Razstava Rafaelove družbe v Vodicah

V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.

Priporočili glede manjšine v Avstriji

Slovenija naj Avstrijo še naprej opozarja na dosledno izvrševanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa obveznosti do slovenske manjšine. Slovenski državni zbor pa naj sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. To sta priporočili, ki ju je na včerajšnji seji sprejela državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri obravnavi položaja se je seznanila z informacijami pristojnega ministrstva in vladnega urada. Državna sekretarka na uradu Vesna Humar je med odprtimi vprašanji omenila dvojezično sodstvo in dvojezično šolstvo. Po poročanju STA je Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev povedal, da imajo rojaki občutek, da se Avstrijci na uradniški ravni zavedajo potreb narodnih skupnosti, a se zadeve prelagajo z zvezne na deželno raven in ni prave volje. Spomnil je na zadnji vladni program, ki je bil zelo naklonjen slovenski skupnosti, a je bilo uresničenega le malo. Dejal je še, da so predstavniki slovenske manjšine aktivno sodelovali s predlogi za program nove vlade, ki je še v pripravi.

V Tipani prejeli učbenike za slovenščino

Učenke in učenci osnovne šole v Tipani v Beneški Sloveniji, ki se slovenščino učijo vsak ponedeljek pod vodstvom učiteljice Milene Gostič, ki prihaja k njim iz Slovenije, so v dar prejeli učbenike za dopolnilni pouk slovenskega jezika Poigrajmo se slovensko. Podarili so jim jih predstavniki združenja Evgen Blankin skupaj z ravnateljem Stefanom Bulfonejem in županom Alanom Ceccutijem ter občinsko odbornico za kulturo in šolstvo Gaio Sarais. Predsednik združenja Blankin, Igor Jelen, je omenil, da so s strani ministrstva za šolstvo, zavoda za šolstvo in urada za Slovence prejeli donacijo, ki omogoča izvajanje tečaja slovenskega jezika v Tipani skozi vse leto. Obiskujejo ga tudi iz oddaljenih krajev kot so na primer Videm, Tavagnacco in Čenta. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, sodelujejo tudi s podružnično šolo v Breginju in načrtujejo, da si bodo letošnje šolsko leto skupaj ogledali Čedad ter se tako tudi osebno spoznali in preizkusili znanje slovenščine na eni in italijanščine na drugi strani. Morda pa bo naslednja ekskurzija v glavno mesto Slovenije, Ljubljano.

Pomen in vloga SKA v zamejstvu

Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51]. 
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.

Pomen in vloga SKA v zamejstvu

Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51]. 
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.

V Porabju srečanje 99 vrtčevskih otrok

Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku se je srečalo 99 otrok iz štirih dvojezičnih vrtcev iz Porabja ter vrtca iz Murske Sobote. Cilj srečanja, ki sta ga Zveza Slovencev na Madžarskem in Zavod Republike Slovenije za šolstvo pripravili drugič, je  spodbujanje učenja slovenskega jezika, medsebojno sodelovanje in krepitev vezi med Slovenijo in Porabjem. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, Andrea Kovacs, je poudarila pomen takšnih dogodkov za ohranjanje slovenske kulture in jezika v Porabju, Robert Kojc z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je poudaril, da so tovrstni dogodki ključni za ohranjanje slovenstva v Porabju, saj povezujejo otroke, na katerih bo temeljilo ohranjanje jezika in kulture. To nedeljo popoldne pa bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici koncert mladinskih zborov v okviru 21. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. Zapeli bodo: mešani mladinski zbor Šempeter-Vrtojba, mešani mladinski zbor Mladina poje s Koroške in mešani mladinski zbor Emil Komel iz Gorice.

Mozaik dneva dne 8. 10.

• Nova ministra za obrambo in šolstvo prevzela posle; bosta rešila ključne težave?
• Stanovske organizacije: novela zakona o zdravstveni dejavnosti podaljšuje čakalne dobe.
• Odločitev ustavnega sodišča o priznanju Palestine je najbolj podobna umivanju rok.
• V Trstu so se spomnili 80-letnice mučeniške smrti redovnika p. Placida Corteseja
• Vreme: Od zahoda se bo zvečer dež širil proti vzhodu. Jutri se bo delno razjasnilo.

Šolstvo in Slomšek

Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet.