Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec

Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.

Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec

Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.

varno na vrh

Dogodki

Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec
Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.
VEČ ...|25. 6. 2019
Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec
Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.

Robert Božič

varno na vrh

Za življenje

VEČ ...|22. 6. 2019
Jeza

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Jeza

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

odnosisvetovanjedružbavzgoja

Za življenje

Jeza
Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.
VEČ ...|22. 6. 2019
Jeza
Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Mateja Feltrin Novljan

odnosisvetovanjedružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovina

Globine

VEČ ...|11. 6. 2019
o Božjem kraljestvu

Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

o Božjem kraljestvu

Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

duhovnostnebeško kraljestvosveto pismoizobraževanje

Globine

o Božjem kraljestvu
Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.
VEČ ...|11. 6. 2019
o Božjem kraljestvu
Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostnebeško kraljestvosveto pismoizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|8. 6. 2019
Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Za življenje

Finančna modrost
Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.
VEČ ...|8. 6. 2019
Finančna modrost
Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Nataša Ličen

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Sol in luč

VEČ ...|4. 6. 2019
Blanka Tacer: Zakaj ne izpolnimo ciljev, ki smo si jih sami izbrali, Kaj je resničen pogum, Kako začeti pot spremembe?

Dr. Blanka Tacer, psihologinja in ekonomistka, deluje v gospodarstvu in šolstvu. Izobražuje in ocenjuje kadrovske potenciale. Usposablja mentorje, prodajnike in učitelje za vodenje kolegialnega coachinga. V oddaji Sol in luč smo slišali tudi njeno misel, da: sreča ni stanje ampak so mikro-trenutki, ko se dobro počutimo, toda življenje sestavlja mnogo drobnih trenutkov, ki jih sestavljajo tudi težave in problemi in napačno bi bilo otroke učiti, da teh ni in da moramo biti vseskozi srečni.«

Blanka Tacer: Zakaj ne izpolnimo ciljev, ki smo si jih sami izbrali, Kaj je resničen pogum, Kako začeti pot spremembe?

Dr. Blanka Tacer, psihologinja in ekonomistka, deluje v gospodarstvu in šolstvu. Izobražuje in ocenjuje kadrovske potenciale. Usposablja mentorje, prodajnike in učitelje za vodenje kolegialnega coachinga. V oddaji Sol in luč smo slišali tudi njeno misel, da: sreča ni stanje ampak so mikro-trenutki, ko se dobro počutimo, toda življenje sestavlja mnogo drobnih trenutkov, ki jih sestavljajo tudi težave in problemi in napačno bi bilo otroke učiti, da teh ni in da moramo biti vseskozi srečni.«

družbaizobraževanjeodnosi

Sol in luč

Blanka Tacer: Zakaj ne izpolnimo ciljev, ki smo si jih sami izbrali, Kaj je resničen pogum, Kako začeti pot spremembe?
Dr. Blanka Tacer, psihologinja in ekonomistka, deluje v gospodarstvu in šolstvu. Izobražuje in ocenjuje kadrovske potenciale. Usposablja mentorje, prodajnike in učitelje za vodenje kolegialnega coachinga. V oddaji Sol in luč smo slišali tudi njeno misel, da: sreča ni stanje ampak so mikro-trenutki, ko se dobro počutimo, toda življenje sestavlja mnogo drobnih trenutkov, ki jih sestavljajo tudi težave in problemi in napačno bi bilo otroke učiti, da teh ni in da moramo biti vseskozi srečni.«
VEČ ...|4. 6. 2019
Blanka Tacer: Zakaj ne izpolnimo ciljev, ki smo si jih sami izbrali, Kaj je resničen pogum, Kako začeti pot spremembe?
Dr. Blanka Tacer, psihologinja in ekonomistka, deluje v gospodarstvu in šolstvu. Izobražuje in ocenjuje kadrovske potenciale. Usposablja mentorje, prodajnike in učitelje za vodenje kolegialnega coachinga. V oddaji Sol in luč smo slišali tudi njeno misel, da: sreča ni stanje ampak so mikro-trenutki, ko se dobro počutimo, toda življenje sestavlja mnogo drobnih trenutkov, ki jih sestavljajo tudi težave in problemi in napačno bi bilo otroke učiti, da teh ni in da moramo biti vseskozi srečni.«

Tadej SadarNataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosi

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|2. 6. 2019
Naši strahovi

Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.

Naši strahovi

Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.

strahhvaležnostživljenjebolezenstarost

Klepet z Metko Klevišar

Naši strahovi
Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.
VEČ ...|2. 6. 2019
Naši strahovi
Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.

Damijana Medved

strahhvaležnostživljenjebolezenstarost

Za življenje

VEČ ...|1. 6. 2019
Zaznamovani z zlorabo

V središču tokratne oddaje je bila težka tema: fizične in čustvene zlorabe. Postavili smo se na stran žrtev, ki so zaznamovane za vse življenje, saj se vanje naseli občutek krivde, nesprejetosti in nezaželenosti. Kdo in kako jim lahko pomaga? Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika.

Zaznamovani z zlorabo

V središču tokratne oddaje je bila težka tema: fizične in čustvene zlorabe. Postavili smo se na stran žrtev, ki so zaznamovane za vse življenje, saj se vanje naseli občutek krivde, nesprejetosti in nezaželenosti. Kdo in kako jim lahko pomaga? Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika.

odnosizlorabeduhovnost

Za življenje

Zaznamovani z zlorabo
V središču tokratne oddaje je bila težka tema: fizične in čustvene zlorabe. Postavili smo se na stran žrtev, ki so zaznamovane za vse življenje, saj se vanje naseli občutek krivde, nesprejetosti in nezaželenosti. Kdo in kako jim lahko pomaga? Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika.
VEČ ...|1. 6. 2019
Zaznamovani z zlorabo
V središču tokratne oddaje je bila težka tema: fizične in čustvene zlorabe. Postavili smo se na stran žrtev, ki so zaznamovane za vse življenje, saj se vanje naseli občutek krivde, nesprejetosti in nezaželenosti. Kdo in kako jim lahko pomaga? Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika.

Blaž Lesnik

odnosizlorabeduhovnost

Petkov večer

VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

družbaotrocipogovoršport

Petkov večer

Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam
VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Mateja Feltrin Novljan

družbaotrocipogovoršport

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Komentar Časnik.si

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.
VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Svetovalnica

VEČ ...|28. 5. 2019
Substrati in njihov vpliv na hrano

V Svetovalnici ste izvedeli, ali so substrati, ki jih lahko kupimo za naše okrasne rastline, primerni tudi za gojenje zelenjave ali ne. Kako vpliva zemlja v tleh na rast in s tem na naše življenje? Naš gost je bil dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Substrati in njihov vpliv na hrano

V Svetovalnici ste izvedeli, ali so substrati, ki jih lahko kupimo za naše okrasne rastline, primerni tudi za gojenje zelenjave ali ne. Kako vpliva zemlja v tleh na rast in s tem na naše življenje? Naš gost je bil dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

svetovanjeizobraževanjesubstrati

Svetovalnica

Substrati in njihov vpliv na hrano
V Svetovalnici ste izvedeli, ali so substrati, ki jih lahko kupimo za naše okrasne rastline, primerni tudi za gojenje zelenjave ali ne. Kako vpliva zemlja v tleh na rast in s tem na naše življenje? Naš gost je bil dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
VEČ ...|28. 5. 2019
Substrati in njihov vpliv na hrano
V Svetovalnici ste izvedeli, ali so substrati, ki jih lahko kupimo za naše okrasne rastline, primerni tudi za gojenje zelenjave ali ne. Kako vpliva zemlja v tleh na rast in s tem na naše življenje? Naš gost je bil dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanjesubstrati

Za sožitje

VEČ ...|28. 5. 2019
Dobre navade

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o dobrih navadah za boljše sobivanje in sožitje. Konec meseca maja je svetovni dan športa in dan brez tobaka. Kdaj, kako in katere navade sprejeti za izpolnjujoče življenje?

Dobre navade

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o dobrih navadah za boljše sobivanje in sožitje. Konec meseca maja je svetovni dan športa in dan brez tobaka. Kdaj, kako in katere navade sprejeti za izpolnjujoče življenje?

družbaizobraževanjeodnosisvetovanjevzgoja

Za sožitje

Dobre navade
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o dobrih navadah za boljše sobivanje in sožitje. Konec meseca maja je svetovni dan športa in dan brez tobaka. Kdaj, kako in katere navade sprejeti za izpolnjujoče življenje?
VEČ ...|28. 5. 2019
Dobre navade
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o dobrih navadah za boljše sobivanje in sožitje. Konec meseca maja je svetovni dan športa in dan brez tobaka. Kdaj, kako in katere navade sprejeti za izpolnjujoče življenje?

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosisvetovanjevzgoja

Od slike do besede

VEČ ...|28. 5. 2019
Vojne je konec?

Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.

Vojne je konec?

Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.

politikaspomindružba

Od slike do besede

Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.
VEČ ...|28. 5. 2019
Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.

Mateja Subotičanec

politikaspomindružba

Za življenje

VEČ ...|25. 5. 2019
Duhovnik dr. Karl Gržan o medsebojnih odnosih

Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.

Duhovnik dr. Karl Gržan o medsebojnih odnosih

Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.

družbaodnosisvetovanje

Za življenje

Duhovnik dr. Karl Gržan o medsebojnih odnosih
Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.
VEČ ...|25. 5. 2019
Duhovnik dr. Karl Gržan o medsebojnih odnosih
Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.

Mateja Feltrin Novljan

družbaodnosisvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|24. 5. 2019
Zakaj izbrati življenje

Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.

Zakaj izbrati življenje

Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Zakaj izbrati življenje
Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.
VEČ ...|24. 5. 2019
Zakaj izbrati življenje
Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.

Darja Pečnik

komentardružbaodnosi

Za življenje

VEČ ...|18. 5. 2019
Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

pogovorvzgojaizobraževanjekultura

Za življenje

Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.
VEČ ...|18. 5. 2019
Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mateja Subotičanec

pogovorvzgojaizobraževanjekultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 5. 2019
Pomladni festival petja - Čipke in Baraga - 50 let APZ France Prešeren - Sibrass koncert

Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.

Pomladni festival petja - Čipke in Baraga - 50 let APZ France Prešeren - Sibrass koncert

Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.

Franc Kosem

Kulturni utrinki

Pomladni festival petja - Čipke in Baraga - 50 let APZ France Prešeren - Sibrass koncert
Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.
VEČ ...|17. 5. 2019
Pomladni festival petja - Čipke in Baraga - 50 let APZ France Prešeren - Sibrass koncert
Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.

Jože Bartolj

Franc Kosem

Za življenje

VEČ ...|11. 5. 2019
Vzgojni recepti, ki delujejo

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

Vzgojni recepti, ki delujejo

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

odnosiotrocidružbapogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Vzgojni recepti, ki delujejo
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.
VEČ ...|11. 5. 2019
Vzgojni recepti, ki delujejo
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

Nataša Ličen

odnosiotrocidružbapogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

VEČ ...|4. 5. 2019
p. dr. Christian Gostečnik o bistvenem v odnosih

O bistvenem v odnosih, družinskem vzdušju po prostih prazničnih dneh in tudi zakaj je veliki četrtek posebnega pomena za zakonce.

p. dr. Christian Gostečnik o bistvenem v odnosih

O bistvenem v odnosih, družinskem vzdušju po prostih prazničnih dneh in tudi zakaj je veliki četrtek posebnega pomena za zakonce.

odnosidružina

Za življenje

p. dr. Christian Gostečnik o bistvenem v odnosih
O bistvenem v odnosih, družinskem vzdušju po prostih prazničnih dneh in tudi zakaj je veliki četrtek posebnega pomena za zakonce.
VEČ ...|4. 5. 2019
p. dr. Christian Gostečnik o bistvenem v odnosih
O bistvenem v odnosih, družinskem vzdušju po prostih prazničnih dneh in tudi zakaj je veliki četrtek posebnega pomena za zakonce.

Blaž Lesnik

odnosidružina

Duhovna misel

VEČ ...|3. 5. 2019
Ni stranskih vhodov. Skrivnih vrat. Zasilnih izhodov.

Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni. (Jn 14, 6)

Ni stranskih vhodov. Skrivnih vrat. Zasilnih izhodov.

Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni. (Jn 14, 6)

duhovnost

Duhovna misel

Ni stranskih vhodov. Skrivnih vrat. Zasilnih izhodov.
Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni. (Jn 14, 6)
VEČ ...|3. 5. 2019
Ni stranskih vhodov. Skrivnih vrat. Zasilnih izhodov.
Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni. (Jn 14, 6)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|2. 5. 2019
Pričujem o tem? Z življenjem!

Kdor prihaja iz nebes, je nad vsem, in pričuje o tem, kar je videl in slišal. (Jn 3, 31)

Pričujem o tem? Z življenjem!

Kdor prihaja iz nebes, je nad vsem, in pričuje o tem, kar je videl in slišal. (Jn 3, 31)

duhovnost

Duhovna misel

Pričujem o tem? Z življenjem!
Kdor prihaja iz nebes, je nad vsem, in pričuje o tem, kar je videl in slišal. (Jn 3, 31)
VEČ ...|2. 5. 2019
Pričujem o tem? Z življenjem!
Kdor prihaja iz nebes, je nad vsem, in pričuje o tem, kar je videl in slišal. (Jn 3, 31)

Gregor Čušin

duhovnost

Šmarnice

VEČ ...|1. 5. 2019
Ž kot življenje

Ž kot življenje

duhovnost

Šmarnice

Ž kot življenje
VEČ ...|1. 5. 2019
Ž kot življenje

Gregor Čušin

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|27. 4. 2019
O usmiljenju

V tokratni oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Kako usmiljenje živeti v konktretnih situacijah? Smo usmiljeni do sebe? Znamo biti usmiljeni do drugih in v kakšni meri? Ob poslušanju smo si bomo nastavili tudi ogledalo.

O usmiljenju

V tokratni oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Kako usmiljenje živeti v konktretnih situacijah? Smo usmiljeni do sebe? Znamo biti usmiljeni do drugih in v kakšni meri? Ob poslušanju smo si bomo nastavili tudi ogledalo.

duhovnostdružbaodnosivzgojapogovorsvetovanje

Za življenje

O usmiljenju
V tokratni oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Kako usmiljenje živeti v konktretnih situacijah? Smo usmiljeni do sebe? Znamo biti usmiljeni do drugih in v kakšni meri? Ob poslušanju smo si bomo nastavili tudi ogledalo.
VEČ ...|27. 4. 2019
O usmiljenju
V tokratni oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Kako usmiljenje živeti v konktretnih situacijah? Smo usmiljeni do sebe? Znamo biti usmiljeni do drugih in v kakšni meri? Ob poslušanju smo si bomo nastavili tudi ogledalo.

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostdružbaodnosivzgojapogovorsvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 4. 2019
Baška grapa razsvetljena, ko v dolini še vedeli niso za elektriko

Rubrika Ni meje za dobre ideje je nastala v Baški grapi. Dolina sredi gora je prebivalce že od nekdaj spodbujala k iskanju rešitev za boljše življenje. Pogosto so bili zaradi oddaljenosti povsem odvisni od svojega znanja in iznajdljivosti. Marjan Nagode je bil naš sogovornik.

Baška grapa razsvetljena, ko v dolini še vedeli niso za elektriko

Rubrika Ni meje za dobre ideje je nastala v Baški grapi. Dolina sredi gora je prebivalce že od nekdaj spodbujala k iskanju rešitev za boljše življenje. Pogosto so bili zaradi oddaljenosti povsem odvisni od svojega znanja in iznajdljivosti. Marjan Nagode je bil naš sogovornik.

inovativnostizobraževanjepodjetnost

Ni meje za dobre ideje

Baška grapa razsvetljena, ko v dolini še vedeli niso za elektriko
Rubrika Ni meje za dobre ideje je nastala v Baški grapi. Dolina sredi gora je prebivalce že od nekdaj spodbujala k iskanju rešitev za boljše življenje. Pogosto so bili zaradi oddaljenosti povsem odvisni od svojega znanja in iznajdljivosti. Marjan Nagode je bil naš sogovornik.
VEČ ...|25. 4. 2019
Baška grapa razsvetljena, ko v dolini še vedeli niso za elektriko
Rubrika Ni meje za dobre ideje je nastala v Baški grapi. Dolina sredi gora je prebivalce že od nekdaj spodbujala k iskanju rešitev za boljše življenje. Pogosto so bili zaradi oddaljenosti povsem odvisni od svojega znanja in iznajdljivosti. Marjan Nagode je bil naš sogovornik.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjepodjetnost

Modrost v očeh

VEČ ...|23. 4. 2019
Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška

Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška

Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

književnostpapež

Modrost v očeh

Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška
Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.
VEČ ...|23. 4. 2019
Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška
Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Damijana Medved

književnostpapež

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 4. 2019
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku

V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku

V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

družbaduhovnostinfopogovorodnosizasvojenostbrane miličević

Informativni prispevki

Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku
V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«
VEČ ...|22. 4. 2019
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku
V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Alen Salihović

družbaduhovnostinfopogovorodnosizasvojenostbrane miličević

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Za življenje

VEČ ...|20. 4. 2019
Kako govoriš in kdo si?

Kako govoriš in kdo si?

duhovnostpogovorvzgoja

Za življenje

Kako govoriš in kdo si?
VEČ ...|20. 4. 2019
Kako govoriš in kdo si?

Radio Ognjišče

duhovnostpogovorvzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|19. 4. 2019
Veliki petek

V oddaji smo se pogovarjali o Velikem petku, kaj naj pomeni za naše življenje, kako ga osmisliti, kako ga v polnosti preživeti? Naš gost je bil p. Janez Poljanšek.

Veliki petek

V oddaji smo se pogovarjali o Velikem petku, kaj naj pomeni za naše življenje, kako ga osmisliti, kako ga v polnosti preživeti? Naš gost je bil p. Janez Poljanšek.

duhovnostpogovor

Iz Betanije

Veliki petek
V oddaji smo se pogovarjali o Velikem petku, kaj naj pomeni za naše življenje, kako ga osmisliti, kako ga v polnosti preživeti? Naš gost je bil p. Janez Poljanšek.
VEČ ...|19. 4. 2019
Veliki petek
V oddaji smo se pogovarjali o Velikem petku, kaj naj pomeni za naše življenje, kako ga osmisliti, kako ga v polnosti preživeti? Naš gost je bil p. Janez Poljanšek.

Mateja Subotičanec

duhovnostpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
»To je bilo potovanje iz teme v luč«

Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.

»To je bilo potovanje iz teme v luč«

Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.

duhovnostizobraževanjemladiodnosipogovor

Informativni prispevki

»To je bilo potovanje iz teme v luč«
Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.
VEČ ...|18. 4. 2019
»To je bilo potovanje iz teme v luč«
Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.

Marjana Debevec

duhovnostizobraževanjemladiodnosipogovor

Srečanja

VEČ ...|16. 4. 2019
Čudež življenja

Marsikatera nosečnica je zelo presenečena, ko pri 8 ali 9 tednu na ekranu vidi otročka, dolgega dva centimetra; da že pomaha z rokicami; da srček utripa. O čudežu življenja, Hipokratovi prisegi in tehnologiji lažnih obtožb smo govorili v oddaji Srečanja.

Čudež življenja

Marsikatera nosečnica je zelo presenečena, ko pri 8 ali 9 tednu na ekranu vidi otročka, dolgega dva centimetra; da že pomaha z rokicami; da srček utripa. O čudežu življenja, Hipokratovi prisegi in tehnologiji lažnih obtožb smo govorili v oddaji Srečanja.

življenjesplavnosečnost

Srečanja

Čudež življenja
Marsikatera nosečnica je zelo presenečena, ko pri 8 ali 9 tednu na ekranu vidi otročka, dolgega dva centimetra; da že pomaha z rokicami; da srček utripa. O čudežu življenja, Hipokratovi prisegi in tehnologiji lažnih obtožb smo govorili v oddaji Srečanja.
VEČ ...|16. 4. 2019
Čudež življenja
Marsikatera nosečnica je zelo presenečena, ko pri 8 ali 9 tednu na ekranu vidi otročka, dolgega dva centimetra; da že pomaha z rokicami; da srček utripa. O čudežu življenja, Hipokratovi prisegi in tehnologiji lažnih obtožb smo govorili v oddaji Srečanja.

Marta Jerebič

življenjesplavnosečnost

Sol in luč

VEČ ...|16. 4. 2019
Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

duhovnost

Sol in luč

Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.
Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.
VEČ ...|16. 4. 2019
Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.
Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Tadej Sadar

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2019
Osebna rast je rast v odnosih

Psihologinja, pisateljica, pesnica Alenka Rebula Tuta, ki jo redno povabimo k pogovoru v oddaji Za življenje, za danes in jutri pravi, v vsakem je želja po dobrem počutju in doživljanju globljega. Manj razširjena pa je zavest, da to lahko pride samo iz izbire in vsakodnevnega prizadevanja, da se to dogaja. Ljudje imamo danes malo časa, premalo za odnose in še manj za poglabljanje vase. Toda osebna rast pomeni prav to, življenje stremi k rasti, rastemo pa v odnosih.

Osebna rast je rast v odnosih

Psihologinja, pisateljica, pesnica Alenka Rebula Tuta, ki jo redno povabimo k pogovoru v oddaji Za življenje, za danes in jutri pravi, v vsakem je želja po dobrem počutju in doživljanju globljega. Manj razširjena pa je zavest, da to lahko pride samo iz izbire in vsakodnevnega prizadevanja, da se to dogaja. Ljudje imamo danes malo časa, premalo za odnose in še manj za poglabljanje vase. Toda osebna rast pomeni prav to, življenje stremi k rasti, rastemo pa v odnosih.

odnosipogovordružbaduhovnostvzgoja

Za življenje

Osebna rast je rast v odnosih
Psihologinja, pisateljica, pesnica Alenka Rebula Tuta, ki jo redno povabimo k pogovoru v oddaji Za življenje, za danes in jutri pravi, v vsakem je želja po dobrem počutju in doživljanju globljega. Manj razširjena pa je zavest, da to lahko pride samo iz izbire in vsakodnevnega prizadevanja, da se to dogaja. Ljudje imamo danes malo časa, premalo za odnose in še manj za poglabljanje vase. Toda osebna rast pomeni prav to, življenje stremi k rasti, rastemo pa v odnosih.
VEČ ...|13. 4. 2019
Osebna rast je rast v odnosih
Psihologinja, pisateljica, pesnica Alenka Rebula Tuta, ki jo redno povabimo k pogovoru v oddaji Za življenje, za danes in jutri pravi, v vsakem je želja po dobrem počutju in doživljanju globljega. Manj razširjena pa je zavest, da to lahko pride samo iz izbire in vsakodnevnega prizadevanja, da se to dogaja. Ljudje imamo danes malo časa, premalo za odnose in še manj za poglabljanje vase. Toda osebna rast pomeni prav to, življenje stremi k rasti, rastemo pa v odnosih.

Nataša Ličen

odnosipogovordružbaduhovnostvzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|11. 4. 2019
Roman Globokar

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Roman Globokar

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

svetovanje

Svetovalnica

Roman Globokar
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.
VEČ ...|11. 4. 2019
Roman Globokar
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Blaž Lesnik

svetovanje

Radijski misijon 2019

VEČ ...|11. 4. 2019
Svetovalnica: Roman Globokar

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Svetovalnica: Roman Globokar

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Svetovalnica: Roman Globokar
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.
VEČ ...|11. 4. 2019
Svetovalnica: Roman Globokar
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Blaž Lesnik

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

VEČ ...|10. 4. 2019
p. Marko Ivan Rupnik: Tudi jaz bom enkrat star ali poljubiti svoja leta

Lepo je videti mladega človeka, ko zaživi svojo vero in je lep zaradi preroške vizije, ki jo vidi. Kako bo svoje življenje daroval. Star človek pa je lep, ker je že zapisano na njem, kako se je to zgodilo.

p. Marko Ivan Rupnik: Tudi jaz bom enkrat star ali poljubiti svoja leta

Lepo je videti mladega človeka, ko zaživi svojo vero in je lep zaradi preroške vizije, ki jo vidi. Kako bo svoje življenje daroval. Star človek pa je lep, ker je že zapisano na njem, kako se je to zgodilo.

duhovnost

Radijski misijon 2019

p. Marko Ivan Rupnik: Tudi jaz bom enkrat star ali poljubiti svoja leta
Lepo je videti mladega človeka, ko zaživi svojo vero in je lep zaradi preroške vizije, ki jo vidi. Kako bo svoje življenje daroval. Star človek pa je lep, ker je že zapisano na njem, kako se je to zgodilo.
VEČ ...|10. 4. 2019
p. Marko Ivan Rupnik: Tudi jaz bom enkrat star ali poljubiti svoja leta
Lepo je videti mladega človeka, ko zaživi svojo vero in je lep zaradi preroške vizije, ki jo vidi. Kako bo svoje življenje daroval. Star človek pa je lep, ker je že zapisano na njem, kako se je to zgodilo.

Silvestra Sadar

duhovnost

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|7. 4. 2019
Sprejeti odgovornost za svoje življenje

Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.

Sprejeti odgovornost za svoje življenje

Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.

odgovornostodločitvebolezenživljenje

Klepet z Metko Klevišar

Sprejeti odgovornost za svoje življenje
Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.
VEČ ...|7. 4. 2019
Sprejeti odgovornost za svoje življenje
Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.

Damijana Medved

odgovornostodločitvebolezenživljenje

Za življenje

VEČ ...|6. 4. 2019
Najtežje je odpustiti samemu sebi

V resnici more odpuščati le tisti, ki ve tudi za božje odpuščanje in ga je bil deležen. Pogosto je najtežje odpustiti samemu sebi in storiti korak naprej v življenju. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Najtežje je odpustiti samemu sebi

V resnici more odpuščati le tisti, ki ve tudi za božje odpuščanje in ga je bil deležen. Pogosto je najtežje odpustiti samemu sebi in storiti korak naprej v življenju. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

duhovnostodpuščanjeodnosi

Za življenje

Najtežje je odpustiti samemu sebi
V resnici more odpuščati le tisti, ki ve tudi za božje odpuščanje in ga je bil deležen. Pogosto je najtežje odpustiti samemu sebi in storiti korak naprej v življenju. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
VEČ ...|6. 4. 2019
Najtežje je odpustiti samemu sebi
V resnici more odpuščati le tisti, ki ve tudi za božje odpuščanje in ga je bil deležen. Pogosto je najtežje odpustiti samemu sebi in storiti korak naprej v življenju. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

duhovnostodpuščanjeodnosi

Družinska kateheza

VEČ ...|2. 4. 2019
Smo še sposobni čakati?

V Družinski katehezi so Vilma in Dani Siter iz društva Družina in življenje ter duhovnik Rafko Klemenčič odgovarjali na vaša vprašanja. Ob prebiranju papeževe spodbude Radost ljubezni smo prišli do zadnjega dela 7. poglavja, ki govori o vzgoji. Pogovarjali smo se o sposobnosti čakanja, ki je danes tako težko dosegljiva, pa tudi o tem, kako se v družini naučimo živeti z drugim, ga prenašati, spoštovati. Dotaknili smo se tudi nevarnosti in pasti sodobne tehnologije.

Smo še sposobni čakati?

V Družinski katehezi so Vilma in Dani Siter iz društva Družina in življenje ter duhovnik Rafko Klemenčič odgovarjali na vaša vprašanja. Ob prebiranju papeževe spodbude Radost ljubezni smo prišli do zadnjega dela 7. poglavja, ki govori o vzgoji. Pogovarjali smo se o sposobnosti čakanja, ki je danes tako težko dosegljiva, pa tudi o tem, kako se v družini naučimo živeti z drugim, ga prenašati, spoštovati. Dotaknili smo se tudi nevarnosti in pasti sodobne tehnologije.

duhovnostpogovor

Družinska kateheza

Smo še sposobni čakati?
V Družinski katehezi so Vilma in Dani Siter iz društva Družina in življenje ter duhovnik Rafko Klemenčič odgovarjali na vaša vprašanja. Ob prebiranju papeževe spodbude Radost ljubezni smo prišli do zadnjega dela 7. poglavja, ki govori o vzgoji. Pogovarjali smo se o sposobnosti čakanja, ki je danes tako težko dosegljiva, pa tudi o tem, kako se v družini naučimo živeti z drugim, ga prenašati, spoštovati. Dotaknili smo se tudi nevarnosti in pasti sodobne tehnologije.
VEČ ...|2. 4. 2019
Smo še sposobni čakati?
V Družinski katehezi so Vilma in Dani Siter iz društva Družina in življenje ter duhovnik Rafko Klemenčič odgovarjali na vaša vprašanja. Ob prebiranju papeževe spodbude Radost ljubezni smo prišli do zadnjega dela 7. poglavja, ki govori o vzgoji. Pogovarjali smo se o sposobnosti čakanja, ki je danes tako težko dosegljiva, pa tudi o tem, kako se v družini naučimo živeti z drugim, ga prenašati, spoštovati. Dotaknili smo se tudi nevarnosti in pasti sodobne tehnologije.

Marjana Debevec

duhovnostpogovor

Za življenje

VEČ ...|30. 3. 2019
Ni negativnih čustev

Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?

Ni negativnih čustev

Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?

družbapogovorotrocimladikulturaodnosisvetovanjevzgojaizobraževanje

Za življenje

Ni negativnih čustev
Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?
VEČ ...|30. 3. 2019
Ni negativnih čustev
Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?

Nataša Ličen

družbapogovorotrocimladikulturaodnosisvetovanjevzgojaizobraževanje

Sobotna iskrica

VEČ ...|30. 3. 2019
Uganke in slonček Dumbo

Ob devetih se je začela naša otroška oddaja. Po dolgem času je zastavila nekaj ugank in izpolnila prav toliko glasbenih želja. Ustavila se je tudi pri vsebini nekaterih posebnih dni, ki so nas na začetku pomladi želeli opomniti na za življenje pomembne reči.

Uganke in slonček Dumbo

Ob devetih se je začela naša otroška oddaja. Po dolgem času je zastavila nekaj ugank in izpolnila prav toliko glasbenih želja. Ustavila se je tudi pri vsebini nekaterih posebnih dni, ki so nas na začetku pomladi želeli opomniti na za življenje pomembne reči.

izobraževanjemladiodnosiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Uganke in slonček Dumbo
Ob devetih se je začela naša otroška oddaja. Po dolgem času je zastavila nekaj ugank in izpolnila prav toliko glasbenih želja. Ustavila se je tudi pri vsebini nekaterih posebnih dni, ki so nas na začetku pomladi želeli opomniti na za življenje pomembne reči.
VEČ ...|30. 3. 2019
Uganke in slonček Dumbo
Ob devetih se je začela naša otroška oddaja. Po dolgem času je zastavila nekaj ugank in izpolnila prav toliko glasbenih želja. Ustavila se je tudi pri vsebini nekaterih posebnih dni, ki so nas na začetku pomladi želeli opomniti na za življenje pomembne reči.

Jure Sešek

izobraževanjemladiodnosiotrocivzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|27. 3. 2019
Avtizem

Včasih avtizma niso poznali in nekatere stvari odkrivamo in spoznavamo šele v zadnjem času. Gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi pri nekaterih osebah. Kako takim ljudem zdravi lahko olajšajo življenje in kako razumeti osebo z avtistično motnjo nam je povedala Patricija Lovišček.

Avtizem

Včasih avtizma niso poznali in nekatere stvari odkrivamo in spoznavamo šele v zadnjem času. Gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi pri nekaterih osebah. Kako takim ljudem zdravi lahko olajšajo življenje in kako razumeti osebo z avtistično motnjo nam je povedala Patricija Lovišček.

avtizembolezen

Iz Betanije

Avtizem
Včasih avtizma niso poznali in nekatere stvari odkrivamo in spoznavamo šele v zadnjem času. Gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi pri nekaterih osebah. Kako takim ljudem zdravi lahko olajšajo življenje in kako razumeti osebo z avtistično motnjo nam je povedala Patricija Lovišček.
VEČ ...|27. 3. 2019
Avtizem
Včasih avtizma niso poznali in nekatere stvari odkrivamo in spoznavamo šele v zadnjem času. Gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi pri nekaterih osebah. Kako takim ljudem zdravi lahko olajšajo življenje in kako razumeti osebo z avtistično motnjo nam je povedala Patricija Lovišček.

Mateja Subotičanec

avtizembolezen

Za življenje

VEČ ...|23. 3. 2019
O materah in njihovi vlogi

Duhovnik dr. Karel Gržan je tokrat razmišljal o ženskosti v 21. stoletju, o materah in njihovi vlogi doma in v družbi.

O materah in njihovi vlogi

Duhovnik dr. Karel Gržan je tokrat razmišljal o ženskosti v 21. stoletju, o materah in njihovi vlogi doma in v družbi.

družbaduhovnostodnosimaterinski dan

Za življenje

O materah in njihovi vlogi
Duhovnik dr. Karel Gržan je tokrat razmišljal o ženskosti v 21. stoletju, o materah in njihovi vlogi doma in v družbi.
VEČ ...|23. 3. 2019
O materah in njihovi vlogi
Duhovnik dr. Karel Gržan je tokrat razmišljal o ženskosti v 21. stoletju, o materah in njihovi vlogi doma in v družbi.

Mateja Feltrin Novljan

družbaduhovnostodnosimaterinski dan

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 3. 2019
Mozetič: Življenje s Kristusom, je življenje v veselju, v sreči

Župnija Ljubljana - Šentvid je v nedeljo, 17. marca začela misijon, z naslovom »Hodi z(a) menoj«. Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič, po maši pa so zbrane, poleg omenjenega župnika, na posebnih delavnicah nagovorili še dramski igralec Gregor Čušin, vzgojiteljica v Želimljah Nežka Birk, vodja Ljubhospica Tatjana Fink ter mladi Damijan Vizjak, ki je popolnoma slep. Misijon bo potekal še v nedeljo, 7. aprila, ko bo postno romanje in tri nedelje v maju, 5., 12., in 26. maja.

Mozetič: Življenje s Kristusom, je življenje v veselju, v sreči

Župnija Ljubljana - Šentvid je v nedeljo, 17. marca začela misijon, z naslovom »Hodi z(a) menoj«. Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič, po maši pa so zbrane, poleg omenjenega župnika, na posebnih delavnicah nagovorili še dramski igralec Gregor Čušin, vzgojiteljica v Želimljah Nežka Birk, vodja Ljubhospica Tatjana Fink ter mladi Damijan Vizjak, ki je popolnoma slep. Misijon bo potekal še v nedeljo, 7. aprila, ko bo postno romanje in tri nedelje v maju, 5., 12., in 26. maja.

misijonduhovnostizobraževanjepogovorodnosimladi

Informativni prispevki

Mozetič: Življenje s Kristusom, je življenje v veselju, v sreči
Župnija Ljubljana - Šentvid je v nedeljo, 17. marca začela misijon, z naslovom »Hodi z(a) menoj«. Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič, po maši pa so zbrane, poleg omenjenega župnika, na posebnih delavnicah nagovorili še dramski igralec Gregor Čušin, vzgojiteljica v Želimljah Nežka Birk, vodja Ljubhospica Tatjana Fink ter mladi Damijan Vizjak, ki je popolnoma slep. Misijon bo potekal še v nedeljo, 7. aprila, ko bo postno romanje in tri nedelje v maju, 5., 12., in 26. maja.
VEČ ...|18. 3. 2019
Mozetič: Življenje s Kristusom, je življenje v veselju, v sreči
Župnija Ljubljana - Šentvid je v nedeljo, 17. marca začela misijon, z naslovom »Hodi z(a) menoj«. Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič, po maši pa so zbrane, poleg omenjenega župnika, na posebnih delavnicah nagovorili še dramski igralec Gregor Čušin, vzgojiteljica v Želimljah Nežka Birk, vodja Ljubhospica Tatjana Fink ter mladi Damijan Vizjak, ki je popolnoma slep. Misijon bo potekal še v nedeljo, 7. aprila, ko bo postno romanje in tri nedelje v maju, 5., 12., in 26. maja.

Alen Salihović

misijonduhovnostizobraževanjepogovorodnosimladi

Duhovna misel

VEČ ...|18. 3. 2019
Sodi nas naše življenje

S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo. (Lk 6, 38)

Sodi nas naše življenje

S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo. (Lk 6, 38)

duhovnost

Duhovna misel

Sodi nas naše življenje
S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo. (Lk 6, 38)
VEČ ...|18. 3. 2019
Sodi nas naše življenje
S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo. (Lk 6, 38)

Gregor Čušin

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|16. 3. 2019
Pogled na minevanje

Zakonca Perko sta tokrat pred nas razgrnila misli o minljivosti.Tema, ki bi morala biti vsem domača.Prisluhite pogovoru.

Pogled na minevanje

Zakonca Perko sta tokrat pred nas razgrnila misli o minljivosti.Tema, ki bi morala biti vsem domača.Prisluhite pogovoru.

družbaodnosivzgojasvetovanjeizobraževanje

Za življenje

Pogled na minevanje
Zakonca Perko sta tokrat pred nas razgrnila misli o minljivosti.Tema, ki bi morala biti vsem domača.Prisluhite pogovoru.
VEČ ...|16. 3. 2019
Pogled na minevanje
Zakonca Perko sta tokrat pred nas razgrnila misli o minljivosti.Tema, ki bi morala biti vsem domača.Prisluhite pogovoru.

Mateja Subotičanec

družbaodnosivzgojasvetovanjeizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 3. 2019
Ljudje serije A in ljudje serije B?

V Ljubljani se začenja kongres zveze evropskih katoliških zdravniških združenj. Ob polemikah o evtanaziji, ki se pojavljajo v Sloveniji, predsednik omenjene zveze dr. Vincenzo Defilippis pravi, da ljudi ne moremo deliti na tiste, katerih življenje je vredno bivanja, in tiste, ki tega niso vredni.

Ljudje serije A in ljudje serije B?

V Ljubljani se začenja kongres zveze evropskih katoliških zdravniških združenj. Ob polemikah o evtanaziji, ki se pojavljajo v Sloveniji, predsednik omenjene zveze dr. Vincenzo Defilippis pravi, da ljudi ne moremo deliti na tiste, katerih življenje je vredno bivanja, in tiste, ki tega niso vredni.

pogovorpolitikaizobraževanjeinfonaravaodnosizdravstvo

Informativni prispevki

Ljudje serije A in ljudje serije B?
V Ljubljani se začenja kongres zveze evropskih katoliških zdravniških združenj. Ob polemikah o evtanaziji, ki se pojavljajo v Sloveniji, predsednik omenjene zveze dr. Vincenzo Defilippis pravi, da ljudi ne moremo deliti na tiste, katerih življenje je vredno bivanja, in tiste, ki tega niso vredni.
VEČ ...|15. 3. 2019
Ljudje serije A in ljudje serije B?
V Ljubljani se začenja kongres zveze evropskih katoliških zdravniških združenj. Ob polemikah o evtanaziji, ki se pojavljajo v Sloveniji, predsednik omenjene zveze dr. Vincenzo Defilippis pravi, da ljudi ne moremo deliti na tiste, katerih življenje je vredno bivanja, in tiste, ki tega niso vredni.

Marjana Debevec

pogovorpolitikaizobraževanjeinfonaravaodnosizdravstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 3. 2019
Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica

Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.

Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica

Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

Ni meje za dobre ideje

Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica
Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.
VEČ ...|14. 3. 2019
Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica
Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.

Nataša Ličen

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

Naš pogled

VEČ ...|12. 3. 2019
Pravica do življenja in življenja smrti

Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Pravica do življenja in življenja smrti

Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

evtanazijamoralakomentar

Naš pogled

Pravica do življenja in življenja smrti
Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.
VEČ ...|12. 3. 2019
Pravica do življenja in življenja smrti
Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Andrej Jerman

evtanazijamoralakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 3. 2019
Življenje vredno le, ko je učinkovito?

