Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 9. 2024
Na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine

59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence. 

Na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine

59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine

59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence. 

VEČ ...|5. 9. 2024
Na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine

59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Naš pogled

VEČ ...|3. 9. 2024
Velika zelena torba

V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …

Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Velika zelena torba

V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …

Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

komentaršolstvospominiizobraževanje

Naš pogled

Velika zelena torba

V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …

Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

VEČ ...|3. 9. 2024
Velika zelena torba

V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …

Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Tanja Dominko

komentaršolstvospominiizobraževanje

Informativne oddaje

VEČ ...|25. 7. 2024
Utrip dneva dne 25. 7.

  • Bruseljsko poročilo o vladavini prava po nareku preverjenih kadrov v Sloveniji.
  • Bančni sistem ostaja stabilen, dobički v sektorju rekordni.
  • V prvem polletju turistični rezultati boljši kot v enakem obdobju lani.
  • Škodo, ki jo je vlada povzročila zavarovalnicam, bomo poravnali davkoplačevalci.
  • Netanjahu med obiskom v ZDA dokaj takten do vseh sogovornikov.
  • Vatikanski državni tajnik v Ukrajini: Vojna naj ne postane samo novica.
  • Bolniki letos namesto z vlakom, v Lurd odpotovali s prilagojenim avtobusom.
  • Zavod za šolstvo v jeseni z novim vodstvom; po desetih letih se poslavlja Vinko Logaj.
  • Na olimpijskih igrah v Parizu, dan pred uradnim odprtjem, že prvi naš nastop:
  • Rokometašice na zgodovinski tekmi pod olimpijskimi krogi izgubile proti Dankam.
  • Vreme: Danes in jutri bo precej jasno s svežim jutrom. Čez dan bo postopno topleje.

Utrip dneva dne 25. 7.

  • Bruseljsko poročilo o vladavini prava po nareku preverjenih kadrov v Sloveniji.
  • Bančni sistem ostaja stabilen, dobički v sektorju rekordni.
  • V prvem polletju turistični rezultati boljši kot v enakem obdobju lani.
  • Škodo, ki jo je vlada povzročila zavarovalnicam, bomo poravnali davkoplačevalci.
  • Netanjahu med obiskom v ZDA dokaj takten do vseh sogovornikov.
  • Vatikanski državni tajnik v Ukrajini: Vojna naj ne postane samo novica.
  • Bolniki letos namesto z vlakom, v Lurd odpotovali s prilagojenim avtobusom.
  • Zavod za šolstvo v jeseni z novim vodstvom; po desetih letih se poslavlja Vinko Logaj.
  • Na olimpijskih igrah v Parizu, dan pred uradnim odprtjem, že prvi naš nastop:
  • Rokometašice na zgodovinski tekmi pod olimpijskimi krogi izgubile proti Dankam.
  • Vreme: Danes in jutri bo precej jasno s svežim jutrom. Čez dan bo postopno topleje.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 25. 7.
  • Bruseljsko poročilo o vladavini prava po nareku preverjenih kadrov v Sloveniji.
  • Bančni sistem ostaja stabilen, dobički v sektorju rekordni.
  • V prvem polletju turistični rezultati boljši kot v enakem obdobju lani.
  • Škodo, ki jo je vlada povzročila zavarovalnicam, bomo poravnali davkoplačevalci.
  • Netanjahu med obiskom v ZDA dokaj takten do vseh sogovornikov.
  • Vatikanski državni tajnik v Ukrajini: Vojna naj ne postane samo novica.
  • Bolniki letos namesto z vlakom, v Lurd odpotovali s prilagojenim avtobusom.
  • Zavod za šolstvo v jeseni z novim vodstvom; po desetih letih se poslavlja Vinko Logaj.
  • Na olimpijskih igrah v Parizu, dan pred uradnim odprtjem, že prvi naš nastop:
  • Rokometašice na zgodovinski tekmi pod olimpijskimi krogi izgubile proti Dankam.
  • Vreme: Danes in jutri bo precej jasno s svežim jutrom. Čez dan bo postopno topleje.
VEČ ...|25. 7. 2024
Utrip dneva dne 25. 7.
  • Bruseljsko poročilo o vladavini prava po nareku preverjenih kadrov v Sloveniji.
  • Bančni sistem ostaja stabilen, dobički v sektorju rekordni.
  • V prvem polletju turistični rezultati boljši kot v enakem obdobju lani.
  • Škodo, ki jo je vlada povzročila zavarovalnicam, bomo poravnali davkoplačevalci.
  • Netanjahu med obiskom v ZDA dokaj takten do vseh sogovornikov.
  • Vatikanski državni tajnik v Ukrajini: Vojna naj ne postane samo novica.
  • Bolniki letos namesto z vlakom, v Lurd odpotovali s prilagojenim avtobusom.
  • Zavod za šolstvo v jeseni z novim vodstvom; po desetih letih se poslavlja Vinko Logaj.
  • Na olimpijskih igrah v Parizu, dan pred uradnim odprtjem, že prvi naš nastop:
  • Rokometašice na zgodovinski tekmi pod olimpijskimi krogi izgubile proti Dankam.
  • Vreme: Danes in jutri bo precej jasno s svežim jutrom. Čez dan bo postopno topleje.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|28. 5. 2024
Utrip dneva dne 28. 5.

  • Španija, Irska in Norveška priznale Palestino, vlada bo o tem odločala v četrtek.
  • Preiskovalna komisija o kanalu C0 doslej prišla do jasnih odgovorov, da je gradnja sporna.
  • Škof Peter Štumpf v javnem pismu ostro obsoja referenduma o legalizaciji evtanazije in konoplje.
  • Zdravniki opozarjajo na številna tveganja pri uporabi konoplje, vse več je tudi zastrupitev.
  • Nove tragične razsežnosti zemeljskega plazu v Papui Novi Gvineji.
  • Stroka ob svetovnem dnevu melanoma in svetovnem dnevu sonca opozarja: Zdrave zagorelosti ni!
  • Prvi minister za šolstvo v osamosvojitveni vladi Peter Vencelj bi praznoval 85 let. Še je živ spomin na njegovo pokončno držo.
  • Šport: Mednarodna kajakaška zveza izdala novo svetovno jakostno lestvico. V samem vrhu kar trije Slovenci.
  • Vreme: Krajevne padavine se bodo nadaljevale v noč. Dopoldne se bo jasnilo.

Utrip dneva dne 28. 5.

  • Španija, Irska in Norveška priznale Palestino, vlada bo o tem odločala v četrtek.
  • Preiskovalna komisija o kanalu C0 doslej prišla do jasnih odgovorov, da je gradnja sporna.
  • Škof Peter Štumpf v javnem pismu ostro obsoja referenduma o legalizaciji evtanazije in konoplje.
  • Zdravniki opozarjajo na številna tveganja pri uporabi konoplje, vse več je tudi zastrupitev.
  • Nove tragične razsežnosti zemeljskega plazu v Papui Novi Gvineji.
  • Stroka ob svetovnem dnevu melanoma in svetovnem dnevu sonca opozarja: Zdrave zagorelosti ni!
  • Prvi minister za šolstvo v osamosvojitveni vladi Peter Vencelj bi praznoval 85 let. Še je živ spomin na njegovo pokončno držo.
  • Šport: Mednarodna kajakaška zveza izdala novo svetovno jakostno lestvico. V samem vrhu kar trije Slovenci.
  • Vreme: Krajevne padavine se bodo nadaljevale v noč. Dopoldne se bo jasnilo.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 28. 5.
  • Španija, Irska in Norveška priznale Palestino, vlada bo o tem odločala v četrtek.
  • Preiskovalna komisija o kanalu C0 doslej prišla do jasnih odgovorov, da je gradnja sporna.
  • Škof Peter Štumpf v javnem pismu ostro obsoja referenduma o legalizaciji evtanazije in konoplje.
  • Zdravniki opozarjajo na številna tveganja pri uporabi konoplje, vse več je tudi zastrupitev.
  • Nove tragične razsežnosti zemeljskega plazu v Papui Novi Gvineji.
  • Stroka ob svetovnem dnevu melanoma in svetovnem dnevu sonca opozarja: Zdrave zagorelosti ni!
  • Prvi minister za šolstvo v osamosvojitveni vladi Peter Vencelj bi praznoval 85 let. Še je živ spomin na njegovo pokončno držo.
  • Šport: Mednarodna kajakaška zveza izdala novo svetovno jakostno lestvico. V samem vrhu kar trije Slovenci.
  • Vreme: Krajevne padavine se bodo nadaljevale v noč. Dopoldne se bo jasnilo.
VEČ ...|28. 5. 2024
Utrip dneva dne 28. 5.
  • Španija, Irska in Norveška priznale Palestino, vlada bo o tem odločala v četrtek.
  • Preiskovalna komisija o kanalu C0 doslej prišla do jasnih odgovorov, da je gradnja sporna.
  • Škof Peter Štumpf v javnem pismu ostro obsoja referenduma o legalizaciji evtanazije in konoplje.
  • Zdravniki opozarjajo na številna tveganja pri uporabi konoplje, vse več je tudi zastrupitev.
  • Nove tragične razsežnosti zemeljskega plazu v Papui Novi Gvineji.
  • Stroka ob svetovnem dnevu melanoma in svetovnem dnevu sonca opozarja: Zdrave zagorelosti ni!
  • