat Gorana Dragića je gostil Dallas Mavericks Luke Dončića. S 126:118 so na Dončićev 21. rojstni dan slavili domači. Dragić je dosegel 16 točk, pet podaj in štiri skoke, slavljenec Dončić pa 23 točk, deset podaj in štiri skoke. Na tekmi je vladalo posebno vzdušje, saj je zaradi srečanja slovenskih košarkarjev v obeh moštvih dvoboj obiskalo okoli 2000 slovenskih navijačev. Tako kot lani, ko je v dvoboju slovenskih košarkarjev v Miamiju prav tako slavil Dragić in Miami, je bilo tudi tokrat boljše domače moštvo. Odločilno prednost si je Miami priigral na začetku zadnje četrtine, ko je naredil niz 13:0. S tem si je zagotovil šele tretjo zmago na zadnjih desetih tekmah. Da je bila tekma nekaj posebnega, pa ne zaradi točk ampak zaradi tega, kar so Slovenci prinesli s seboj, pa je dejal sodelavec Jure Sešek, ki si je tekmo ogledal v dvorani. »Kadar se je slišalo kaj slovenskega, to je bilo v tem večeru zelo pogosto, smo Slovenci vstali, zapeli, navijali in ropotali, vriskali, vse tisto kar slovenski navijači premorejo je bilo tukaj,« je dejal Jure. Z navdušenjem so slovenski navijači sprejeli tudi prizore na velikem ekranu v dvorani na katerem je bilo mogoče videti lepote Slovenije. »Po sami tekmi sta nas pričakala Dončić in Dragić prišla pozdravit, se nam zahvalila, da je kar 2000 Slovencev in Slovencev prišlo tako daleč, da si je ogledalo tekmo,« je dejal Jure.

Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.

Iz župnijske cerkve svetega Benedikta v Kančevcih na Goričkem smo na 7. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik brat Jurij Štravs, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom brata Staneta Bešterja. Na orgle je igral Janez Gjergjek.

Slovenski znanstveniki združeni v mednarodno ekipo uspešno reciklirajo tekstil. Novost je pritegnila tudi svetovno znane proizvajalce. Aleksandra Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS je predstavila inovativno metodo.

Izgubili smo enega vidnejših vizionarskih osebnosti našega časa. Tokratno rubriko posvečamo Francu Boletu v spomin in v znak hvaležnosti.

V jutranji rubriki je o tem svetovala mag. Nataša Ferant, z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Iz župnijske cerkve Svetega Duha v Celju smo na 6. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Srečko Hren, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Rada Pinterja. Na orgle je igrala Vladka Blažič.

V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi v javno obravnavo dalo predlog novele zakona o kmetijstvu, ki predvideva spremembo definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva ter ureja področje ekološkega kmetovanja. Sprememba definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva je potrebna zaradi uskladitve s predpisi Evropske unije, ki jasno določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vse predelovalce sadja, da so dolžni sami obračunati in plačati obvezni prispevek za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za vse predelane količine slovenskega sadja v letu 2019.

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo. To izhaja iz raziskave, ki jo je opravila družba PricewaterhouseCoopers. Več kot polovica anektiranih direktorjev v Sloveniji meni, da se bo svetovna gospodarska rast zaradi številnih negotovosti v prihodnjih 12 mesecih poslabšala. Zakaj? To smo vprašali vodjo oddelka pravnega svetovanja omenjene družbe Sanjo Savič.

Po prvem krogu pogovorov je jasno, da načelno strinjanje, da so pogovori o novi koaliciji mogoči, obstaja. Razumni politiki, ki niso nasedli na “antijanševsko paranojo” so očitno ključ do normalizacije odnosov v slovenski politiki. Levičarsko jahanje na tej paranoji pa mora pri vsakem poskusu dobiti večjo dozo pozornosti in medikamentov, da sploh še deluje. Neprikriti pritiski s strani večjih medijskih hiš, urednikov in novinarjev ter ostalih bolj zakulisnih igralcev je preprosto rečeno na ravni ostudnega. Iti tako daleč, da se dvomi v ustavne kompetence poslancev, pošilja grozilna pisma in tako naprej, samo potrjuje, kaj vse je na kocki, če pride do zamenjave vlade.

Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju smo na 5. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Mitja Bulič, pel pa mešani župnijski zbor pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Nataše Car.

Seminar o hmeljarstvu bo potekal v četrtek, 13. februarja 2020, v kongresnem centru Thermana Laško s pričetkom ob 9. uri. Gregor Leskošek pravi, da se bodo osredotočili na program skupne kmetijske politike v naslednjem obdobju ter na trenutno aktualno problematiko pri pridelavi in predelavi hmelja s poudarkom na hudi viroidni zakrnelosti hmelja.

Sindikat kulture in narave Glosa je ob kulturnem prazniku na ministra Zorana Pozniča, pa tudi na njegove predhodnike in naslednike, naslovil pismo. V njem poudarja, da kultura ne sme biti prostor, kjer se politično mešetari in demonstrira strankarska pokorščina. Ob tem je opomnil, da bi kulturniki morali v ministru najti kompetentnega sogovornika. Več nam je o sporočilu povedal predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar.

Februarsko nočno nebo je bilo izhodišče tokratne oddaje: kako opazovati, katera ozvezdja kraljujejo? Nismo pozabili niti na planete. Če se navdušujete nad astronomijo in iščete koristne nasvete ob prvih korakih, ne oklevajte in prisluhnite oddaji.

Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pojasnjuje cilje, ki si jih je ob razglasitvi zadala mednarodna skupnost.

Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.

Predstavljene skladbe: Selena Gomez - Rare; Lauren Alaina – Getting good; BTS – Black swan; Dua Lipa – Physical; Pablo Alboran & Ava Max – Tabu; Žan Serčič – Lana; Kodaline – Wherever you are; Sam Fender – The Borders; Jonas Brothers – What a man gotta do; Lean Kozlar Luigi – Ti znaš; Demi Lovato – Anyone; Avi Kaplan – It knows me; Raiven – Ti;

Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.