Vabilo na pot

VEČ ...|19. 7. 2019
Pasji dnevi

V času »pasjih dni« je manj rekreativnih prireditev, a nekaj aktualnih smo kljub temu našli in smo predstavili v Vabilu na pot.

Pasji dnevi

V času »pasjih dni« je manj rekreativnih prireditev, a nekaj aktualnih smo kljub temu našli in smo predstavili v Vabilu na pot.

naravasvetovanješport

Vabilo na pot

Pasji dnevi
V času »pasjih dni« je manj rekreativnih prireditev, a nekaj aktualnih smo kljub temu našli in smo predstavili v Vabilu na pot.
VEČ ...|19. 7. 2019
Pasji dnevi
V času »pasjih dni« je manj rekreativnih prireditev, a nekaj aktualnih smo kljub temu našli in smo predstavili v Vabilu na pot.

Blaž Lesnik

naravasvetovanješport

Mladoskop

VEČ ...|19. 7. 2019
O filmu Košarkar naj bo 2

V Mladoskopu smo vstopili med filmske ustvarjalce. Obiskali smo zadnji snemalni dan za nadaljevanje mladinskega filma Košarkar naj bo. Pred mikrofon smo povabili režiserja, scenarista ter glavna igralca, Borisa Bezića, Primoža Suhodolčana, Klemena Kostrevca in Matijo Brodnika.

O filmu Košarkar naj bo 2

V Mladoskopu smo vstopili med filmske ustvarjalce. Obiskali smo zadnji snemalni dan za nadaljevanje mladinskega filma Košarkar naj bo. Pred mikrofon smo povabili režiserja, scenarista ter glavna igralca, Borisa Bezića, Primoža Suhodolčana, Klemena Kostrevca in Matijo Brodnika.

družbaizobraževanjemladikulturaodnosiotrocipogovorvzgojašport

Mladoskop

O filmu Košarkar naj bo 2
V Mladoskopu smo vstopili med filmske ustvarjalce. Obiskali smo zadnji snemalni dan za nadaljevanje mladinskega filma Košarkar naj bo. Pred mikrofon smo povabili režiserja, scenarista ter glavna igralca, Borisa Bezića, Primoža Suhodolčana, Klemena Kostrevca in Matijo Brodnika.
VEČ ...|19. 7. 2019
O filmu Košarkar naj bo 2
V Mladoskopu smo vstopili med filmske ustvarjalce. Obiskali smo zadnji snemalni dan za nadaljevanje mladinskega filma Košarkar naj bo. Pred mikrofon smo povabili režiserja, scenarista ter glavna igralca, Borisa Bezića, Primoža Suhodolčana, Klemena Kostrevca in Matijo Brodnika.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladikulturaodnosiotrocipogovorvzgojašport

Doživetja narave

VEČ ...|19. 7. 2019
Delo markacistov v visokogorju

V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

Delo markacistov v visokogorju

V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

športpogovorgorenarava

Doživetja narave

Delo markacistov v visokogorju
V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.
VEČ ...|19. 7. 2019
Delo markacistov v visokogorju
V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

Blaž Lesnik

športpogovorgorenarava

Iz naših krajev

VEČ ...|13. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk

Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.

Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk

Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.

pogovordružbainfo

Iz naših krajev

Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk
Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.
VEČ ...|13. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk
Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.

Andrej Šinko

pogovordružbainfo

Vabilo na pot

VEČ ...|12. 7. 2019
Cesarski vrh in ostalo

V oddaji smo vas povabili na sobotni spominski pohod in sv. mašo na Cesarskem vrhu pri Logatcu, predstavili Vzpon v Davčo, hodili boste lahko tudi ob prazniku borovnic in še kje.

Cesarski vrh in ostalo

V oddaji smo vas povabili na sobotni spominski pohod in sv. mašo na Cesarskem vrhu pri Logatcu, predstavili Vzpon v Davčo, hodili boste lahko tudi ob prazniku borovnic in še kje.

naravašport

Vabilo na pot

Cesarski vrh in ostalo
V oddaji smo vas povabili na sobotni spominski pohod in sv. mašo na Cesarskem vrhu pri Logatcu, predstavili Vzpon v Davčo, hodili boste lahko tudi ob prazniku borovnic in še kje.
VEČ ...|12. 7. 2019
Cesarski vrh in ostalo
V oddaji smo vas povabili na sobotni spominski pohod in sv. mašo na Cesarskem vrhu pri Logatcu, predstavili Vzpon v Davčo, hodili boste lahko tudi ob prazniku borovnic in še kje.

Blaž Lesnik

naravašport

Naš gost

VEČ ...|6. 7. 2019
Strastna bralka...in športnica

Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.

Strastna bralka...in športnica

Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.

pogovorodnosivzgoja

Naš gost

Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.
VEČ ...|6. 7. 2019
Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.

Mateja Subotičanec

pogovorodnosivzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|6. 7. 2019
Tek in Mavrica

Tokrat smo v sobotni iskrici gostili Boštjana Novaka, ki nam je spregovoril o atletiki in teku, ki se ju lotimo na prijeten način ter Mavrica in njena vsebina.

Tek in Mavrica

Tokrat smo v sobotni iskrici gostili Boštjana Novaka, ki nam je spregovoril o atletiki in teku, ki se ju lotimo na prijeten način ter Mavrica in njena vsebina.

mladiotrocisvetovanjevzgojašport

Sobotna iskrica

Tek in Mavrica
Tokrat smo v sobotni iskrici gostili Boštjana Novaka, ki nam je spregovoril o atletiki in teku, ki se ju lotimo na prijeten način ter Mavrica in njena vsebina.
VEČ ...|6. 7. 2019
Tek in Mavrica
Tokrat smo v sobotni iskrici gostili Boštjana Novaka, ki nam je spregovoril o atletiki in teku, ki se ju lotimo na prijeten način ter Mavrica in njena vsebina.

Jure Sešek

mladiotrocisvetovanjevzgojašport

Iz naših krajev

VEČ ...|6. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Borovnica

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.

Kidričevo, Starše, Koper, Borovnica

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.

infopolitikadružba

Iz naših krajev

Kidričevo, Starše, Koper, Borovnica
V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.
VEČ ...|6. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Borovnica
V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.

Andrej Šinko

infopolitikadružba

Vabilo na pot

VEČ ...|5. 7. 2019
Terčeljev shod, visokogorski svet Fužinskih planin, pohod od Jakoba do Jakoba

V oddaji smo vas povabili na Terčeljev shod, ki bo v soboto na Otlici, odpravite pa se lahko tudi v visokogorski svet Fužinskih planin ali pa na Pohod od Jakoba do Jakoba.

Terčeljev shod, visokogorski svet Fužinskih planin, pohod od Jakoba do Jakoba

V oddaji smo vas povabili na Terčeljev shod, ki bo v soboto na Otlici, odpravite pa se lahko tudi v visokogorski svet Fužinskih planin ali pa na Pohod od Jakoba do Jakoba.

naravašport

Vabilo na pot

Terčeljev shod, visokogorski svet Fužinskih planin, pohod od Jakoba do Jakoba
V oddaji smo vas povabili na Terčeljev shod, ki bo v soboto na Otlici, odpravite pa se lahko tudi v visokogorski svet Fužinskih planin ali pa na Pohod od Jakoba do Jakoba.
VEČ ...|5. 7. 2019
Terčeljev shod, visokogorski svet Fužinskih planin, pohod od Jakoba do Jakoba
V oddaji smo vas povabili na Terčeljev shod, ki bo v soboto na Otlici, odpravite pa se lahko tudi v visokogorski svet Fužinskih planin ali pa na Pohod od Jakoba do Jakoba.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|28. 6. 2019
Sončen konec tedna vabi ...

Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

Sončen konec tedna vabi ...

Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

naravašportzdravstvo

Vabilo na pot

Sončen konec tedna vabi ...
Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.
VEČ ...|28. 6. 2019
Sončen konec tedna vabi ...
Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

Blaž Lesnik

naravašportzdravstvo

Doživetja narave

VEČ ...|28. 6. 2019
Planinska pot na Vipavskem

Popoldne smo se v Doživetjih narave posvetili novi zelo zahtevni planinski poti na Vipavskem, ki so jo poimenovali po pobudniku vipavskega alpinizma duhovniku dr. Otmarju Črnilogarju.

Planinska pot na Vipavskem

Popoldne smo se v Doživetjih narave posvetili novi zelo zahtevni planinski poti na Vipavskem, ki so jo poimenovali po pobudniku vipavskega alpinizma duhovniku dr. Otmarju Črnilogarju.

naravašportplaninska pot

Doživetja narave

Planinska pot na Vipavskem
Popoldne smo se v Doživetjih narave posvetili novi zelo zahtevni planinski poti na Vipavskem, ki so jo poimenovali po pobudniku vipavskega alpinizma duhovniku dr. Otmarju Črnilogarju.
VEČ ...|28. 6. 2019
Planinska pot na Vipavskem
Popoldne smo se v Doživetjih narave posvetili novi zelo zahtevni planinski poti na Vipavskem, ki so jo poimenovali po pobudniku vipavskega alpinizma duhovniku dr. Otmarju Črnilogarju.

Blaž Lesnik

naravašportplaninska pot

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk.

Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk.

naravašportKrvavec25 let radia Ognjišče

Dogodki

Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)
25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk.
VEČ ...|25. 6. 2019
Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)
25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk.

Radio Ognjišče

naravašportKrvavec25 let radia Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Špela Janša je pojasnila, od kod ime planine, kdo prihaja na planino, o ponudbi butičnega turizma pa je spregovorili Tomaž Tolar. Za konec pa so Nataša Ličen, Andrej Jerman in Blaž Lesnik strnili nekaj vtisov o kolesarskem vzponu na Krvavec.

Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Špela Janša je pojasnila, od kod ime planine, kdo prihaja na planino, o ponudbi butičnega turizma pa je spregovorili Tomaž Tolar. Za konec pa so Nataša Ličen, Andrej Jerman in Blaž Lesnik strnili nekaj vtisov o kolesarskem vzponu na Krvavec.

naravašportKrvavec25 let radia Ognjišče

Dogodki

Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)
25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Špela Janša je pojasnila, od kod ime planine, kdo prihaja na planino, o ponudbi butičnega turizma pa je spregovorili Tomaž Tolar. Za konec pa so Nataša Ličen, Andrej Jerman in Blaž Lesnik strnili nekaj vtisov o kolesarskem vzponu na Krvavec.
VEČ ...|25. 6. 2019
Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)
25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Špela Janša je pojasnila, od kod ime planine, kdo prihaja na planino, o ponudbi butičnega turizma pa je spregovorili Tomaž Tolar. Za konec pa so Nataša Ličen, Andrej Jerman in Blaž Lesnik strnili nekaj vtisov o kolesarskem vzponu na Krvavec.

Radio Ognjišče

naravašportKrvavec25 let radia Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Razglednica - Krvavec

Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.

Razglednica - Krvavec

Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.

varno na vrh

Dogodki

Razglednica - Krvavec
Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.
VEČ ...|25. 6. 2019
Razglednica - Krvavec
Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.

Robert Božič

varno na vrh

Vabilo na pot

VEČ ...|21. 6. 2019
Preživite najdaljše sončne dneve v letu aktivno!

Povabili smo vas na tradicionalni pohod po Slomškovi romarski poti, ki bo na dan državnosti, slovenski oddelek Krške škofije na godovni dan prve slovenske svetnice vabi na romanje iz Globasnice na Sv. Emo, konec tedna pa se lahko sprehodite tudi okrog Gradiškega jezerea pri Lukovici.

Preživite najdaljše sončne dneve v letu aktivno!

Povabili smo vas na tradicionalni pohod po Slomškovi romarski poti, ki bo na dan državnosti, slovenski oddelek Krške škofije na godovni dan prve slovenske svetnice vabi na romanje iz Globasnice na Sv. Emo, konec tedna pa se lahko sprehodite tudi okrog Gradiškega jezerea pri Lukovici.

naravašport

Vabilo na pot

Preživite najdaljše sončne dneve v letu aktivno!
Povabili smo vas na tradicionalni pohod po Slomškovi romarski poti, ki bo na dan državnosti, slovenski oddelek Krške škofije na godovni dan prve slovenske svetnice vabi na romanje iz Globasnice na Sv. Emo, konec tedna pa se lahko sprehodite tudi okrog Gradiškega jezerea pri Lukovici.
VEČ ...|21. 6. 2019
Preživite najdaljše sončne dneve v letu aktivno!
Povabili smo vas na tradicionalni pohod po Slomškovi romarski poti, ki bo na dan državnosti, slovenski oddelek Krške škofije na godovni dan prve slovenske svetnice vabi na romanje iz Globasnice na Sv. Emo, konec tedna pa se lahko sprehodite tudi okrog Gradiškega jezerea pri Lukovici.

Blaž Lesnik

naravašport

Doživetja narave

VEČ ...|21. 6. 2019
Ljudje s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe, priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah

Prva poletna Doživetja narave smo začeli s pogovorom o ljudeh s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe. Naš gost je bil vodja odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije Jurček Nowakk. V nadaljevanju pa ste slišali tudi, kaj pomeni priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah.

Ljudje s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe, priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah

Prva poletna Doživetja narave smo začeli s pogovorom o ljudeh s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe. Naš gost je bil vodja odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije Jurček Nowakk. V nadaljevanju pa ste slišali tudi, kaj pomeni priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah.

naravapogovoršport

Doživetja narave

Ljudje s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe, priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah
Prva poletna Doživetja narave smo začeli s pogovorom o ljudeh s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe. Naš gost je bil vodja odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije Jurček Nowakk. V nadaljevanju pa ste slišali tudi, kaj pomeni priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah.
VEČ ...|21. 6. 2019
Ljudje s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe, priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah
Prva poletna Doživetja narave smo začeli s pogovorom o ljudeh s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe. Naš gost je bil vodja odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije Jurček Nowakk. V nadaljevanju pa ste slišali tudi, kaj pomeni priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah.

Blaž Lesnik

naravapogovoršport

Vabilo na pot

VEČ ...|14. 6. 2019
Dan planinskih doživetij, pohod Po poteh osamosvojitvene vojne in Solčavska panoramska cesta

V Vabilu na pot smo izpostavili Dan planinskih doživetij na Lisci, povabili pa smo tudi na pohod Po poteh osamosvojitvene vojne 1991 in na doživetje Solčavske panoramske ceste ob polni luni.

Dan planinskih doživetij, pohod Po poteh osamosvojitvene vojne in Solčavska panoramska cesta

V Vabilu na pot smo izpostavili Dan planinskih doživetij na Lisci, povabili pa smo tudi na pohod Po poteh osamosvojitvene vojne 1991 in na doživetje Solčavske panoramske ceste ob polni luni.

naravašportsvetovanjekultura

Vabilo na pot

Dan planinskih doživetij, pohod Po poteh osamosvojitvene vojne in Solčavska panoramska cesta
V Vabilu na pot smo izpostavili Dan planinskih doživetij na Lisci, povabili pa smo tudi na pohod Po poteh osamosvojitvene vojne 1991 in na doživetje Solčavske panoramske ceste ob polni luni.
VEČ ...|14. 6. 2019
Dan planinskih doživetij, pohod Po poteh osamosvojitvene vojne in Solčavska panoramska cesta
V Vabilu na pot smo izpostavili Dan planinskih doživetij na Lisci, povabili pa smo tudi na pohod Po poteh osamosvojitvene vojne 1991 in na doživetje Solčavske panoramske ceste ob polni luni.

Blaž Lesnik

naravašportsvetovanjekultura

Doživetja narave

VEČ ...|14. 6. 2019
Lisca nad Sevnico in nasveti za varno pot v gore

V Doživetjih narave smo predstavili razgledno goro, ki se dviga nad Sevnico, kjer bo v soboto dan planinskih doživetij. Predstavili smo namen Planinske srečke, slišali ste koristne nasvete za gibanje v gorskem svetu poleti, dodali pa smo tudi kakšno planinsko zanimivost.

Lisca nad Sevnico in nasveti za varno pot v gore

V Doživetjih narave smo predstavili razgledno goro, ki se dviga nad Sevnico, kjer bo v soboto dan planinskih doživetij. Predstavili smo namen Planinske srečke, slišali ste koristne nasvete za gibanje v gorskem svetu poleti, dodali pa smo tudi kakšno planinsko zanimivost.

naravašportsvetovanje

Doživetja narave

Lisca nad Sevnico in nasveti za varno pot v gore
V Doživetjih narave smo predstavili razgledno goro, ki se dviga nad Sevnico, kjer bo v soboto dan planinskih doživetij. Predstavili smo namen Planinske srečke, slišali ste koristne nasvete za gibanje v gorskem svetu poleti, dodali pa smo tudi kakšno planinsko zanimivost.
VEČ ...|14. 6. 2019
Lisca nad Sevnico in nasveti za varno pot v gore
V Doživetjih narave smo predstavili razgledno goro, ki se dviga nad Sevnico, kjer bo v soboto dan planinskih doživetij. Predstavili smo namen Planinske srečke, slišali ste koristne nasvete za gibanje v gorskem svetu poleti, dodali pa smo tudi kakšno planinsko zanimivost.

Blaž Lesnik

naravašportsvetovanje

Via positiva

VEČ ...|13. 6. 2019
Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga

Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga

Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

družbapogovorodnosišportduhovnost

Via positiva

Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga
Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.
VEČ ...|13. 6. 2019
Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga
Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosišportduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|11. 6. 2019
O splošni uporabnosti električnih koles

V Svetovalnici smo se tokrat posvetili električnim kolesom, ki so tudi v Sloveniji precej na pohodu. Kako delujejo, za koga so primerna in koliko kilometrov se da prevoziti z njimi, ste izvedeli s pomočjo gosta iz Centra mobilnosti Špan.

O splošni uporabnosti električnih koles

V Svetovalnici smo se tokrat posvetili električnim kolesom, ki so tudi v Sloveniji precej na pohodu. Kako delujejo, za koga so primerna in koliko kilometrov se da prevoziti z njimi, ste izvedeli s pomočjo gosta iz Centra mobilnosti Špan.

športnarava

Svetovalnica

O splošni uporabnosti električnih koles
V Svetovalnici smo se tokrat posvetili električnim kolesom, ki so tudi v Sloveniji precej na pohodu. Kako delujejo, za koga so primerna in koliko kilometrov se da prevoziti z njimi, ste izvedeli s pomočjo gosta iz Centra mobilnosti Špan.
VEČ ...|11. 6. 2019
O splošni uporabnosti električnih koles
V Svetovalnici smo se tokrat posvetili električnim kolesom, ki so tudi v Sloveniji precej na pohodu. Kako delujejo, za koga so primerna in koliko kilometrov se da prevoziti z njimi, ste izvedeli s pomočjo gosta iz Centra mobilnosti Špan.

Matjaž Merljak

športnarava

Naš pogled

VEČ ...|11. 6. 2019
Nataša Ličen: Srebrni trije

Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

Nataša Ličen: Srebrni trije

Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

športkomentarmladi

Naš pogled

Nataša Ličen: Srebrni trije
Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.
VEČ ...|11. 6. 2019
Nataša Ličen: Srebrni trije
Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

Nataša Ličen

športkomentarmladi

Vabilo na pot

VEČ ...|7. 6. 2019
Na kolo, v jamo ali na junijske pohode

Predstavili smo kolesarsko Popotovanje po rimski cesti, pohod po poteh Rapalske meje in nedeljski pohod po osrčju Spodnje Savinjske doline z malce nenavadnim imenom Od Petra do Pekla.

Na kolo, v jamo ali na junijske pohode

Predstavili smo kolesarsko Popotovanje po rimski cesti, pohod po poteh Rapalske meje in nedeljski pohod po osrčju Spodnje Savinjske doline z malce nenavadnim imenom Od Petra do Pekla.

športnaravarekreacija

Vabilo na pot

Na kolo, v jamo ali na junijske pohode
Predstavili smo kolesarsko Popotovanje po rimski cesti, pohod po poteh Rapalske meje in nedeljski pohod po osrčju Spodnje Savinjske doline z malce nenavadnim imenom Od Petra do Pekla.
VEČ ...|7. 6. 2019
Na kolo, v jamo ali na junijske pohode
Predstavili smo kolesarsko Popotovanje po rimski cesti, pohod po poteh Rapalske meje in nedeljski pohod po osrčju Spodnje Savinjske doline z malce nenavadnim imenom Od Petra do Pekla.

Blaž Lesnik

športnaravarekreacija

Svetovalnica

VEČ ...|5. 6. 2019
Kolesarjenje

Naši radijski kolesarji so na poti po takoimenovani Srebrni diagonali, mi pa se smo kolesarjenju posvetili tudi v Svetovalnici. Naš gost je bil direktor Kolesarskega centra Sevnica Matjaž Traven.

Kolesarjenje

Naši radijski kolesarji so na poti po takoimenovani Srebrni diagonali, mi pa se smo kolesarjenju posvetili tudi v Svetovalnici. Naš gost je bil direktor Kolesarskega centra Sevnica Matjaž Traven.

pogovorkolesarjenješport

Svetovalnica

Kolesarjenje
Naši radijski kolesarji so na poti po takoimenovani Srebrni diagonali, mi pa se smo kolesarjenju posvetili tudi v Svetovalnici. Naš gost je bil direktor Kolesarskega centra Sevnica Matjaž Traven.
VEČ ...|5. 6. 2019
Kolesarjenje
Naši radijski kolesarji so na poti po takoimenovani Srebrni diagonali, mi pa se smo kolesarjenju posvetili tudi v Svetovalnici. Naš gost je bil direktor Kolesarskega centra Sevnica Matjaž Traven.

Tanja Dominko

pogovorkolesarjenješport

Vabilo na pot

VEČ ...|31. 5. 2019
Vabila v naravo

Nebesne vode so se izlile na zemljo in v prvem junijskem koncu tedna se obetajo sončni žarki, ki jih boste lahko deležni na številnih pohodih. V Vabilu na pot bomo smo predstavili pohoda od cerkvice do cerkvice in od češnje do češnje, lahko pa (bi) se odpravite tudi na Trdinov literarni ali na Kunaverjev pohod.

Vabila v naravo

Nebesne vode so se izlile na zemljo in v prvem junijskem koncu tedna se obetajo sončni žarki, ki jih boste lahko deležni na številnih pohodih. V Vabilu na pot bomo smo predstavili pohoda od cerkvice do cerkvice in od češnje do češnje, lahko pa (bi) se odpravite tudi na Trdinov literarni ali na Kunaverjev pohod.

športnarava

Vabilo na pot

Vabila v naravo
Nebesne vode so se izlile na zemljo in v prvem junijskem koncu tedna se obetajo sončni žarki, ki jih boste lahko deležni na številnih pohodih. V Vabilu na pot bomo smo predstavili pohoda od cerkvice do cerkvice in od češnje do češnje, lahko pa (bi) se odpravite tudi na Trdinov literarni ali na Kunaverjev pohod.
VEČ ...|31. 5. 2019
Vabila v naravo
Nebesne vode so se izlile na zemljo in v prvem junijskem koncu tedna se obetajo sončni žarki, ki jih boste lahko deležni na številnih pohodih. V Vabilu na pot bomo smo predstavili pohoda od cerkvice do cerkvice in od češnje do češnje, lahko pa (bi) se odpravite tudi na Trdinov literarni ali na Kunaverjev pohod.

Blaž Lesnik

športnarava

Petkov večer

VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

družbaotrocipogovoršport

Petkov večer

Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam
VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Mateja Feltrin Novljan

družbaotrocipogovoršport

Via positiva

VEČ ...|30. 5. 2019
Šport je lahko zdravilo

V oddajo Via positiva smo pred svetovnim dnevom športa, ki je zadnji dan maja, povabili para-plezalca Gregorja Selaka, katerega zgodba je dokaz o volji, ki premaga vse. Od otroških let redno trenira in se aktivno ukvarja s športom, pred nekaj leti pa ga je čez noč doletela bolezen. Zakaj, kako to, kaj sem delal narobe?, so bile njegove prve misli. Pot vnovičnega iskanja smisla ni bila lahka, danes je nazaj, ponosno pove, znova je vrhunski športnik, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo. Bolezni sem hvaležen, brez nje ne bi bil, kar danes sem. Iskriv in iskren sogovornik.

Šport je lahko zdravilo

V oddajo Via positiva smo pred svetovnim dnevom športa, ki je zadnji dan maja, povabili para-plezalca Gregorja Selaka, katerega zgodba je dokaz o volji, ki premaga vse. Od otroških let redno trenira in se aktivno ukvarja s športom, pred nekaj leti pa ga je čez noč doletela bolezen. Zakaj, kako to, kaj sem delal narobe?, so bile njegove prve misli. Pot vnovičnega iskanja smisla ni bila lahka, danes je nazaj, ponosno pove, znova je vrhunski športnik, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo. Bolezni sem hvaležen, brez nje ne bi bil, kar danes sem. Iskriv in iskren sogovornik.

odnosipogovorzdravstvošportpričevanje

Via positiva

Šport je lahko zdravilo
V oddajo Via positiva smo pred svetovnim dnevom športa, ki je zadnji dan maja, povabili para-plezalca Gregorja Selaka, katerega zgodba je dokaz o volji, ki premaga vse. Od otroških let redno trenira in se aktivno ukvarja s športom, pred nekaj leti pa ga je čez noč doletela bolezen. Zakaj, kako to, kaj sem delal narobe?, so bile njegove prve misli. Pot vnovičnega iskanja smisla ni bila lahka, danes je nazaj, ponosno pove, znova je vrhunski športnik, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo. Bolezni sem hvaležen, brez nje ne bi bil, kar danes sem. Iskriv in iskren sogovornik.
VEČ ...|30. 5. 2019
Šport je lahko zdravilo
V oddajo Via positiva smo pred svetovnim dnevom športa, ki je zadnji dan maja, povabili para-plezalca Gregorja Selaka, katerega zgodba je dokaz o volji, ki premaga vse. Od otroških let redno trenira in se aktivno ukvarja s športom, pred nekaj leti pa ga je čez noč doletela bolezen. Zakaj, kako to, kaj sem delal narobe?, so bile njegove prve misli. Pot vnovičnega iskanja smisla ni bila lahka, danes je nazaj, ponosno pove, znova je vrhunski športnik, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo. Bolezni sem hvaležen, brez nje ne bi bil, kar danes sem. Iskriv in iskren sogovornik.

Nataša Ličen

odnosipogovorzdravstvošportpričevanje

Za sožitje

VEČ ...|28. 5. 2019
Dobre navade

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o dobrih navadah za boljše sobivanje in sožitje. Konec meseca maja je svetovni dan športa in dan brez tobaka. Kdaj, kako in katere navade sprejeti za izpolnjujoče življenje?

Dobre navade

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o dobrih navadah za boljše sobivanje in sožitje. Konec meseca maja je svetovni dan športa in dan brez tobaka. Kdaj, kako in katere navade sprejeti za izpolnjujoče življenje?

družbaizobraževanjeodnosisvetovanjevzgoja

Za sožitje

Dobre navade
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o dobrih navadah za boljše sobivanje in sožitje. Konec meseca maja je svetovni dan športa in dan brez tobaka. Kdaj, kako in katere navade sprejeti za izpolnjujoče življenje?
VEČ ...|28. 5. 2019
Dobre navade
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o dobrih navadah za boljše sobivanje in sožitje. Konec meseca maja je svetovni dan športa in dan brez tobaka. Kdaj, kako in katere navade sprejeti za izpolnjujoče življenje?

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosisvetovanjevzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|27. 5. 2019
Oblike nekemične zasvojenosti

O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...

Oblike nekemične zasvojenosti

O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...

svetovanjeodnosizasvojenostnekemična odvisnost

Iz Betanije

Oblike nekemične zasvojenosti
O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...
VEČ ...|27. 5. 2019
Oblike nekemične zasvojenosti
O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...

Blaž Lesnik

svetovanjeodnosizasvojenostnekemična odvisnost

Vabilo na pot

VEČ ...|24. 5. 2019
Na Šmarno goro in druge pohode

V rekreativni napovedi konca tedna smo vas najprej povabili na Šmarno goro, kamor se v soboto odpravljamo skupaj s poslušalci. Ne preslišite pa tudi ostalih zanimivih vabil: v nedeljo bo četrti pohod po poti blaženega Alojzija Grozdeta, odpravite pa se lahko tudi na nočni Rokovnjaški pohod.

Na Šmarno goro in druge pohode

V rekreativni napovedi konca tedna smo vas najprej povabili na Šmarno goro, kamor se v soboto odpravljamo skupaj s poslušalci. Ne preslišite pa tudi ostalih zanimivih vabil: v nedeljo bo četrti pohod po poti blaženega Alojzija Grozdeta, odpravite pa se lahko tudi na nočni Rokovnjaški pohod.

naravašport

Vabilo na pot

Na Šmarno goro in druge pohode
V rekreativni napovedi konca tedna smo vas najprej povabili na Šmarno goro, kamor se v soboto odpravljamo skupaj s poslušalci. Ne preslišite pa tudi ostalih zanimivih vabil: v nedeljo bo četrti pohod po poti blaženega Alojzija Grozdeta, odpravite pa se lahko tudi na nočni Rokovnjaški pohod.
VEČ ...|24. 5. 2019
Na Šmarno goro in druge pohode
V rekreativni napovedi konca tedna smo vas najprej povabili na Šmarno goro, kamor se v soboto odpravljamo skupaj s poslušalci. Ne preslišite pa tudi ostalih zanimivih vabil: v nedeljo bo četrti pohod po poti blaženega Alojzija Grozdeta, odpravite pa se lahko tudi na nočni Rokovnjaški pohod.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|17. 5. 2019
Preživite ta konec tedna aktivno!

Predstavili smo vam aktivno soboto, ki jo za družine pripravljajo v centru za krepitev zdravja Logatec: »Razgibajmo družino, imejmo se fino!«. Prav tako družinsko se lahko odpravite tudi na Rimski dan na Zaplano ali pa na Olijevo vulkansko pot.

Preživite ta konec tedna aktivno!

Predstavili smo vam aktivno soboto, ki jo za družine pripravljajo v centru za krepitev zdravja Logatec: »Razgibajmo družino, imejmo se fino!«. Prav tako družinsko se lahko odpravite tudi na Rimski dan na Zaplano ali pa na Olijevo vulkansko pot.

naravašport

Vabilo na pot

Preživite ta konec tedna aktivno!
Predstavili smo vam aktivno soboto, ki jo za družine pripravljajo v centru za krepitev zdravja Logatec: »Razgibajmo družino, imejmo se fino!«. Prav tako družinsko se lahko odpravite tudi na Rimski dan na Zaplano ali pa na Olijevo vulkansko pot.
VEČ ...|17. 5. 2019
Preživite ta konec tedna aktivno!
Predstavili smo vam aktivno soboto, ki jo za družine pripravljajo v centru za krepitev zdravja Logatec: »Razgibajmo družino, imejmo se fino!«. Prav tako družinsko se lahko odpravite tudi na Rimski dan na Zaplano ali pa na Olijevo vulkansko pot.

Blaž Lesnik

naravašport

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2019
Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

infonaravašport

Doživetja narave

Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi
V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.
VEČ ...|17. 5. 2019
Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi
V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Blaž Lesnik

infonaravašport

Via positiva

VEČ ...|16. 5. 2019
Zaposlitveni portal Optius in dr. Samo Rugelj

V oddaji Via positva smo tokrat skupaj z zaposlitvenim portalom Optiusgostili dr. Sama Ruglja. Spregovoril je o založništvu, pisateljevanju intudi športu, ki mu ostaja zvest.

Zaposlitveni portal Optius in dr. Samo Rugelj

V oddaji Via positva smo tokrat skupaj z zaposlitvenim portalom Optiusgostili dr. Sama Ruglja. Spregovoril je o založništvu, pisateljevanju intudi športu, ki mu ostaja zvest.

družbapogovor

Via positiva

Zaposlitveni portal Optius in dr. Samo Rugelj
V oddaji Via positva smo tokrat skupaj z zaposlitvenim portalom Optiusgostili dr. Sama Ruglja. Spregovoril je o založništvu, pisateljevanju intudi športu, ki mu ostaja zvest.
VEČ ...|16. 5. 2019
Zaposlitveni portal Optius in dr. Samo Rugelj
V oddaji Via positva smo tokrat skupaj z zaposlitvenim portalom Optiusgostili dr. Sama Ruglja. Spregovoril je o založništvu, pisateljevanju intudi športu, ki mu ostaja zvest.

Mateja Feltrin Novljan

družbapogovor

Globine

VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

duhovnostšportrekreacijaCerkevmladi

Globine

O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.
VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

Blaž Lesnik

duhovnostšportrekreacijaCerkevmladi

Doživetja narave

VEČ ...|10. 5. 2019
Everest 40 let in kolesarske priprave

Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

Everest 40 let in kolesarske priprave

Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

himalajaalpinizemkoloservissrebrna diagonala

Doživetja narave

Everest 40 let in kolesarske priprave
Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.
VEČ ...|10. 5. 2019
Everest 40 let in kolesarske priprave
Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

Blaž Lesnik

himalajaalpinizemkoloservissrebrna diagonala

Vabilo na pot

VEČ ...|3. 5. 2019
Aktualna pohodniška vabila za ta (deževen) konec tedna

V Vabilu na pot smo napovedali Pohod po Slakovi poti, odpravite se lahko na Pohod k slapu Savica ali pa prihodnji konec tedna na pohod po krožni poti vojaške zgodovine.

Aktualna pohodniška vabila za ta (deževen) konec tedna

V Vabilu na pot smo napovedali Pohod po Slakovi poti, odpravite se lahko na Pohod k slapu Savica ali pa prihodnji konec tedna na pohod po krožni poti vojaške zgodovine.

naravašport

Vabilo na pot

Aktualna pohodniška vabila za ta (deževen) konec tedna
V Vabilu na pot smo napovedali Pohod po Slakovi poti, odpravite se lahko na Pohod k slapu Savica ali pa prihodnji konec tedna na pohod po krožni poti vojaške zgodovine.
VEČ ...|3. 5. 2019
Aktualna pohodniška vabila za ta (deževen) konec tedna
V Vabilu na pot smo napovedali Pohod po Slakovi poti, odpravite se lahko na Pohod k slapu Savica ali pa prihodnji konec tedna na pohod po krožni poti vojaške zgodovine.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|26. 4. 2019
Pohodi ob koncu tedna

Vabimo na pohod Po Trdinovi poti, na zadnjo aprilsko nedeljo se odvija tudi Pohod po Krpanovi poti, lahko pa se odločite tudi za Ostrovrharjev pohod.

Pohodi ob koncu tedna

Vabimo na pohod Po Trdinovi poti, na zadnjo aprilsko nedeljo se odvija tudi Pohod po Krpanovi poti, lahko pa se odločite tudi za Ostrovrharjev pohod.

pohodništvonaravašport

Vabilo na pot

Pohodi ob koncu tedna
Vabimo na pohod Po Trdinovi poti, na zadnjo aprilsko nedeljo se odvija tudi Pohod po Krpanovi poti, lahko pa se odločite tudi za Ostrovrharjev pohod.
VEČ ...|26. 4. 2019
Pohodi ob koncu tedna
Vabimo na pohod Po Trdinovi poti, na zadnjo aprilsko nedeljo se odvija tudi Pohod po Krpanovi poti, lahko pa se odločite tudi za Ostrovrharjev pohod.

Blaž Lesnik

pohodništvonaravašport

Doživetja narave

VEČ ...|26. 4. 2019
Utrinki iz Petrovega Brda in napoved kolesarjenja po diagonali Slovenije

Zadnja aprilska Doživetja narave so prinesla nekaj krajših utrinkov iz Petrovega Brda, od koder smo se povzpeli na tretji vrh ob našem srebrnem jubileju. V nadaljevanju oddaje pa smo planinski korak prepletli s kolesarskimi kilometri. Teh se bo junija nabralo kar precej, povezani pa bodo prav tako s praznovanjem 25 letnice radia.

Utrinki iz Petrovega Brda in napoved kolesarjenja po diagonali Slovenije

Zadnja aprilska Doživetja narave so prinesla nekaj krajših utrinkov iz Petrovega Brda, od koder smo se povzpeli na tretji vrh ob našem srebrnem jubileju. V nadaljevanju oddaje pa smo planinski korak prepletli s kolesarskimi kilometri. Teh se bo junija nabralo kar precej, povezani pa bodo prav tako s praznovanjem 25 letnice radia.

družbanaravašport

Doživetja narave

Utrinki iz Petrovega Brda in napoved kolesarjenja po diagonali Slovenije
Zadnja aprilska Doživetja narave so prinesla nekaj krajših utrinkov iz Petrovega Brda, od koder smo se povzpeli na tretji vrh ob našem srebrnem jubileju. V nadaljevanju oddaje pa smo planinski korak prepletli s kolesarskimi kilometri. Teh se bo junija nabralo kar precej, povezani pa bodo prav tako s praznovanjem 25 letnice radia.
VEČ ...|26. 4. 2019
Utrinki iz Petrovega Brda in napoved kolesarjenja po diagonali Slovenije
Zadnja aprilska Doživetja narave so prinesla nekaj krajših utrinkov iz Petrovega Brda, od koder smo se povzpeli na tretji vrh ob našem srebrnem jubileju. V nadaljevanju oddaje pa smo planinski korak prepletli s kolesarskimi kilometri. Teh se bo junija nabralo kar precej, povezani pa bodo prav tako s praznovanjem 25 letnice radia.

Blaž Lesnik

družbanaravašport

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
Predstavitev majskega Ognjišča

Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

Predstavitev majskega Ognjišča

Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

info

Informativni prispevki

Predstavitev majskega Ognjišča
Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.
VEČ ...|17. 4. 2019
Predstavitev majskega Ognjišča
Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

Matjaž Merljak

info

Vabilo na pot

VEČ ...|12. 4. 2019
Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna

Povabili smo vas na dogodke, ki povezujejo telo in duha: Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loki vabi na pasijonsko peš romanje v Preddvor, Knjižnica Medvode vabi na predvelikonočno potepanje do cerkvice sv. Tomaža v Pirničah, tekači pa bodo tudi letos na veliki petek tekli križev pot.

Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna

Povabili smo vas na dogodke, ki povezujejo telo in duha: Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loki vabi na pasijonsko peš romanje v Preddvor, Knjižnica Medvode vabi na predvelikonočno potepanje do cerkvice sv. Tomaža v Pirničah, tekači pa bodo tudi letos na veliki petek tekli križev pot.

naravašport

Vabilo na pot

Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna
Povabili smo vas na dogodke, ki povezujejo telo in duha: Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loki vabi na pasijonsko peš romanje v Preddvor, Knjižnica Medvode vabi na predvelikonočno potepanje do cerkvice sv. Tomaža v Pirničah, tekači pa bodo tudi letos na veliki petek tekli križev pot.
VEČ ...|12. 4. 2019
Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna
Povabili smo vas na dogodke, ki povezujejo telo in duha: Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loki vabi na pasijonsko peš romanje v Preddvor, Knjižnica Medvode vabi na predvelikonočno potepanje do cerkvice sv. Tomaža v Pirničah, tekači pa bodo tudi letos na veliki petek tekli križev pot.

Blaž Lesnik

naravašport

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 4. 2019
Ribniški pasijon

Največji kulturni projekt ribniške doline – Ribniški pasijon – bo uprizorjen v soboto, 13. aprila, v športni dvorani Sodražica in na velikonočni ponedeljek, 22. aprila, v športnem centru Ribnica.

Ribniški pasijon

Največji kulturni projekt ribniške doline – Ribniški pasijon – bo uprizorjen v soboto, 13. aprila, v športni dvorani Sodražica in na velikonočni ponedeljek, 22. aprila, v športnem centru Ribnica.

Mladen PahovičRibniški pasijon

Kulturni utrinki

Ribniški pasijon
Največji kulturni projekt ribniške doline – Ribniški pasijon – bo uprizorjen v soboto, 13. aprila, v športni dvorani Sodražica in na velikonočni ponedeljek, 22. aprila, v športnem centru Ribnica.
VEČ ...|10. 4. 2019
Ribniški pasijon
Največji kulturni projekt ribniške doline – Ribniški pasijon – bo uprizorjen v soboto, 13. aprila, v športni dvorani Sodražica in na velikonočni ponedeljek, 22. aprila, v športnem centru Ribnica.

Jože Bartolj

Mladen PahovičRibniški pasijon

Vabilo na pot

VEČ ...|29. 3. 2019
Še en sončen konec tedna! Kam v naravo?

