Komentar tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

komentar

Komentar tedna

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Luka Gojkošek

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 3. 2025
Začetek pouka v sobotnih šolah, slovo od Marte Magajna

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini se začenja novo šolsko leto, imeli so že uvodno sveto mašo. Več nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. V Sydneyju v Avstraliji pa so se poslovili od zelo dejavne rojakinje Marte Magajna. Njeno življenje in delo nam je predstavil slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [14:46], spomine je z nami delila tudi rojakinja Danica Petrič [27:24]. V novicah pa tokrat o dogajanju v zamejstvu [32:51]. 

Začetek pouka v sobotnih šolah, slovo od Marte Magajna

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini se začenja novo šolsko leto, imeli so že uvodno sveto mašo. Več nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. V Sydneyju v Avstraliji pa so se poslovili od zelo dejavne rojakinje Marte Magajna. Njeno življenje in delo nam je predstavil slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [14:46], spomine je z nami delila tudi rojakinja Danica Petrič [27:24]. V novicah pa tokrat o dogajanju v zamejstvu [32:51]. 

družbarojakišolstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

Začetek pouka v sobotnih šolah, slovo od Marte Magajna

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini se začenja novo šolsko leto, imeli so že uvodno sveto mašo. Več nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. V Sydneyju v Avstraliji pa so se poslovili od zelo dejavne rojakinje Marte Magajna. Njeno življenje in delo nam je predstavil slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [14:46], spomine je z nami delila tudi rojakinja Danica Petrič [27:24]. V novicah pa tokrat o dogajanju v zamejstvu [32:51]. 

VEČ ...|23. 3. 2025
Začetek pouka v sobotnih šolah, slovo od Marte Magajna

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini se začenja novo šolsko leto, imeli so že uvodno sveto mašo. Več nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. V Sydneyju v Avstraliji pa so se poslovili od zelo dejavne rojakinje Marte Magajna. Njeno življenje in delo nam je predstavil slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [14:46], spomine je z nami delila tudi rojakinja Danica Petrič [27:24]. V novicah pa tokrat o dogajanju v zamejstvu [32:51]. 

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 3. 2025
V Argentini začenjajo s poukom v slovenskih šolah

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin. 

V Argentini začenjajo s poukom v slovenskih šolah

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin. 

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

V Argentini začenjajo s poukom v slovenskih šolah

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin. 

VEČ ...|21. 3. 2025
V Argentini začenjajo s poukom v slovenskih šolah

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin. 

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 3. 2025
Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

VEČ ...|14. 3. 2025
Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Svetovalnica

VEČ ...|13. 2. 2025
Na kaj naj bomo pozori na informativnih dnevih?

Tradicionalno se bodo pred začetkom zimskih počitnic odprla vrata srednjih šol in fakultet za vse, ki se bodo prihodnje leto vpisovali na nove izobraževalne ustanove. Na kaj biti pozoren na informativnih dnevih, kateri poklici so ta trenutek najbolj iskani in kako bo v prihodnosti,... Ob teh in vprašanjih poslušalcev smo iskali odgovore pri karierni svetovalki ter zakonski in družinski terapevtki Nadi Zupančič.

Na kaj naj bomo pozori na informativnih dnevih?

Tradicionalno se bodo pred začetkom zimskih počitnic odprla vrata srednjih šol in fakultet za vse, ki se bodo prihodnje leto vpisovali na nove izobraževalne ustanove. Na kaj biti pozoren na informativnih dnevih, kateri poklici so ta trenutek najbolj iskani in kako bo v prihodnosti,... Ob teh in vprašanjih poslušalcev smo iskali odgovore pri karierni svetovalki ter zakonski in družinski terapevtki Nadi Zupančič.

informativni dneviizobraževanjepoklickarierakarierno svetovanjeodnosišolstvo

Svetovalnica

Na kaj naj bomo pozori na informativnih dnevih?

Tradicionalno se bodo pred začetkom zimskih počitnic odprla vrata srednjih šol in fakultet za vse, ki se bodo prihodnje leto vpisovali na nove izobraževalne ustanove. Na kaj biti pozoren na informativnih dnevih, kateri poklici so ta trenutek najbolj iskani in kako bo v prihodnosti,... Ob teh in vprašanjih poslušalcev smo iskali odgovore pri karierni svetovalki ter zakonski in družinski terapevtki Nadi Zupančič.

VEČ ...|13. 2. 2025
Na kaj naj bomo pozori na informativnih dnevih?

Tradicionalno se bodo pred začetkom zimskih počitnic odprla vrata srednjih šol in fakultet za vse, ki se bodo prihodnje leto vpisovali na nove izobraževalne ustanove. Na kaj biti pozoren na informativnih dnevih, kateri poklici so ta trenutek najbolj iskani in kako bo v prihodnosti,... Ob teh in vprašanjih poslušalcev smo iskali odgovore pri karierni svetovalki ter zakonski in družinski terapevtki Nadi Zupančič.

Blaž Lesnik

informativni dneviizobraževanjepoklickarierakarierno svetovanjeodnosišolstvo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 2. 2025
Nekaj gnilega je v slovenski šoli

Mnogokrat in v različnih okoliščinah uporabljeni navedek iz Shakespearovega Hamleta se zdi primeren tudi za naše šolstvo. Torej: nekaj gnilega je v slovenskem šolstvu. Dokazi za to v valovih pljuskajo v javnost in celo v (samo)cenzurirane medije. Najeti in tudi samozvani razlagalci neodvisnosti, strokovnosti, predvsem pa nujnosti za monopol nekonkurenčnega javnega (to je državnega) šolstva pa še kar iz leta v leto vrtijo razmajano in za silo popravljeno lajno o zavidljivi kakovosti naših šol. Rezultati mednarodnih primerjav in raziskav o našem šolstvu pač govorijo drugače.

Nekaj gnilega je v slovenski šoli

Mnogokrat in v različnih okoliščinah uporabljeni navedek iz Shakespearovega Hamleta se zdi primeren tudi za naše šolstvo. Torej: nekaj gnilega je v slovenskem šolstvu. Dokazi za to v valovih pljuskajo v javnost in celo v (samo)cenzurirane medije. Najeti in tudi samozvani razlagalci neodvisnosti, strokovnosti, predvsem pa nujnosti za monopol nekonkurenčnega javnega (to je državnega) šolstva pa še kar iz leta v leto vrtijo razmajano in za silo popravljeno lajno o zavidljivi kakovosti naših šol. Rezultati mednarodnih primerjav in raziskav o našem šolstvu pač govorijo drugače.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Nekaj gnilega je v slovenski šoli

Mnogokrat in v različnih okoliščinah uporabljeni navedek iz Shakespearovega Hamleta se zdi primeren tudi za naše šolstvo. Torej: nekaj gnilega je v slovenskem šolstvu. Dokazi za to v valovih pljuskajo v javnost in celo v (samo)cenzurirane medije. Najeti in tudi samozvani razlagalci neodvisnosti, strokovnosti, predvsem pa nujnosti za monopol nekonkurenčnega javnega (to je državnega) šolstva pa še kar iz leta v leto vrtijo razmajano in za silo popravljeno lajno o zavidljivi kakovosti naših šol. Rezultati mednarodnih primerjav in raziskav o našem šolstvu pač govorijo drugače.

VEČ ...|10. 2. 2025
Nekaj gnilega je v slovenski šoli

Mnogokrat in v različnih okoliščinah uporabljeni navedek iz Shakespearovega Hamleta se zdi primeren tudi za naše šolstvo. Torej: nekaj gnilega je v slovenskem šolstvu. Dokazi za to v valovih pljuskajo v javnost in celo v (samo)cenzurirane medije. Najeti in tudi samozvani razlagalci neodvisnosti, strokovnosti, predvsem pa nujnosti za monopol nekonkurenčnega javnega (to je državnega) šolstva pa še kar iz leta v leto vrtijo razmajano in za silo popravljeno lajno o zavidljivi kakovosti naših šol. Rezultati mednarodnih primerjav in raziskav o našem šolstvu pač govorijo drugače.

Andrej Tomelj

komentarpolitikadružba

Življenje išče pot

VEČ ...|5. 2. 2025
Greh korupcije slabi kakovost javnih storitev, zato je pogumno v prijavo, pravi Policija

Korupcija je zelo slabo dejanje, ki preprosto pomeni, da vsak evro, ki izgine iz javne blagajne v zasebne žepe, pomeni evro manj za javne storitve, ki jih vsi plačujemo in uporabljamo. Šolstvo, zdravstvo, ceste, če omenim le najbolj znane. In prav javna naročila so področje, kjer je korupcije zelo veliko. Zato je prav, da o tem govorimo in se poučimo, da bo naše skupno življenje bolj kakovostno. O tej temi spregovoril vodja oddelka za korupcijo v upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave David Smolej. 

Greh korupcije slabi kakovost javnih storitev, zato je pogumno v prijavo, pravi Policija

Korupcija je zelo slabo dejanje, ki preprosto pomeni, da vsak evro, ki izgine iz javne blagajne v zasebne žepe, pomeni evro manj za javne storitve, ki jih vsi plačujemo in uporabljamo. Šolstvo, zdravstvo, ceste, če omenim le najbolj znane. In prav javna naročila so področje, kjer je korupcije zelo veliko. Zato je prav, da o tem govorimo in se poučimo, da bo naše skupno življenje bolj kakovostno. O tej temi spregovoril vodja oddelka za korupcijo v upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave David Smolej. 

greh korupcijeprijavejavna naročila

Življenje išče pot

Greh korupcije slabi kakovost javnih storitev, zato je pogumno v prijavo, pravi Policija

Korupcija je zelo slabo dejanje, ki preprosto pomeni, da vsak evro, ki izgine iz javne blagajne v zasebne žepe, pomeni evro manj za javne storitve, ki jih vsi plačujemo in uporabljamo. Šolstvo, zdravstvo, ceste, če omenim le najbolj znane. In prav javna naročila so področje, kjer je korupcije zelo veliko. Zato je prav, da o tem govorimo in se poučimo, da bo naše skupno življenje bolj kakovostno. O tej temi spregovoril vodja oddelka za korupcijo v upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave David Smolej. 

VEČ ...|5. 2. 2025
Greh korupcije slabi kakovost javnih storitev, zato je pogumno v prijavo, pravi Policija

Korupcija je zelo slabo dejanje, ki preprosto pomeni, da vsak evro, ki izgine iz javne blagajne v zasebne žepe, pomeni evro manj za javne storitve, ki jih vsi plačujemo in uporabljamo. Šolstvo, zdravstvo, ceste, če omenim le najbolj znane. In prav javna naročila so področje, kjer je korupcije zelo veliko. Zato je prav, da o tem govorimo in se poučimo, da bo naše skupno življenje bolj kakovostno. O tej temi spregovoril vodja oddelka za korupcijo v upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave David Smolej. 

s. Meta Potočnik

greh korupcijeprijavejavna naročila

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 1. 2025
SSk zadovoljna glede rešitve za ravnateljska mesta

Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje. 

SSk zadovoljna glede rešitve za ravnateljska mesta

Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje. 

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

SSk zadovoljna glede rešitve za ravnateljska mesta

Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje. 

VEČ ...|16. 1. 2025
SSk zadovoljna glede rešitve za ravnateljska mesta

Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje. 

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|9. 5. 2025
Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar

Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar

Blaž Lesnik

zdravjepljučasrcezadihanostdihanjepresaditev pljučsvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Janez Juhant

komentarrevolucijasprava

Moja zgodba

VEČ ...|4. 5. 2025
Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. 

Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDva bratadve sestriBarbara ŽagarMonika ŽagarMiha ČelarPeter Hribardružina Žagar Rekek

Doživetja narave

VEČ ...|2. 5. 2025
30 let astronomskega krožka Gimnazije Šentvid

Oddajo smo posvetili 30-letnici delovanja astronomskega krožka Gimnazije Šentvid v Ljubljani. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta predstavila pestro zgodovino in dejavnost krožka. Med drugim organizirajo redna srečanja za upokojence, ki si želijo pogledati v vesolje, na strehi imajo svoj observatorij, prav tako so lastniki prvega radijskega teleskopa v Sloveniji. Bogate izkušnje so nabirali tudi z dogodki, na katere so vabili zanimive goste, med njimi je bila astronavtka Sunita Williams iz NASE.

30 let astronomskega krožka Gimnazije Šentvid

Oddajo smo posvetili 30-letnici delovanja astronomskega krožka Gimnazije Šentvid v Ljubljani. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta predstavila pestro zgodovino in dejavnost krožka. Med drugim organizirajo redna srečanja za upokojence, ki si želijo pogledati v vesolje, na strehi imajo svoj observatorij, prav tako so lastniki prvega radijskega teleskopa v Sloveniji. Bogate izkušnje so nabirali tudi z dogodki, na katere so vabili zanimive goste, med njimi je bila astronavtka Sunita Williams iz NASE.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaopazovanjenočno neboGimnazija Šentvidradijski teleskop

Duhovna misel

VEČ ...|9. 5. 2025
Poslušati in slišati

V prvem okvirčku stripa je narisan mož s psom in ob njem hodi žena. Mož poriva pred seboj otroški voziček, medtem ko žena ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Poslušati in slišati

V prvem okvirčku stripa je narisan mož s psom in ob njem hodi žena. Mož poriva pred seboj otroški voziček, medtem ko žena ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 5. 2025
Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič

Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.

Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič

Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Janez Juhant

komentarrevolucijasprava

Spominjamo se

VEČ ...|9. 5. 2025
Spominjamo se dne 9. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 5. 2025
Carski praženec

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.  

Carski praženec

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.  

Matjaž Merljak

kuhajmo