Vabilo na pot

VEČ ...|17. 5. 2019
Preživite ta konec tedna aktivno!

Predstavili smo vam aktivno soboto, ki jo za družine pripravljajo v centru za krepitev zdravja Logatec: »Razgibajmo družino, imejmo se fino!«. Prav tako družinsko se lahko odpravite tudi na Rimski dan na Zaplano ali pa na Olijevo vulkansko pot.

Preživite ta konec tedna aktivno!

Predstavili smo vam aktivno soboto, ki jo za družine pripravljajo v centru za krepitev zdravja Logatec: »Razgibajmo družino, imejmo se fino!«. Prav tako družinsko se lahko odpravite tudi na Rimski dan na Zaplano ali pa na Olijevo vulkansko pot.

naravašport

Vabilo na pot

Preživite ta konec tedna aktivno!
Predstavili smo vam aktivno soboto, ki jo za družine pripravljajo v centru za krepitev zdravja Logatec: »Razgibajmo družino, imejmo se fino!«. Prav tako družinsko se lahko odpravite tudi na Rimski dan na Zaplano ali pa na Olijevo vulkansko pot.
VEČ ...|17. 5. 2019
Preživite ta konec tedna aktivno!
Predstavili smo vam aktivno soboto, ki jo za družine pripravljajo v centru za krepitev zdravja Logatec: »Razgibajmo družino, imejmo se fino!«. Prav tako družinsko se lahko odpravite tudi na Rimski dan na Zaplano ali pa na Olijevo vulkansko pot.

Blaž Lesnik

naravašport

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2019
Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

infonaravašport

Doživetja narave

Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi
V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.
VEČ ...|17. 5. 2019
Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi
V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Blaž Lesnik

infonaravašport

Via positiva

VEČ ...|16. 5. 2019
Zaposlitveni portal Optius in dr. Samo Rugelj

V oddaji Via positva smo tokrat skupaj z zaposlitvenim portalom Optiusgostili dr. Sama Ruglja. Spregovoril je o založništvu, pisateljevanju intudi športu, ki mu ostaja zvest.

Zaposlitveni portal Optius in dr. Samo Rugelj

V oddaji Via positva smo tokrat skupaj z zaposlitvenim portalom Optiusgostili dr. Sama Ruglja. Spregovoril je o založništvu, pisateljevanju intudi športu, ki mu ostaja zvest.

družbapogovor

Via positiva

Zaposlitveni portal Optius in dr. Samo Rugelj
V oddaji Via positva smo tokrat skupaj z zaposlitvenim portalom Optiusgostili dr. Sama Ruglja. Spregovoril je o založništvu, pisateljevanju intudi športu, ki mu ostaja zvest.
VEČ ...|16. 5. 2019
Zaposlitveni portal Optius in dr. Samo Rugelj
V oddaji Via positva smo tokrat skupaj z zaposlitvenim portalom Optiusgostili dr. Sama Ruglja. Spregovoril je o založništvu, pisateljevanju intudi športu, ki mu ostaja zvest.

Mateja Feltrin Novljan

družbapogovor

Globine

VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

duhovnostšportrekreacijaCerkevmladi

Globine

O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.
VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

Blaž Lesnik

duhovnostšportrekreacijaCerkevmladi

Doživetja narave

VEČ ...|10. 5. 2019
Everest 40 let in kolesarske priprave

Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

Everest 40 let in kolesarske priprave

Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

himalajaalpinizemkoloservissrebrna diagonala

Doživetja narave

Everest 40 let in kolesarske priprave
Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.
VEČ ...|10. 5. 2019
Everest 40 let in kolesarske priprave
Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

Blaž Lesnik

himalajaalpinizemkoloservissrebrna diagonala

Vabilo na pot

VEČ ...|3. 5. 2019
Aktualna pohodniška vabila za ta (deževen) konec tedna

V Vabilu na pot smo napovedali Pohod po Slakovi poti, odpravite se lahko na Pohod k slapu Savica ali pa prihodnji konec tedna na pohod po krožni poti vojaške zgodovine.

Aktualna pohodniška vabila za ta (deževen) konec tedna

V Vabilu na pot smo napovedali Pohod po Slakovi poti, odpravite se lahko na Pohod k slapu Savica ali pa prihodnji konec tedna na pohod po krožni poti vojaške zgodovine.

naravašport

Vabilo na pot

Aktualna pohodniška vabila za ta (deževen) konec tedna
V Vabilu na pot smo napovedali Pohod po Slakovi poti, odpravite se lahko na Pohod k slapu Savica ali pa prihodnji konec tedna na pohod po krožni poti vojaške zgodovine.
VEČ ...|3. 5. 2019
Aktualna pohodniška vabila za ta (deževen) konec tedna
V Vabilu na pot smo napovedali Pohod po Slakovi poti, odpravite se lahko na Pohod k slapu Savica ali pa prihodnji konec tedna na pohod po krožni poti vojaške zgodovine.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|26. 4. 2019
Pohodi ob koncu tedna

Vabimo na pohod Po Trdinovi poti, na zadnjo aprilsko nedeljo se odvija tudi Pohod po Krpanovi poti, lahko pa se odločite tudi za Ostrovrharjev pohod.

Pohodi ob koncu tedna

Vabimo na pohod Po Trdinovi poti, na zadnjo aprilsko nedeljo se odvija tudi Pohod po Krpanovi poti, lahko pa se odločite tudi za Ostrovrharjev pohod.

pohodništvonaravašport

Vabilo na pot

Pohodi ob koncu tedna
Vabimo na pohod Po Trdinovi poti, na zadnjo aprilsko nedeljo se odvija tudi Pohod po Krpanovi poti, lahko pa se odločite tudi za Ostrovrharjev pohod.
VEČ ...|26. 4. 2019
Pohodi ob koncu tedna
Vabimo na pohod Po Trdinovi poti, na zadnjo aprilsko nedeljo se odvija tudi Pohod po Krpanovi poti, lahko pa se odločite tudi za Ostrovrharjev pohod.

Blaž Lesnik

pohodništvonaravašport

Doživetja narave

VEČ ...|26. 4. 2019
Utrinki iz Petrovega Brda in napoved kolesarjenja po diagonali Slovenije

Zadnja aprilska Doživetja narave so prinesla nekaj krajših utrinkov iz Petrovega Brda, od koder smo se povzpeli na tretji vrh ob našem srebrnem jubileju. V nadaljevanju oddaje pa smo planinski korak prepletli s kolesarskimi kilometri. Teh se bo junija nabralo kar precej, povezani pa bodo prav tako s praznovanjem 25 letnice radia.

Utrinki iz Petrovega Brda in napoved kolesarjenja po diagonali Slovenije

Zadnja aprilska Doživetja narave so prinesla nekaj krajših utrinkov iz Petrovega Brda, od koder smo se povzpeli na tretji vrh ob našem srebrnem jubileju. V nadaljevanju oddaje pa smo planinski korak prepletli s kolesarskimi kilometri. Teh se bo junija nabralo kar precej, povezani pa bodo prav tako s praznovanjem 25 letnice radia.

družbanaravašport

Doživetja narave

Utrinki iz Petrovega Brda in napoved kolesarjenja po diagonali Slovenije
Zadnja aprilska Doživetja narave so prinesla nekaj krajših utrinkov iz Petrovega Brda, od koder smo se povzpeli na tretji vrh ob našem srebrnem jubileju. V nadaljevanju oddaje pa smo planinski korak prepletli s kolesarskimi kilometri. Teh se bo junija nabralo kar precej, povezani pa bodo prav tako s praznovanjem 25 letnice radia.
VEČ ...|26. 4. 2019
Utrinki iz Petrovega Brda in napoved kolesarjenja po diagonali Slovenije
Zadnja aprilska Doživetja narave so prinesla nekaj krajših utrinkov iz Petrovega Brda, od koder smo se povzpeli na tretji vrh ob našem srebrnem jubileju. V nadaljevanju oddaje pa smo planinski korak prepletli s kolesarskimi kilometri. Teh se bo junija nabralo kar precej, povezani pa bodo prav tako s praznovanjem 25 letnice radia.

Blaž Lesnik

družbanaravašport

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
Predstavitev majskega Ognjišča

Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

Predstavitev majskega Ognjišča

Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

info

Informativni prispevki

Predstavitev majskega Ognjišča
Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.
VEČ ...|17. 4. 2019
Predstavitev majskega Ognjišča
Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

Matjaž Merljak

info

Vabilo na pot

VEČ ...|12. 4. 2019
Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna

Povabili smo vas na dogodke, ki povezujejo telo in duha: Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loki vabi na pasijonsko peš romanje v Preddvor, Knjižnica Medvode vabi na predvelikonočno potepanje do cerkvice sv. Tomaža v Pirničah, tekači pa bodo tudi letos na veliki petek tekli križev pot.

Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna

Povabili smo vas na dogodke, ki povezujejo telo in duha: Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loki vabi na pasijonsko peš romanje v Preddvor, Knjižnica Medvode vabi na predvelikonočno potepanje do cerkvice sv. Tomaža v Pirničah, tekači pa bodo tudi letos na veliki petek tekli križev pot.

naravašport

Vabilo na pot

Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna
Povabili smo vas na dogodke, ki povezujejo telo in duha: Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loki vabi na pasijonsko peš romanje v Preddvor, Knjižnica Medvode vabi na predvelikonočno potepanje do cerkvice sv. Tomaža v Pirničah, tekači pa bodo tudi letos na veliki petek tekli križev pot.
VEČ ...|12. 4. 2019
Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna
Povabili smo vas na dogodke, ki povezujejo telo in duha: Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loki vabi na pasijonsko peš romanje v Preddvor, Knjižnica Medvode vabi na predvelikonočno potepanje do cerkvice sv. Tomaža v Pirničah, tekači pa bodo tudi letos na veliki petek tekli križev pot.

Blaž Lesnik

naravašport

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 4. 2019
Ribniški pasijon

Največji kulturni projekt ribniške doline – Ribniški pasijon – bo uprizorjen v soboto, 13. aprila, v športni dvorani Sodražica in na velikonočni ponedeljek, 22. aprila, v športnem centru Ribnica.

Ribniški pasijon

Največji kulturni projekt ribniške doline – Ribniški pasijon – bo uprizorjen v soboto, 13. aprila, v športni dvorani Sodražica in na velikonočni ponedeljek, 22. aprila, v športnem centru Ribnica.

Mladen PahovičRibniški pasijon

Kulturni utrinki

Ribniški pasijon
Največji kulturni projekt ribniške doline – Ribniški pasijon – bo uprizorjen v soboto, 13. aprila, v športni dvorani Sodražica in na velikonočni ponedeljek, 22. aprila, v športnem centru Ribnica.
VEČ ...|10. 4. 2019
Ribniški pasijon
Največji kulturni projekt ribniške doline – Ribniški pasijon – bo uprizorjen v soboto, 13. aprila, v športni dvorani Sodražica in na velikonočni ponedeljek, 22. aprila, v športnem centru Ribnica.

Jože Bartolj

Mladen PahovičRibniški pasijon

Vabilo na pot

VEČ ...|29. 3. 2019
Še en sončen konec tedna! Kam v naravo?

Povabili smo vas Po stopinjah Valentina Staniča, pogledali na Limbarsko goro in napovedali Pohod štirih gradov.

Še en sončen konec tedna! Kam v naravo?

Povabili smo vas Po stopinjah Valentina Staniča, pogledali na Limbarsko goro in napovedali Pohod štirih gradov.

naravašport

Vabilo na pot

Še en sončen konec tedna! Kam v naravo?
Povabili smo vas Po stopinjah Valentina Staniča, pogledali na Limbarsko goro in napovedali Pohod štirih gradov.
VEČ ...|29. 3. 2019
Še en sončen konec tedna! Kam v naravo?
Povabili smo vas Po stopinjah Valentina Staniča, pogledali na Limbarsko goro in napovedali Pohod štirih gradov.

Blaž Lesnik

naravašport

Doživetja narave

VEČ ...|29. 3. 2019
Vzpon na Boč v okviru akcije Odgovorno na pot, varno na vrh

V Doživetjih narave so imele tokrat glavno vlogo zaščitene rastline. Velikonočnico smo poiskali med našim vzponom na Boč, ob tem pa doživeli še vrsto prijetnih srečanj.

Vzpon na Boč v okviru akcije Odgovorno na pot, varno na vrh

V Doživetjih narave so imele tokrat glavno vlogo zaščitene rastline. Velikonočnico smo poiskali med našim vzponom na Boč, ob tem pa doživeli še vrsto prijetnih srečanj.

naravašport

Doživetja narave

Vzpon na Boč v okviru akcije Odgovorno na pot, varno na vrh
V Doživetjih narave so imele tokrat glavno vlogo zaščitene rastline. Velikonočnico smo poiskali med našim vzponom na Boč, ob tem pa doživeli še vrsto prijetnih srečanj.
VEČ ...|29. 3. 2019
Vzpon na Boč v okviru akcije Odgovorno na pot, varno na vrh
V Doživetjih narave so imele tokrat glavno vlogo zaščitene rastline. Velikonočnico smo poiskali med našim vzponom na Boč, ob tem pa doživeli še vrsto prijetnih srečanj.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|22. 3. 2019
Sončni konec tedna vabi!

V Vabilu na pot smo vas povabili na Kolesarjenje po Ašičevih poteh Ljubljanskega barja, po Magajnovi poti skozi Vremsko dolino boste lahko hodili v soboto, v nedeljo pa bo Pohod na zeleno okno Skozno.

Sončni konec tedna vabi!

V Vabilu na pot smo vas povabili na Kolesarjenje po Ašičevih poteh Ljubljanskega barja, po Magajnovi poti skozi Vremsko dolino boste lahko hodili v soboto, v nedeljo pa bo Pohod na zeleno okno Skozno.

naravašport

Vabilo na pot

Sončni konec tedna vabi!
V Vabilu na pot smo vas povabili na Kolesarjenje po Ašičevih poteh Ljubljanskega barja, po Magajnovi poti skozi Vremsko dolino boste lahko hodili v soboto, v nedeljo pa bo Pohod na zeleno okno Skozno.
VEČ ...|22. 3. 2019
Sončni konec tedna vabi!
V Vabilu na pot smo vas povabili na Kolesarjenje po Ašičevih poteh Ljubljanskega barja, po Magajnovi poti skozi Vremsko dolino boste lahko hodili v soboto, v nedeljo pa bo Pohod na zeleno okno Skozno.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|15. 3. 2019
Kam ta konec tedna na pohod?

V Vabilu na pot smo napovedali Jožefove pohode: ob Muri, Belokranjski Jožefov pohod in tistega na Goričkem, odpravite pa se lahko tudi na Hrušovljanski pohod.

Kam ta konec tedna na pohod?

V Vabilu na pot smo napovedali Jožefove pohode: ob Muri, Belokranjski Jožefov pohod in tistega na Goričkem, odpravite pa se lahko tudi na Hrušovljanski pohod.

naravašport

Vabilo na pot

Kam ta konec tedna na pohod?
V Vabilu na pot smo napovedali Jožefove pohode: ob Muri, Belokranjski Jožefov pohod in tistega na Goričkem, odpravite pa se lahko tudi na Hrušovljanski pohod.
VEČ ...|15. 3. 2019
Kam ta konec tedna na pohod?
V Vabilu na pot smo napovedali Jožefove pohode: ob Muri, Belokranjski Jožefov pohod in tistega na Goričkem, odpravite pa se lahko tudi na Hrušovljanski pohod.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|8. 3. 2019
Kam ta konec tedna?

Napovedali smo postni pohod po Rožnovenski poti, v nedeljo vabimo med zaselke in studence Erzelja, po Sladki poti pa vas bodo z razlago odpeljali v osrčje Krajinskega parka Goričko.

Kam ta konec tedna?

Napovedali smo postni pohod po Rožnovenski poti, v nedeljo vabimo med zaselke in studence Erzelja, po Sladki poti pa vas bodo z razlago odpeljali v osrčje Krajinskega parka Goričko.

naravašport

Vabilo na pot

Kam ta konec tedna?
Napovedali smo postni pohod po Rožnovenski poti, v nedeljo vabimo med zaselke in studence Erzelja, po Sladki poti pa vas bodo z razlago odpeljali v osrčje Krajinskega parka Goričko.
VEČ ...|8. 3. 2019
Kam ta konec tedna?
Napovedali smo postni pohod po Rožnovenski poti, v nedeljo vabimo med zaselke in studence Erzelja, po Sladki poti pa vas bodo z razlago odpeljali v osrčje Krajinskega parka Goričko.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|1. 3. 2019
Pohod po Jurčičevi poti, tradicionalni pustni veleslalom na Španovem vrhu in dan varnejšega gibanja za turne smučarje

Prvi marčevski konec tedna smo vas v naši rekreativni rubriki povabili na Pohod po Jurčičevi poti, gibali se boste lahko tudi na Tradicionalnem pustnem veleslalomu na Španovem vrhu, na Dnevu varnejšega gibanja za turne smučarje pa nabirali znanje.

Pohod po Jurčičevi poti, tradicionalni pustni veleslalom na Španovem vrhu in dan varnejšega gibanja za turne smučarje

Prvi marčevski konec tedna smo vas v naši rekreativni rubriki povabili na Pohod po Jurčičevi poti, gibali se boste lahko tudi na Tradicionalnem pustnem veleslalomu na Španovem vrhu, na Dnevu varnejšega gibanja za turne smučarje pa nabirali znanje.

naravašport

Vabilo na pot

Pohod po Jurčičevi poti, tradicionalni pustni veleslalom na Španovem vrhu in dan varnejšega gibanja za turne smučarje
Prvi marčevski konec tedna smo vas v naši rekreativni rubriki povabili na Pohod po Jurčičevi poti, gibali se boste lahko tudi na Tradicionalnem pustnem veleslalomu na Španovem vrhu, na Dnevu varnejšega gibanja za turne smučarje pa nabirali znanje.
VEČ ...|1. 3. 2019
Pohod po Jurčičevi poti, tradicionalni pustni veleslalom na Španovem vrhu in dan varnejšega gibanja za turne smučarje
Prvi marčevski konec tedna smo vas v naši rekreativni rubriki povabili na Pohod po Jurčičevi poti, gibali se boste lahko tudi na Tradicionalnem pustnem veleslalomu na Španovem vrhu, na Dnevu varnejšega gibanja za turne smučarje pa nabirali znanje.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|22. 2. 2019
Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna

Povabili smo vas na prvi Pohod po poti blaženega Alojzija Grozdeta in mučencev Mirnske doline, napovedali pa smo tudi Dobrodelni Ruthin tek in pohod Po poute dobroga gustoša do zelenog gaja.

Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna

Povabili smo vas na prvi Pohod po poti blaženega Alojzija Grozdeta in mučencev Mirnske doline, napovedali pa smo tudi Dobrodelni Ruthin tek in pohod Po poute dobroga gustoša do zelenog gaja.

naravašport

Vabilo na pot

Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna
Povabili smo vas na prvi Pohod po poti blaženega Alojzija Grozdeta in mučencev Mirnske doline, napovedali pa smo tudi Dobrodelni Ruthin tek in pohod Po poute dobroga gustoša do zelenog gaja.
VEČ ...|22. 2. 2019
Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna
Povabili smo vas na prvi Pohod po poti blaženega Alojzija Grozdeta in mučencev Mirnske doline, napovedali pa smo tudi Dobrodelni Ruthin tek in pohod Po poute dobroga gustoša do zelenog gaja.

Blaž Lesnik

naravašport

Doživetja narave

VEČ ...|22. 2. 2019
Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek

Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.

Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek

Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.

naravašportizobraževanjeinfo

Doživetja narave

Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek
Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.
VEČ ...|22. 2. 2019
Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek
Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.

Blaž Lesnik

naravašportizobraževanjeinfo

Vabilo na pot

VEČ ...|15. 2. 2019
Kam ta konec tedna?

Kopica Valentinovih pohodov čaka na vas konec tedna: lahko se odpravite na najvišji vrh Goričkega, po vinskih goricah Trebnjega ali jo mahnete na Bohor. Če pa vam zime ni dovolj, si nataknite tekaške smuči in odvandrajte Po planotah Slovenije.

Kam ta konec tedna?

Kopica Valentinovih pohodov čaka na vas konec tedna: lahko se odpravite na najvišji vrh Goričkega, po vinskih goricah Trebnjega ali jo mahnete na Bohor. Če pa vam zime ni dovolj, si nataknite tekaške smuči in odvandrajte Po planotah Slovenije.

naravašport

Vabilo na pot

Kam ta konec tedna?
Kopica Valentinovih pohodov čaka na vas konec tedna: lahko se odpravite na najvišji vrh Goričkega, po vinskih goricah Trebnjega ali jo mahnete na Bohor. Če pa vam zime ni dovolj, si nataknite tekaške smuči in odvandrajte Po planotah Slovenije.
VEČ ...|15. 2. 2019
Kam ta konec tedna?
Kopica Valentinovih pohodov čaka na vas konec tedna: lahko se odpravite na najvišji vrh Goričkega, po vinskih goricah Trebnjega ali jo mahnete na Bohor. Če pa vam zime ni dovolj, si nataknite tekaške smuči in odvandrajte Po planotah Slovenije.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|8. 2. 2019
Aktualna pohodniška vabila

Telesna kultura in kulturni dan gresta lahko lepo skupaj. Dokaz za to so številni petkovi Prešernovi pohodi. V Vabilu na pot smo omenili tudi Pot kulturne dediščine, lahko se odpravite na nočni pohod do Valvazorjevega doma, v nedeljo pa vas vabijo na Skiatlon v Tamar.

Aktualna pohodniška vabila

Telesna kultura in kulturni dan gresta lahko lepo skupaj. Dokaz za to so številni petkovi Prešernovi pohodi. V Vabilu na pot smo omenili tudi Pot kulturne dediščine, lahko se odpravite na nočni pohod do Valvazorjevega doma, v nedeljo pa vas vabijo na Skiatlon v Tamar.

naravašport

Vabilo na pot

Aktualna pohodniška vabila
Telesna kultura in kulturni dan gresta lahko lepo skupaj. Dokaz za to so številni petkovi Prešernovi pohodi. V Vabilu na pot smo omenili tudi Pot kulturne dediščine, lahko se odpravite na nočni pohod do Valvazorjevega doma, v nedeljo pa vas vabijo na Skiatlon v Tamar.
VEČ ...|8. 2. 2019
Aktualna pohodniška vabila
Telesna kultura in kulturni dan gresta lahko lepo skupaj. Dokaz za to so številni petkovi Prešernovi pohodi. V Vabilu na pot smo omenili tudi Pot kulturne dediščine, lahko se odpravite na nočni pohod do Valvazorjevega doma, v nedeljo pa vas vabijo na Skiatlon v Tamar.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|1. 2. 2019
Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna

Prvi februarski konec tedna lahko kljub slabi vremenski napovedi začinite z rekreacijo. Z Vertovcem se v soboto lahko odpravite v rojstni kraj slovenske himne, sprehodite se lahko Po makolskih gričih ali pa po krasu Od kala do kala.

Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna

Prvi februarski konec tedna lahko kljub slabi vremenski napovedi začinite z rekreacijo. Z Vertovcem se v soboto lahko odpravite v rojstni kraj slovenske himne, sprehodite se lahko Po makolskih gričih ali pa po krasu Od kala do kala.

naravašport

Vabilo na pot

Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna
Prvi februarski konec tedna lahko kljub slabi vremenski napovedi začinite z rekreacijo. Z Vertovcem se v soboto lahko odpravite v rojstni kraj slovenske himne, sprehodite se lahko Po makolskih gričih ali pa po krasu Od kala do kala.
VEČ ...|1. 2. 2019
Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna
Prvi februarski konec tedna lahko kljub slabi vremenski napovedi začinite z rekreacijo. Z Vertovcem se v soboto lahko odpravite v rojstni kraj slovenske himne, sprehodite se lahko Po makolskih gričih ali pa po krasu Od kala do kala.

Blaž Lesnik

naravašport

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 2. 2019
Sevnica ni le rojstni kraj prve dame ZDA, turizem ima tam tudi drugače potencial

O sevniški občini se v zadnjem času več govori predvsem zato, ker od tam prihaja prva dama ZDA Melania Trump. A turistična ponudba ni osredotočena le na to dejstvo. Kot poudarja direktorica sevniškega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Mojca Pernovšek, so na področju turizma prepoznali velik potencial in oblikovali so strategijo razvoja. Eden pomembnejših dogodkov, ki ga pripravljajo že vrsto let, je prireditev Grajska rez.

Sevnica ni le rojstni kraj prve dame ZDA, turizem ima tam tudi drugače potencial

O sevniški občini se v zadnjem času več govori predvsem zato, ker od tam prihaja prva dama ZDA Melania Trump. A turistična ponudba ni osredotočena le na to dejstvo. Kot poudarja direktorica sevniškega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Mojca Pernovšek, so na področju turizma prepoznali velik potencial in oblikovali so strategijo razvoja. Eden pomembnejših dogodkov, ki ga pripravljajo že vrsto let, je prireditev Grajska rez.

infopogovor

Informativni prispevki

Sevnica ni le rojstni kraj prve dame ZDA, turizem ima tam tudi drugače potencial
O sevniški občini se v zadnjem času več govori predvsem zato, ker od tam prihaja prva dama ZDA Melania Trump. A turistična ponudba ni osredotočena le na to dejstvo. Kot poudarja direktorica sevniškega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Mojca Pernovšek, so na področju turizma prepoznali velik potencial in oblikovali so strategijo razvoja. Eden pomembnejših dogodkov, ki ga pripravljajo že vrsto let, je prireditev Grajska rez.
VEČ ...|1. 2. 2019
Sevnica ni le rojstni kraj prve dame ZDA, turizem ima tam tudi drugače potencial
O sevniški občini se v zadnjem času več govori predvsem zato, ker od tam prihaja prva dama ZDA Melania Trump. A turistična ponudba ni osredotočena le na to dejstvo. Kot poudarja direktorica sevniškega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Mojca Pernovšek, so na področju turizma prepoznali velik potencial in oblikovali so strategijo razvoja. Eden pomembnejših dogodkov, ki ga pripravljajo že vrsto let, je prireditev Grajska rez.

Helena Škrlec

infopogovor

Vabilo na pot

VEČ ...|25. 1. 2019
Zima! Sneg! Kam ta konec tedna?

Napovedali smo Pohod po Polhovem doživljajskem parku, konec tedna vas čaka tudi Zimski vzpon na Gornje Poljane, lahko pa se pridružite tudi Marku Balohu pri njegovem vsakoletnem dobrodelnem 24 urnem kolesarjenju.

Zima! Sneg! Kam ta konec tedna?

Napovedali smo Pohod po Polhovem doživljajskem parku, konec tedna vas čaka tudi Zimski vzpon na Gornje Poljane, lahko pa se pridružite tudi Marku Balohu pri njegovem vsakoletnem dobrodelnem 24 urnem kolesarjenju.

naravašport

Vabilo na pot

Zima! Sneg! Kam ta konec tedna?
Napovedali smo Pohod po Polhovem doživljajskem parku, konec tedna vas čaka tudi Zimski vzpon na Gornje Poljane, lahko pa se pridružite tudi Marku Balohu pri njegovem vsakoletnem dobrodelnem 24 urnem kolesarjenju.
VEČ ...|25. 1. 2019
Zima! Sneg! Kam ta konec tedna?
Napovedali smo Pohod po Polhovem doživljajskem parku, konec tedna vas čaka tudi Zimski vzpon na Gornje Poljane, lahko pa se pridružite tudi Marku Balohu pri njegovem vsakoletnem dobrodelnem 24 urnem kolesarjenju.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|18. 1. 2019
Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna

Povabili smo vas na Nočni pohod k Sveti Ani, Zdravju naproti bodo na Goro Oljko hodili v soboto, ob polni luni pa se lahko odpravite tudi na Španov vrh.

Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna

Povabili smo vas na Nočni pohod k Sveti Ani, Zdravju naproti bodo na Goro Oljko hodili v soboto, ob polni luni pa se lahko odpravite tudi na Španov vrh.

naravašport

Vabilo na pot

Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna
Povabili smo vas na Nočni pohod k Sveti Ani, Zdravju naproti bodo na Goro Oljko hodili v soboto, ob polni luni pa se lahko odpravite tudi na Španov vrh.
VEČ ...|18. 1. 2019
Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna
Povabili smo vas na Nočni pohod k Sveti Ani, Zdravju naproti bodo na Goro Oljko hodili v soboto, ob polni luni pa se lahko odpravite tudi na Španov vrh.

Blaž Lesnik

naravašport

Naš gost

VEČ ...|12. 1. 2019
Jože Javornik je že sedemdeset let v službi smučarskih skokov

V oddaji Naš gost smo gostili Jožeta Javornika, ki je skoraj vse svoje življenje zapisan smučarskim skokom. Pred kratkim je praznoval sedemdeset let dela v Smučarskem klubu Triglav Kranj. O njem so zapisali: V knjigi pionirjev smučarskega športa v Sloveniji je za vedno zapisan zaradi značajskih vrlin, načina življenja in nesebičnosti. Kot trener je v šestdesetih letih vzgojil prvo generacijo odličnih skaklcev in kombinatorcev, opravljal funkcijo sodnika in delegata, bil sodnik na olimpijadah in svetovnih prvenstvih.

Jože Javornik je že sedemdeset let v službi smučarskih skokov

V oddaji Naš gost smo gostili Jožeta Javornika, ki je skoraj vse svoje življenje zapisan smučarskim skokom. Pred kratkim je praznoval sedemdeset let dela v Smučarskem klubu Triglav Kranj. O njem so zapisali: V knjigi pionirjev smučarskega športa v Sloveniji je za vedno zapisan zaradi značajskih vrlin, načina življenja in nesebičnosti. Kot trener je v šestdesetih letih vzgojil prvo generacijo odličnih skaklcev in kombinatorcev, opravljal funkcijo sodnika in delegata, bil sodnik na olimpijadah in svetovnih prvenstvih.

pogovoršportdružba

Naš gost

Jože Javornik je že sedemdeset let v službi smučarskih skokov
V oddaji Naš gost smo gostili Jožeta Javornika, ki je skoraj vse svoje življenje zapisan smučarskim skokom. Pred kratkim je praznoval sedemdeset let dela v Smučarskem klubu Triglav Kranj. O njem so zapisali: V knjigi pionirjev smučarskega športa v Sloveniji je za vedno zapisan zaradi značajskih vrlin, načina življenja in nesebičnosti. Kot trener je v šestdesetih letih vzgojil prvo generacijo odličnih skaklcev in kombinatorcev, opravljal funkcijo sodnika in delegata, bil sodnik na olimpijadah in svetovnih prvenstvih.
VEČ ...|12. 1. 2019
Jože Javornik je že sedemdeset let v službi smučarskih skokov
V oddaji Naš gost smo gostili Jožeta Javornika, ki je skoraj vse svoje življenje zapisan smučarskim skokom. Pred kratkim je praznoval sedemdeset let dela v Smučarskem klubu Triglav Kranj. O njem so zapisali: V knjigi pionirjev smučarskega športa v Sloveniji je za vedno zapisan zaradi značajskih vrlin, načina življenja in nesebičnosti. Kot trener je v šestdesetih letih vzgojil prvo generacijo odličnih skaklcev in kombinatorcev, opravljal funkcijo sodnika in delegata, bil sodnik na olimpijadah in svetovnih prvenstvih.

Jure Sešek

pogovoršportdružba

Vabilo na pot

VEČ ...|11. 1. 2019
Kam ta konec tedna?

V Vabilu na pot smo napovedali pohod Po poti slovenskega tolarja, odpravite se lahko tudi na Vinogradniški pohod na gorico Lisec ali na (Po)novoletni pohod v Dolskem.

Kam ta konec tedna?

V Vabilu na pot smo napovedali pohod Po poti slovenskega tolarja, odpravite se lahko tudi na Vinogradniški pohod na gorico Lisec ali na (Po)novoletni pohod v Dolskem.

naravašport

Vabilo na pot

Kam ta konec tedna?
V Vabilu na pot smo napovedali pohod Po poti slovenskega tolarja, odpravite se lahko tudi na Vinogradniški pohod na gorico Lisec ali na (Po)novoletni pohod v Dolskem.
VEČ ...|11. 1. 2019
Kam ta konec tedna?
V Vabilu na pot smo napovedali pohod Po poti slovenskega tolarja, odpravite se lahko tudi na Vinogradniški pohod na gorico Lisec ali na (Po)novoletni pohod v Dolskem.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|4. 1. 2019
Akualna po-novoletna pohodniška vabila

Prvo Vabilo na pot v novem letu ima na sporedu Pohod po Pliskini poti, Novoletni pohod na Šentrumar in Nočni pohod do Krive jelke.

Akualna po-novoletna pohodniška vabila

Prvo Vabilo na pot v novem letu ima na sporedu Pohod po Pliskini poti, Novoletni pohod na Šentrumar in Nočni pohod do Krive jelke.

naravašport

Vabilo na pot

Akualna po-novoletna pohodniška vabila
Prvo Vabilo na pot v novem letu ima na sporedu Pohod po Pliskini poti, Novoletni pohod na Šentrumar in Nočni pohod do Krive jelke.
VEČ ...|4. 1. 2019
Akualna po-novoletna pohodniška vabila
Prvo Vabilo na pot v novem letu ima na sporedu Pohod po Pliskini poti, Novoletni pohod na Šentrumar in Nočni pohod do Krive jelke.

Blaž Lesnik

naravašport

Naš gost

VEČ ...|29. 12. 2018
Milan Debeljak, pesnik, kmet, mož in oče

Zanimiv in iskren sogovornik, ki bi ga bilo škoda zamuditi in ne prebrati katerega njegovih lepih sonetov. Če ne poznate Milana, gotovo poznate njegovega posvojenca, saj je letos poleg mnogih priznanj dobil tudi laskavi naslov Športnik leta med invalidi.

Milan Debeljak, pesnik, kmet, mož in oče

Zanimiv in iskren sogovornik, ki bi ga bilo škoda zamuditi in ne prebrati katerega njegovih lepih sonetov. Če ne poznate Milana, gotovo poznate njegovega posvojenca, saj je letos poleg mnogih priznanj dobil tudi laskavi naslov Športnik leta med invalidi.

pogovorkultura

Naš gost

Milan Debeljak, pesnik, kmet, mož in oče
Zanimiv in iskren sogovornik, ki bi ga bilo škoda zamuditi in ne prebrati katerega njegovih lepih sonetov. Če ne poznate Milana, gotovo poznate njegovega posvojenca, saj je letos poleg mnogih priznanj dobil tudi laskavi naslov Športnik leta med invalidi.
VEČ ...|29. 12. 2018
Milan Debeljak, pesnik, kmet, mož in oče
Zanimiv in iskren sogovornik, ki bi ga bilo škoda zamuditi in ne prebrati katerega njegovih lepih sonetov. Če ne poznate Milana, gotovo poznate njegovega posvojenca, saj je letos poleg mnogih priznanj dobil tudi laskavi naslov Športnik leta med invalidi.

Mateja Subotičanec

pogovorkultura

Vabilo na pot

VEČ ...|28. 12. 2018
Grajske pravljice na gradu Lindek in novoletni pohodi

Namignili smo, da se lahko odpravite po poteh grajskih pravljic na grad Lindek, napovedali pa tudi nočni pohod na Kunigundo in tri silvestrske pohode.

Grajske pravljice na gradu Lindek in novoletni pohodi

Namignili smo, da se lahko odpravite po poteh grajskih pravljic na grad Lindek, napovedali pa tudi nočni pohod na Kunigundo in tri silvestrske pohode.

naravašport

Vabilo na pot

Grajske pravljice na gradu Lindek in novoletni pohodi
Namignili smo, da se lahko odpravite po poteh grajskih pravljic na grad Lindek, napovedali pa tudi nočni pohod na Kunigundo in tri silvestrske pohode.
VEČ ...|28. 12. 2018
Grajske pravljice na gradu Lindek in novoletni pohodi
Namignili smo, da se lahko odpravite po poteh grajskih pravljic na grad Lindek, napovedali pa tudi nočni pohod na Kunigundo in tri silvestrske pohode.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|21. 12. 2018
Pohod ob zimskem solcistiju, pohod ob meji brez meje, pohod po poteh Cankarjeve matere

Ob 13.30 smo vas povabili na Pohod ob zimskem solsticiju, konec tedna se lahko sprehodite z lučkami ob morju ali pa se odpravite na Pohod ob meji brez meje. Pogledali smo tudi v praznični 26. december, ki vabi s pohodom Po poteh Cankarjeve matere.

Pohod ob zimskem solcistiju, pohod ob meji brez meje, pohod po poteh Cankarjeve matere

Ob 13.30 smo vas povabili na Pohod ob zimskem solsticiju, konec tedna se lahko sprehodite z lučkami ob morju ali pa se odpravite na Pohod ob meji brez meje. Pogledali smo tudi v praznični 26. december, ki vabi s pohodom Po poteh Cankarjeve matere.

naravašport

Vabilo na pot

Pohod ob zimskem solcistiju, pohod ob meji brez meje, pohod po poteh Cankarjeve matere
Ob 13.30 smo vas povabili na Pohod ob zimskem solsticiju, konec tedna se lahko sprehodite z lučkami ob morju ali pa se odpravite na Pohod ob meji brez meje. Pogledali smo tudi v praznični 26. december, ki vabi s pohodom Po poteh Cankarjeve matere.
VEČ ...|21. 12. 2018
Pohod ob zimskem solcistiju, pohod ob meji brez meje, pohod po poteh Cankarjeve matere
Ob 13.30 smo vas povabili na Pohod ob zimskem solsticiju, konec tedna se lahko sprehodite z lučkami ob morju ali pa se odpravite na Pohod ob meji brez meje. Pogledali smo tudi v praznični 26. december, ki vabi s pohodom Po poteh Cankarjeve matere.

Blaž Lesnik

naravašport

Doživetja narave

VEČ ...|21. 12. 2018
Obisk gora pozimi, gost gorski reševalec Jani Bele

Na prvi zimski dan smo v Doživetjih narave najprej opozarjali: Pri obisku gora pozimi je potrebno misliti vsaj na nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere. Naš gost je bil gorski reševalec Jani Bele, ki je z nami delil še nekaj svojih svežih dogodivščin izpod tibetanskih gora.

Obisk gora pozimi, gost gorski reševalec Jani Bele

Na prvi zimski dan smo v Doživetjih narave najprej opozarjali: Pri obisku gora pozimi je potrebno misliti vsaj na nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere. Naš gost je bil gorski reševalec Jani Bele, ki je z nami delil še nekaj svojih svežih dogodivščin izpod tibetanskih gora.

naravapogovoršport

Doživetja narave

Obisk gora pozimi, gost gorski reševalec Jani Bele
Na prvi zimski dan smo v Doživetjih narave najprej opozarjali: Pri obisku gora pozimi je potrebno misliti vsaj na nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere. Naš gost je bil gorski reševalec Jani Bele, ki je z nami delil še nekaj svojih svežih dogodivščin izpod tibetanskih gora.
VEČ ...|21. 12. 2018
Obisk gora pozimi, gost gorski reševalec Jani Bele
Na prvi zimski dan smo v Doživetjih narave najprej opozarjali: Pri obisku gora pozimi je potrebno misliti vsaj na nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere. Naš gost je bil gorski reševalec Jani Bele, ki je z nami delil še nekaj svojih svežih dogodivščin izpod tibetanskih gora.

Blaž Lesnik

naravapogovoršport

Vabilo na pot

VEČ ...|14. 12. 2018
Pregled rekreativnih dogodkov konca tedna

Med drugim smo predstavili pohod Čez goro k očetu, Pohodni konec tedna v Loški dolini in pohod Z laternami po Jabolčni poti.

Pregled rekreativnih dogodkov konca tedna

Med drugim smo predstavili pohod Čez goro k očetu, Pohodni konec tedna v Loški dolini in pohod Z laternami po Jabolčni poti.

športnaravarekreacija

Vabilo na pot

Pregled rekreativnih dogodkov konca tedna
Med drugim smo predstavili pohod Čez goro k očetu, Pohodni konec tedna v Loški dolini in pohod Z laternami po Jabolčni poti.
VEČ ...|14. 12. 2018
Pregled rekreativnih dogodkov konca tedna
Med drugim smo predstavili pohod Čez goro k očetu, Pohodni konec tedna v Loški dolini in pohod Z laternami po Jabolčni poti.

Blaž Lesnik

športnaravarekreacija

Mladoskop

VEČ ...|13. 12. 2018
Šport je lahko velika priložnost tudi v pastorali

Med krajšim oddihom letos poleti smo se srečali z obetavnim mladim košarkarjem Anžetom Kosom. V oddaji smo spregovorili tudi o Mednarodnih salezijanskih športnih igrah mladih, ki bodo naslednje leto konec aprila in v prvem tednu maja v Sloveniji, dogajanje sta predstavila Boštjan Jamnik in Rudi Tisel. Šport je velika priložnost tudi za pastoralo mladih, kar je dejal že papež Frančišek.

Šport je lahko velika priložnost tudi v pastorali

Med krajšim oddihom letos poleti smo se srečali z obetavnim mladim košarkarjem Anžetom Kosom. V oddaji smo spregovorili tudi o Mednarodnih salezijanskih športnih igrah mladih, ki bodo naslednje leto konec aprila in v prvem tednu maja v Sloveniji, dogajanje sta predstavila Boštjan Jamnik in Rudi Tisel. Šport je velika priložnost tudi za pastoralo mladih, kar je dejal že papež Frančišek.

mladišportduhovnostvzgojasalezijanci

Mladoskop

Šport je lahko velika priložnost tudi v pastorali
Med krajšim oddihom letos poleti smo se srečali z obetavnim mladim košarkarjem Anžetom Kosom. V oddaji smo spregovorili tudi o Mednarodnih salezijanskih športnih igrah mladih, ki bodo naslednje leto konec aprila in v prvem tednu maja v Sloveniji, dogajanje sta predstavila Boštjan Jamnik in Rudi Tisel. Šport je velika priložnost tudi za pastoralo mladih, kar je dejal že papež Frančišek.
VEČ ...|13. 12. 2018
Šport je lahko velika priložnost tudi v pastorali
Med krajšim oddihom letos poleti smo se srečali z obetavnim mladim košarkarjem Anžetom Kosom. V oddaji smo spregovorili tudi o Mednarodnih salezijanskih športnih igrah mladih, ki bodo naslednje leto konec aprila in v prvem tednu maja v Sloveniji, dogajanje sta predstavila Boštjan Jamnik in Rudi Tisel. Šport je velika priložnost tudi za pastoralo mladih, kar je dejal že papež Frančišek.

Nataša Ličen

mladišportduhovnostvzgojasalezijanci

Cent na cent

VEČ ...|12. 12. 2018
Popolna finančna preobrazba

Naša gostja je bila finančna svetovalka Ana Vezovišek. V oddaji smo govorili o športnikih in njihovimi finančnimi težavami.

Popolna finančna preobrazba

Naša gostja je bila finančna svetovalka Ana Vezovišek. V oddaji smo govorili o športnikih in njihovimi finančnimi težavami.

svetovanje

Cent na cent

Popolna finančna preobrazba
Naša gostja je bila finančna svetovalka Ana Vezovišek. V oddaji smo govorili o športnikih in njihovimi finančnimi težavami.
VEČ ...|12. 12. 2018
Popolna finančna preobrazba
Naša gostja je bila finančna svetovalka Ana Vezovišek. V oddaji smo govorili o športnikih in njihovimi finančnimi težavami.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 12. 2018
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice

Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice

Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.
VEČ ...|11. 12. 2018
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Vabilo na pot

VEČ ...|7. 12. 2018
Kam ta konec tedna?

Na obletnico posvetitve oltarja pri Mariji Pomagaj na Brezjah se lahko odpravite na adventno romanje po Rožnovenski poti, konec tedna pa so na sporedu še številni Miklavžavi pohodi, Pohod po meji Miklavža na Dravskem polju in še kaj.

Kam ta konec tedna?

Na obletnico posvetitve oltarja pri Mariji Pomagaj na Brezjah se lahko odpravite na adventno romanje po Rožnovenski poti, konec tedna pa so na sporedu še številni Miklavžavi pohodi, Pohod po meji Miklavža na Dravskem polju in še kaj.

naravašport

Vabilo na pot

Kam ta konec tedna?
Na obletnico posvetitve oltarja pri Mariji Pomagaj na Brezjah se lahko odpravite na adventno romanje po Rožnovenski poti, konec tedna pa so na sporedu še številni Miklavžavi pohodi, Pohod po meji Miklavža na Dravskem polju in še kaj.
VEČ ...|7. 12. 2018
Kam ta konec tedna?
Na obletnico posvetitve oltarja pri Mariji Pomagaj na Brezjah se lahko odpravite na adventno romanje po Rožnovenski poti, konec tedna pa so na sporedu še številni Miklavžavi pohodi, Pohod po meji Miklavža na Dravskem polju in še kaj.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|30. 11. 2018
Aktualna vabila za pohodnike

Povabili smo vas na Pohod štirih far, v nedeljo se lahko odpravite na Miklavžev pohod na Sv. Miklavž ali pa po šempaskih bregovih.

Aktualna vabila za pohodnike

Povabili smo vas na Pohod štirih far, v nedeljo se lahko odpravite na Miklavžev pohod na Sv. Miklavž ali pa po šempaskih bregovih.

naravašport

Vabilo na pot

Aktualna vabila za pohodnike
Povabili smo vas na Pohod štirih far, v nedeljo se lahko odpravite na Miklavžev pohod na Sv. Miklavž ali pa po šempaskih bregovih.
VEČ ...|30. 11. 2018
Aktualna vabila za pohodnike
Povabili smo vas na Pohod štirih far, v nedeljo se lahko odpravite na Miklavžev pohod na Sv. Miklavž ali pa po šempaskih bregovih.

Blaž Lesnik

naravašport

Sveta maša

VEČ ...|25. 11. 2018
Zaključek misijona v Novem Mestu

Slovesno sveto mašo smo na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, ob zaključku misijona v Novem mestu, prenašali iz Športne dvorane Leona Štuklja. Somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Glavan. Združene pevske zbore je spremljal pihalni orkester Krka pod taktirko g. Matevža Novaka.

Zaključek misijona v Novem Mestu

Slovesno sveto mašo smo na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, ob zaključku misijona v Novem mestu, prenašali iz Športne dvorane Leona Štuklja. Somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Glavan. Združene pevske zbore je spremljal pihalni orkester Krka pod taktirko g. Matevža Novaka.

duhovnost

Sveta maša

Zaključek misijona v Novem Mestu
Slovesno sveto mašo smo na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, ob zaključku misijona v Novem mestu, prenašali iz Športne dvorane Leona Štuklja. Somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Glavan. Združene pevske zbore je spremljal pihalni orkester Krka pod taktirko g. Matevža Novaka.
VEČ ...|25. 11. 2018
Zaključek misijona v Novem Mestu
Slovesno sveto mašo smo na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, ob zaključku misijona v Novem mestu, prenašali iz Športne dvorane Leona Štuklja. Somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Glavan. Združene pevske zbore je spremljal pihalni orkester Krka pod taktirko g. Matevža Novaka.

Radio Ognjišče

duhovnost

Kolokvij

VEČ ...|23. 11. 2018
Mednarodne salezijanske igre 2019

Mednarodne salezijanske igre mladih bodo od 30. aprila do 5. maja prihodnje leto v Sloveniji, v Ljubljani. Velik dogodek v sklopu mladinske športne pastorale, pri katerem potrebujejo veliko prostovoljnih rok, pa tudi športne ekipe se še lahko prijavijo nanj.

Mednarodne salezijanske igre 2019

Mednarodne salezijanske igre mladih bodo od 30. aprila do 5. maja prihodnje leto v Sloveniji, v Ljubljani. Velik dogodek v sklopu mladinske športne pastorale, pri katerem potrebujejo veliko prostovoljnih rok, pa tudi športne ekipe se še lahko prijavijo nanj.

mladipogovoršport

Kolokvij

Mednarodne salezijanske igre 2019
Mednarodne salezijanske igre mladih bodo od 30. aprila do 5. maja prihodnje leto v Sloveniji, v Ljubljani. Velik dogodek v sklopu mladinske športne pastorale, pri katerem potrebujejo veliko prostovoljnih rok, pa tudi športne ekipe se še lahko prijavijo nanj.
VEČ ...|23. 11. 2018
Mednarodne salezijanske igre 2019
Mednarodne salezijanske igre mladih bodo od 30. aprila do 5. maja prihodnje leto v Sloveniji, v Ljubljani. Velik dogodek v sklopu mladinske športne pastorale, pri katerem potrebujejo veliko prostovoljnih rok, pa tudi športne ekipe se še lahko prijavijo nanj.

Marjan Bunič

mladipogovoršport

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 11. 2018
Priprava na novo smučarsko sezono - Vogel

O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili z direktorico splošnega sektorja v družbi Žičnice Vogel Bohinj Sandro Fiorelli.

Priprava na novo smučarsko sezono - Vogel

O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili z direktorico splošnega sektorja v družbi Žičnice Vogel Bohinj Sandro Fiorelli.

pogovorinfošport

Informativni prispevki

Priprava na novo smučarsko sezono - Vogel
O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili z direktorico splošnega sektorja v družbi Žičnice Vogel Bohinj Sandro Fiorelli.
VEČ ...|22. 11. 2018
Priprava na novo smučarsko sezono - Vogel
O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili z direktorico splošnega sektorja v družbi Žičnice Vogel Bohinj Sandro Fiorelli.

Helena Škrlec

pogovorinfošport

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 11. 2018
Priprava na novo smučarsko sezono - Kranjska Gora

O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili z vodjo trženja v RTC Žičnice Kranjska Gora Klavdijo Gomboc.

Priprava na novo smučarsko sezono - Kranjska Gora

O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili z vodjo trženja v RTC Žičnice Kranjska Gora Klavdijo Gomboc.

pogovorinfošport

Informativni prispevki

Priprava na novo smučarsko sezono - Kranjska Gora
O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili z vodjo trženja v RTC Žičnice Kranjska Gora Klavdijo Gomboc.
VEČ ...|22. 11. 2018
Priprava na novo smučarsko sezono - Kranjska Gora
O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili z vodjo trženja v RTC Žičnice Kranjska Gora Klavdijo Gomboc.

Helena Škrlec

pogovorinfošport

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 11. 2018
Priprava na novo smučarsko sezono - Kanin

O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili s predstavnico marketinga in trženja v javnem zavodu Sončni Kanin Matejo Olič.

Priprava na novo smučarsko sezono - Kanin

O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili s predstavnico marketinga in trženja v javnem zavodu Sončni Kanin Matejo Olič.

pogovorinfošport

Informativni prispevki

Priprava na novo smučarsko sezono - Kanin
O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili s predstavnico marketinga in trženja v javnem zavodu Sončni Kanin Matejo Olič.
VEČ ...|22. 11. 2018
Priprava na novo smučarsko sezono - Kanin
O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili s predstavnico marketinga in trženja v javnem zavodu Sončni Kanin Matejo Olič.

Helena Škrlec

pogovorinfošport

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 11. 2018
Priprava na novo smučarsko sezono - Golte

O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili z vodjo prodaje in marketinga v podjetju, ki upravlja smučišče Golte, Kristino Suhadolnik.

Priprava na novo smučarsko sezono - Golte

O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili z vodjo prodaje in marketinga v podjetju, ki upravlja smučišče Golte, Kristino Suhadolnik.

pogovorinfošport

Informativni prispevki

Priprava na novo smučarsko sezono - Golte
O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili z vodjo prodaje in marketinga v podjetju, ki upravlja smučišče Golte, Kristino Suhadolnik.
VEČ ...|22. 11. 2018
Priprava na novo smučarsko sezono - Golte
O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili z vodjo prodaje in marketinga v podjetju, ki upravlja smučišče Golte, Kristino Suhadolnik.

Helena Škrlec

pogovorinfošport

Vabilo na pot

VEČ ...|16. 11. 2018
Aktualna pohodniška vabila

Vabilo na pot je prineslo namige za rekreacijo na svežem zraku. Kljub temu, da je hladneje, vam ni treba ostati doma. Sprehodite se lahko Po poteh Soseske zidanice, se odpravite na Praznik kakijev v Strunjan ali pa na Pohod po Vertovčevih poteh.

Aktualna pohodniška vabila

Vabilo na pot je prineslo namige za rekreacijo na svežem zraku. Kljub temu, da je hladneje, vam ni treba ostati doma. Sprehodite se lahko Po poteh Soseske zidanice, se odpravite na Praznik kakijev v Strunjan ali pa na Pohod po Vertovčevih poteh.

naravašport

Vabilo na pot

Aktualna pohodniška vabila
Vabilo na pot je prineslo namige za rekreacijo na svežem zraku. Kljub temu, da je hladneje, vam ni treba ostati doma. Sprehodite se lahko Po poteh Soseske zidanice, se odpravite na Praznik kakijev v Strunjan ali pa na Pohod po Vertovčevih poteh.
VEČ ...|16. 11. 2018
Aktualna pohodniška vabila
Vabilo na pot je prineslo namige za rekreacijo na svežem zraku. Kljub temu, da je hladneje, vam ni treba ostati doma. Sprehodite se lahko Po poteh Soseske zidanice, se odpravite na Praznik kakijev v Strunjan ali pa na Pohod po Vertovčevih poteh.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|9. 11. 2018
Martinovi pohodi

Martinovi pohodi imajo v pohodnem koledarju popolno pravlado. V spomin na sv. Martina, ki naj bi ga pot iz Szombathelya peljala tudi prek Domanjševcev v Tours, se je odvijal nedeljski Martinov pohod, hodili pa ste lahko tudi po obronkih Semiča, po Brdih, pod Pohorjem in v okolici Moravskih Toplicah.

Martinovi pohodi

Martinovi pohodi imajo v pohodnem koledarju popolno pravlado. V spomin na sv. Martina, ki naj bi ga pot iz Szombathelya peljala tudi prek Domanjševcev v Tours, se je odvijal nedeljski Martinov pohod, hodili pa ste lahko tudi po obronkih Semiča, po Brdih, pod Pohorjem in v okolici Moravskih Toplicah.

družbainfonaravašport

Vabilo na pot

Martinovi pohodi
Martinovi pohodi imajo v pohodnem koledarju popolno pravlado. V spomin na sv. Martina, ki naj bi ga pot iz Szombathelya peljala tudi prek Domanjševcev v Tours, se je odvijal nedeljski Martinov pohod, hodili pa ste lahko tudi po obronkih Semiča, po Brdih, pod Pohorjem in v okolici Moravskih Toplicah.
VEČ ...|9. 11. 2018
Martinovi pohodi
Martinovi pohodi imajo v pohodnem koledarju popolno pravlado. V spomin na sv. Martina, ki naj bi ga pot iz Szombathelya peljala tudi prek Domanjševcev v Tours, se je odvijal nedeljski Martinov pohod, hodili pa ste lahko tudi po obronkih Semiča, po Brdih, pod Pohorjem in v okolici Moravskih Toplicah.