Povabili smo vas Po stopinjah Valentina Staniča, pogledali na Limbarsko goro in napovedali Pohod štirih gradov.

Še en sončen konec tedna! Kam v naravo?

Povabili smo vas Po stopinjah Valentina Staniča, pogledali na Limbarsko goro in napovedali Pohod štirih gradov.

naravašport

Vabilo na pot

Še en sončen konec tedna! Kam v naravo?
Povabili smo vas Po stopinjah Valentina Staniča, pogledali na Limbarsko goro in napovedali Pohod štirih gradov.
VEČ ...|29. 3. 2019
Še en sončen konec tedna! Kam v naravo?
Povabili smo vas Po stopinjah Valentina Staniča, pogledali na Limbarsko goro in napovedali Pohod štirih gradov.

Blaž Lesnik

naravašport

Doživetja narave

VEČ ...|29. 3. 2019
Vzpon na Boč v okviru akcije Odgovorno na pot, varno na vrh

V Doživetjih narave so imele tokrat glavno vlogo zaščitene rastline. Velikonočnico smo poiskali med našim vzponom na Boč, ob tem pa doživeli še vrsto prijetnih srečanj.

Vzpon na Boč v okviru akcije Odgovorno na pot, varno na vrh

V Doživetjih narave so imele tokrat glavno vlogo zaščitene rastline. Velikonočnico smo poiskali med našim vzponom na Boč, ob tem pa doživeli še vrsto prijetnih srečanj.

naravašport

Doživetja narave

Vzpon na Boč v okviru akcije Odgovorno na pot, varno na vrh
V Doživetjih narave so imele tokrat glavno vlogo zaščitene rastline. Velikonočnico smo poiskali med našim vzponom na Boč, ob tem pa doživeli še vrsto prijetnih srečanj.
VEČ ...|29. 3. 2019
Vzpon na Boč v okviru akcije Odgovorno na pot, varno na vrh
V Doživetjih narave so imele tokrat glavno vlogo zaščitene rastline. Velikonočnico smo poiskali med našim vzponom na Boč, ob tem pa doživeli še vrsto prijetnih srečanj.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|22. 3. 2019
Sončni konec tedna vabi!

V Vabilu na pot smo vas povabili na Kolesarjenje po Ašičevih poteh Ljubljanskega barja, po Magajnovi poti skozi Vremsko dolino boste lahko hodili v soboto, v nedeljo pa bo Pohod na zeleno okno Skozno.

Sončni konec tedna vabi!

V Vabilu na pot smo vas povabili na Kolesarjenje po Ašičevih poteh Ljubljanskega barja, po Magajnovi poti skozi Vremsko dolino boste lahko hodili v soboto, v nedeljo pa bo Pohod na zeleno okno Skozno.

naravašport

Vabilo na pot

Sončni konec tedna vabi!
V Vabilu na pot smo vas povabili na Kolesarjenje po Ašičevih poteh Ljubljanskega barja, po Magajnovi poti skozi Vremsko dolino boste lahko hodili v soboto, v nedeljo pa bo Pohod na zeleno okno Skozno.
VEČ ...|22. 3. 2019
Sončni konec tedna vabi!
V Vabilu na pot smo vas povabili na Kolesarjenje po Ašičevih poteh Ljubljanskega barja, po Magajnovi poti skozi Vremsko dolino boste lahko hodili v soboto, v nedeljo pa bo Pohod na zeleno okno Skozno.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|15. 3. 2019
Kam ta konec tedna na pohod?

V Vabilu na pot smo napovedali Jožefove pohode: ob Muri, Belokranjski Jožefov pohod in tistega na Goričkem, odpravite pa se lahko tudi na Hrušovljanski pohod.

Kam ta konec tedna na pohod?

V Vabilu na pot smo napovedali Jožefove pohode: ob Muri, Belokranjski Jožefov pohod in tistega na Goričkem, odpravite pa se lahko tudi na Hrušovljanski pohod.

naravašport

Vabilo na pot

Kam ta konec tedna na pohod?
V Vabilu na pot smo napovedali Jožefove pohode: ob Muri, Belokranjski Jožefov pohod in tistega na Goričkem, odpravite pa se lahko tudi na Hrušovljanski pohod.
VEČ ...|15. 3. 2019
Kam ta konec tedna na pohod?
V Vabilu na pot smo napovedali Jožefove pohode: ob Muri, Belokranjski Jožefov pohod in tistega na Goričkem, odpravite pa se lahko tudi na Hrušovljanski pohod.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|8. 3. 2019
Kam ta konec tedna?

Napovedali smo postni pohod po Rožnovenski poti, v nedeljo vabimo med zaselke in studence Erzelja, po Sladki poti pa vas bodo z razlago odpeljali v osrčje Krajinskega parka Goričko.

Kam ta konec tedna?

Napovedali smo postni pohod po Rožnovenski poti, v nedeljo vabimo med zaselke in studence Erzelja, po Sladki poti pa vas bodo z razlago odpeljali v osrčje Krajinskega parka Goričko.

naravašport

Vabilo na pot

Kam ta konec tedna?
Napovedali smo postni pohod po Rožnovenski poti, v nedeljo vabimo med zaselke in studence Erzelja, po Sladki poti pa vas bodo z razlago odpeljali v osrčje Krajinskega parka Goričko.
VEČ ...|8. 3. 2019
Kam ta konec tedna?
Napovedali smo postni pohod po Rožnovenski poti, v nedeljo vabimo med zaselke in studence Erzelja, po Sladki poti pa vas bodo z razlago odpeljali v osrčje Krajinskega parka Goričko.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|1. 3. 2019
Pohod po Jurčičevi poti, tradicionalni pustni veleslalom na Španovem vrhu in dan varnejšega gibanja za turne smučarje

Prvi marčevski konec tedna smo vas v naši rekreativni rubriki povabili na Pohod po Jurčičevi poti, gibali se boste lahko tudi na Tradicionalnem pustnem veleslalomu na Španovem vrhu, na Dnevu varnejšega gibanja za turne smučarje pa nabirali znanje.