Je človeško življenje vredno samo po sebi, ali le takrat, ko je sposobno proizvajati? To je eno od vprašanj, ki se odpirajo ob zadnjih polemikah o uzakonitvi evtanazije. Slovensko zdravniško društvo zato jutri pripravlja posvet, na katerem se bodo tega pomembnega vprašanja dotaknili strokovnjaki z različnih področij.

Življenje vredno le, ko je učinkovito?

Je človeško življenje vredno samo po sebi, ali le takrat, ko je sposobno proizvajati? To je eno od vprašanj, ki se odpirajo ob zadnjih polemikah o uzakonitvi evtanazije. Slovensko zdravniško društvo zato jutri pripravlja posvet, na katerem se bodo tega pomembnega vprašanja dotaknili strokovnjaki z različnih področij.

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorpolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Življenje vredno le, ko je učinkovito?
Je človeško življenje vredno samo po sebi, ali le takrat, ko je sposobno proizvajati? To je eno od vprašanj, ki se odpirajo ob zadnjih polemikah o uzakonitvi evtanazije. Slovensko zdravniško društvo zato jutri pripravlja posvet, na katerem se bodo tega pomembnega vprašanja dotaknili strokovnjaki z različnih področij.
VEČ ...|12. 3. 2019
Življenje vredno le, ko je učinkovito?
Je človeško življenje vredno samo po sebi, ali le takrat, ko je sposobno proizvajati? To je eno od vprašanj, ki se odpirajo ob zadnjih polemikah o uzakonitvi evtanazije. Slovensko zdravniško društvo zato jutri pripravlja posvet, na katerem se bodo tega pomembnega vprašanja dotaknili strokovnjaki z različnih področij.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorpolitikavzgojazdravstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|21. 6. 2019
Kako izbrisati zgodovinsko sramoto?

Poslušali ste komentar ob 100. obletnici priključitve Prekmurja.

Kako izbrisati zgodovinsko sramoto?

Poslušali ste komentar ob 100. obletnici priključitve Prekmurja.

Ivan Štuhec

družbakomentarpolitikaspomin

Naš pogled

VEČ ...|25. 6. 2019
Zadajmo si domovino na naše rame

Nobena od 28. svečk ni samoumevna, čeprav smo se morda tega kot narod najbolj zavedeli pri prvi.

Zadajmo si domovino na naše rame

Nobena od 28. svečk ni samoumevna, čeprav smo se morda tega kot narod najbolj zavedeli pri prvi.

Blaž Lesnik

komentardomovinadružba

Doživetja narave

VEČ ...|21. 6. 2019
Ljudje s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe, priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah

Prva poletna Doživetja narave smo začeli s pogovorom o ljudeh s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe. Naš gost je bil vodja odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije Jurček Nowakk. V nadaljevanju pa ste slišali tudi, kaj pomeni priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah.

Ljudje s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe, priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah

Prva poletna Doživetja narave smo začeli s pogovorom o ljudeh s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe. Naš gost je bil vodja odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije Jurček Nowakk. V nadaljevanju pa ste slišali tudi, kaj pomeni priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah.

Blaž Lesnik

naravapogovoršport

Sol in luč

VEČ ...|25. 6. 2019
Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|24. 6. 2019
Denar ne prikaplja sam

V Svetovalnici smo slišali nekaj koristnih misli na temo varčevanja. V našem studiu sta bila Ana in Mitja Vezovišek.

Denar ne prikaplja sam

V Svetovalnici smo slišali nekaj koristnih misli na temo varčevanja. V našem studiu sta bila Ana in Mitja Vezovišek.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjepogovor

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Razglednica - Krvavec

Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.

Razglednica - Krvavec

Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.

Robert Božič

varno na vrh

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Razglednica - Arboretum

Arboretum Volčji potok (Souvanov park) je največji arboretum v Sloveniji in edini samostojen arboretum pri nas. Naselje Volčji Potok ali Wolfsbühel ima dolgo zgodovino, po legendi pa naj bi se kraj tako imenoval zaradi volkov, ki so tod pogosto plenili.

Razglednica - Arboretum

Arboretum Volčji potok (Souvanov park) je največji arboretum v Sloveniji in edini samostojen arboretum pri nas. Naselje Volčji Potok ali Wolfsbühel ima dolgo zgodovino, po legendi pa naj bi se kraj tako imenoval zaradi volkov, ki so tod pogosto plenili.

Mateja Subotičanec

varno na vrh

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec

Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.

Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec

Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.

Robert Božič

varno na vrh

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Prifarci na Krvavcu pred sedmimi leti

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Na praznični dan je popoldne v Arboretumu zaznamoval koncert Prifarskih muzikantov. Prifarci so z nami bili tudi pred sedmimi leti na Krvavcu.

Prifarci na Krvavcu pred sedmimi leti

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Na praznični dan je popoldne v Arboretumu zaznamoval koncert Prifarskih muzikantov. Prifarci so z nami bili tudi pred sedmimi leti na Krvavcu.

Radio Ognjišče

glasbaspominPrifarski muzikantje

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Ko smo 26. junija 1991 razglasili samostojnost, so enote JLA skušale onesposobiti oddajnik na Krvavcu. Svoje spomine je z nami delil Mitja Zatler, ki je bil takrat vodja izmene na oddajnem centru Krvavec.

Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Ko smo 26. junija 1991 razglasili samostojnost, so enote JLA skušale onesposobiti oddajnik na Krvavcu. Svoje spomine je z nami delil Mitja Zatler, ki je bil takrat vodja izmene na oddajnem centru Krvavec.

Radio Ognjišče

Krvavec25 let radia Ognjiščepogovorspomin