Blaž Lesnik

družbainfonaravašport

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 11. 2018
Lokalne volitve v Murski Soboti

Mestna občina Murska Sobota ima približno 20.000 prebivalcev in obsega približno 64 kvadratnih kilometrov. Za prebivalce celotnega Prekmurja pa predstavlja regijsko središče, kjer so številni zaposleni, koristijo zdravstvene storitve ter imajo možnost udejstvovanja v kulturi in športu. V preteklosti se je za položaj župana vedno potegovalo več kandidatov, tokrat pa sta zgolj dva, in sicer aktualni župan dr. Aleksander Jevšek in kandidat SDS Bojan Petrijan. Prvi med prednostne projekte uvršča dokončanje razvojnih projektov, drugi pa namerava spodbujati predvsem podjetništvo.

Lokalne volitve v Murski Soboti

Mestna občina Murska Sobota ima približno 20.000 prebivalcev in obsega približno 64 kvadratnih kilometrov. Za prebivalce celotnega Prekmurja pa predstavlja regijsko središče, kjer so številni zaposleni, koristijo zdravstvene storitve ter imajo možnost udejstvovanja v kulturi in športu. V preteklosti se je za položaj župana vedno potegovalo več kandidatov, tokrat pa sta zgolj dva, in sicer aktualni župan dr. Aleksander Jevšek in kandidat SDS Bojan Petrijan. Prvi med prednostne projekte uvršča dokončanje razvojnih projektov, drugi pa namerava spodbujati predvsem podjetništvo.

infopolitika

Informativni prispevki

Lokalne volitve v Murski Soboti
Mestna občina Murska Sobota ima približno 20.000 prebivalcev in obsega približno 64 kvadratnih kilometrov. Za prebivalce celotnega Prekmurja pa predstavlja regijsko središče, kjer so številni zaposleni, koristijo zdravstvene storitve ter imajo možnost udejstvovanja v kulturi in športu. V preteklosti se je za položaj župana vedno potegovalo več kandidatov, tokrat pa sta zgolj dva, in sicer aktualni župan dr. Aleksander Jevšek in kandidat SDS Bojan Petrijan. Prvi med prednostne projekte uvršča dokončanje razvojnih projektov, drugi pa namerava spodbujati predvsem podjetništvo.
VEČ ...|8. 11. 2018
Lokalne volitve v Murski Soboti
Mestna občina Murska Sobota ima približno 20.000 prebivalcev in obsega približno 64 kvadratnih kilometrov. Za prebivalce celotnega Prekmurja pa predstavlja regijsko središče, kjer so številni zaposleni, koristijo zdravstvene storitve ter imajo možnost udejstvovanja v kulturi in športu. V preteklosti se je za položaj župana vedno potegovalo več kandidatov, tokrat pa sta zgolj dva, in sicer aktualni župan dr. Aleksander Jevšek in kandidat SDS Bojan Petrijan. Prvi med prednostne projekte uvršča dokončanje razvojnih projektov, drugi pa namerava spodbujati predvsem podjetništvo.

Andrej Šinko

infopolitika

Vabilo na pot

VEČ ...|2. 11. 2018
Vabilo na pot - 2. november

Povabili smo na Martinov pohod pod Gorjance, na Evropski pohod prijateljstva, na razgledni pohod na Trstelj, konec prvega novembrskega tedna se lahko odpravite tudi Po Vitovski krožni poti...

Vabilo na pot - 2. november

Povabili smo na Martinov pohod pod Gorjance, na Evropski pohod prijateljstva, na razgledni pohod na Trstelj, konec prvega novembrskega tedna se lahko odpravite tudi Po Vitovski krožni poti...

športnaravarekreacija

Vabilo na pot

Vabilo na pot - 2. november
Povabili smo na Martinov pohod pod Gorjance, na Evropski pohod prijateljstva, na razgledni pohod na Trstelj, konec prvega novembrskega tedna se lahko odpravite tudi Po Vitovski krožni poti...
VEČ ...|2. 11. 2018
Vabilo na pot - 2. november
Povabili smo na Martinov pohod pod Gorjance, na Evropski pohod prijateljstva, na razgledni pohod na Trstelj, konec prvega novembrskega tedna se lahko odpravite tudi Po Vitovski krožni poti...

Blaž Lesnik

športnaravarekreacija

Vabilo na pot

VEČ ...|26. 10. 2018
Jesenski pohod okoli Vodic

Predstavili smo jesenski pohod okoli Vodic, tri pohode med ostanke prve svetovne vojne, odpravite pa se lahko tudi po Valentinovi poti ali na Petrov pohod.

Jesenski pohod okoli Vodic

Predstavili smo jesenski pohod okoli Vodic, tri pohode med ostanke prve svetovne vojne, odpravite pa se lahko tudi po Valentinovi poti ali na Petrov pohod.

naravašport

Vabilo na pot

Jesenski pohod okoli Vodic
Predstavili smo jesenski pohod okoli Vodic, tri pohode med ostanke prve svetovne vojne, odpravite pa se lahko tudi po Valentinovi poti ali na Petrov pohod.
VEČ ...|26. 10. 2018
Jesenski pohod okoli Vodic
Predstavili smo jesenski pohod okoli Vodic, tri pohode med ostanke prve svetovne vojne, odpravite pa se lahko tudi po Valentinovi poti ali na Petrov pohod.

Blaž Lesnik

naravašport

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2019
Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Blaž Lesnik

infonaravašport

Sol in luč

VEČ ...|14. 5. 2019
John Strelecky: pisatelj po naključju Kavarna na koncu sveta

Objavili smo del intervijuja z avtorjem knjige Kavarna na koncu sveta, ki je presegla naklado treh milijonov izvodov. Zaupal nam je, kako je v 21-tih dneh, ne da bi vedel kako, napisal knjigo, ki je nato postala svetovna uspešnica. Prisluhnili smo tudi nekaj odlomkom iz njegovega dela.

John Strelecky: pisatelj po naključju Kavarna na koncu sveta

Objavili smo del intervijuja z avtorjem knjige Kavarna na koncu sveta, ki je presegla naklado treh milijonov izvodov. Zaupal nam je, kako je v 21-tih dneh, ne da bi vedel kako, napisal knjigo, ki je nato postala svetovna uspešnica. Prisluhnili smo tudi nekaj odlomkom iz njegovega dela.

Tadej Sadar

duhovnostodnosisvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2019
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosidružbakomentarpolitika

Moja zgodba

VEČ ...|19. 5. 2019
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Jože Bartolj

Igor GrdinaJože DežmanIvan CankarPortet genija

Globine

VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

Blaž Lesnik

duhovnostšportrekreacijaCerkevmladi

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 5. 2019
O koncertu srednjeveške glasbe v Crngrobu

Umetniški vodja Majskih koncertov v Crngrobu Janez Jocif o koncertu srednjeveške glasbe zasedbe Cappella Carniola.

O koncertu srednjeveške glasbe v Crngrobu

Umetniški vodja Majskih koncertov v Crngrobu Janez Jocif o koncertu srednjeveške glasbe zasedbe Cappella Carniola.

Jože Bartolj

Janez JocifCappella Carniola

Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2019
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosidružbakomentarpolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 5. 2019
Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na KGZ Ljubljana

Letošnja zima je bila zelo zahtevna za zorenje domačih suhomesnatih izdelkov, pravi Barbara Lapuh, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Kljub temu so nekaterim uspeli odlični izdelki. Vas zanima katerim? Prisluhnite!

Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na KGZ Ljubljana

Letošnja zima je bila zelo zahtevna za zorenje domačih suhomesnatih izdelkov, pravi Barbara Lapuh, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Kljub temu so nekaterim uspeli odlični izdelki. Vas zanima katerim? Prisluhnite!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|21. 5. 2019
Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Tanja Dominko

pogovorsvetovanjemediacija