Pohod po Jurčičevi poti, tradicionalni pustni veleslalom na Španovem vrhu in dan varnejšega gibanja za turne smučarje

Prvi marčevski konec tedna smo vas v naši rekreativni rubriki povabili na Pohod po Jurčičevi poti, gibali se boste lahko tudi na Tradicionalnem pustnem veleslalomu na Španovem vrhu, na Dnevu varnejšega gibanja za turne smučarje pa nabirali znanje.

naravašport

Vabilo na pot

Pohod po Jurčičevi poti, tradicionalni pustni veleslalom na Španovem vrhu in dan varnejšega gibanja za turne smučarje
Prvi marčevski konec tedna smo vas v naši rekreativni rubriki povabili na Pohod po Jurčičevi poti, gibali se boste lahko tudi na Tradicionalnem pustnem veleslalomu na Španovem vrhu, na Dnevu varnejšega gibanja za turne smučarje pa nabirali znanje.
VEČ ...|1. 3. 2019
Pohod po Jurčičevi poti, tradicionalni pustni veleslalom na Španovem vrhu in dan varnejšega gibanja za turne smučarje
Prvi marčevski konec tedna smo vas v naši rekreativni rubriki povabili na Pohod po Jurčičevi poti, gibali se boste lahko tudi na Tradicionalnem pustnem veleslalomu na Španovem vrhu, na Dnevu varnejšega gibanja za turne smučarje pa nabirali znanje.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|22. 2. 2019
Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna

Povabili smo vas na prvi Pohod po poti blaženega Alojzija Grozdeta in mučencev Mirnske doline, napovedali pa smo tudi Dobrodelni Ruthin tek in pohod Po poute dobroga gustoša do zelenog gaja.

Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna

Povabili smo vas na prvi Pohod po poti blaženega Alojzija Grozdeta in mučencev Mirnske doline, napovedali pa smo tudi Dobrodelni Ruthin tek in pohod Po poute dobroga gustoša do zelenog gaja.

naravašport

Vabilo na pot

Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna
Povabili smo vas na prvi Pohod po poti blaženega Alojzija Grozdeta in mučencev Mirnske doline, napovedali pa smo tudi Dobrodelni Ruthin tek in pohod Po poute dobroga gustoša do zelenog gaja.
VEČ ...|22. 2. 2019
Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna
Povabili smo vas na prvi Pohod po poti blaženega Alojzija Grozdeta in mučencev Mirnske doline, napovedali pa smo tudi Dobrodelni Ruthin tek in pohod Po poute dobroga gustoša do zelenog gaja.

Blaž Lesnik

naravašport

Doživetja narave

VEČ ...|22. 2. 2019
Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek

Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.

Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek

Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.

naravašportizobraževanjeinfo

Doživetja narave

Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek
Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.
VEČ ...|22. 2. 2019
Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek
Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.

Blaž Lesnik

naravašportizobraževanjeinfo

Vabilo na pot

VEČ ...|15. 2. 2019
Kam ta konec tedna?

Kopica Valentinovih pohodov čaka na vas konec tedna: lahko se odpravite na najvišji vrh Goričkega, po vinskih goricah Trebnjega ali jo mahnete na Bohor. Če pa vam zime ni dovolj, si nataknite tekaške smuči in odvandrajte Po planotah Slovenije.

Kam ta konec tedna?

Kopica Valentinovih pohodov čaka na vas konec tedna: lahko se odpravite na najvišji vrh Goričkega, po vinskih goricah Trebnjega ali jo mahnete na Bohor. Če pa vam zime ni dovolj, si nataknite tekaške smuči in odvandrajte Po planotah Slovenije.

naravašport

Vabilo na pot

Kam ta konec tedna?
Kopica Valentinovih pohodov čaka na vas konec tedna: lahko se odpravite na najvišji vrh Goričkega, po vinskih goricah Trebnjega ali jo mahnete na Bohor. Če pa vam zime ni dovolj, si nataknite tekaške smuči in odvandrajte Po planotah Slovenije.
VEČ ...|15. 2. 2019
Kam ta konec tedna?
Kopica Valentinovih pohodov čaka na vas konec tedna: lahko se odpravite na najvišji vrh Goričkega, po vinskih goricah Trebnjega ali jo mahnete na Bohor. Če pa vam zime ni dovolj, si nataknite tekaške smuči in odvandrajte Po planotah Slovenije.

Blaž Lesnik

naravašport

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 7. 2019
6. Svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu

Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

6. Svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu

Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

Matjaž Merljak

rojakiinfonogomet

Sol in luč

VEČ ...|16. 7. 2019
Dr. Aleksander Zadel: kako se lotiti življenja, da bomo srečni in o največjih napakah, ki jih starši storimo pri vzgoji.

Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

Dr. Aleksander Zadel: kako se lotiti življenja, da bomo srečni in o največjih napakah, ki jih starši storimo pri vzgoji.

Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaodnosiduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 7. 2019
Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Alen Salihović

komentar

Za življenje

VEČ ...|13. 7. 2019
Stres otrok

S stresom se v sodobnem kaotičnem družbenem svetu sooča vse več otrok, vse mlajših. Specialnega pedagoga, pisatelja in predavatelja Marka Juhanta smo vprašali, kako pomagati. Koristni nasveti, ki bi jih morali slišati vsi, ki so vključeni v vzgojo otrok.

Stres otrok

S stresom se v sodobnem kaotičnem družbenem svetu sooča vse več otrok, vse mlajših. Specialnega pedagoga, pisatelja in predavatelja Marka Juhanta smo vprašali, kako pomagati. Koristni nasveti, ki bi jih morali slišati vsi, ki so vključeni v vzgojo otrok.

Nataša Ličen

družbamladivzgojapogovorodnosiotroci

Naš pogled

VEČ ...|16. 7. 2019
Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?

Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.

Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?

Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.

Marjana Debevec

družbakomentarodnosipolitika

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 7. 2019
Pevci in godci iz Borovniške kotline

Na kresni večer, 23. junija, je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 11. večer slovenskega ljudskega izročila. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili pevci in godci iz Borovniške kotline, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Pevci in godci iz Borovniške kotline

Na kresni večer, 23. junija, je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 11. večer slovenskega ljudskega izročila. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili pevci in godci iz Borovniške kotline, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 7. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 7. 2019
Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Alen Salihović

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 7. 2019
Festival Arsana, vpis pletnarstva v register nesnovne kulturne dediščine

Ptuj se je konec tedna z zagonom osrednjega programa mednarodnega glasbenega festivala Arsana ponovno spremenil v stičišče glasbenih umetnikov z vsega sveta. Med drugimi sta nastopila violinist Stefan Milenkovich in a-capella skupina Take 6. Ministrstvo za kulturo je ta mesec v register nesnovne kulturne dediščine vpisalo izdelavo pleten in prevoz z njimi po Blejskem jezeru. Gre za znanje, ki se prenaša iz roda v rod, in tradicijo, ki je prepoznavna turistična znamenitost.

Festival Arsana, vpis pletnarstva v register nesnovne kulturne dediščine

Ptuj se je konec tedna z zagonom osrednjega programa mednarodnega glasbenega festivala Arsana ponovno spremenil v stičišče glasbenih umetnikov z vsega sveta. Med drugimi sta nastopila violinist Stefan Milenkovich in a-capella skupina Take 6. Ministrstvo za kulturo je ta mesec v register nesnovne kulturne dediščine vpisalo izdelavo pleten in prevoz z njimi po Blejskem jezeru. Gre za znanje, ki se prenaša iz roda v rod, in tradicijo, ki je prepoznavna turistična znamenitost.

Marjan Bunič

festivalPtujpletnadediščina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 7. 2019
Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!

Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!

Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

Rajko Podgoršek

komentar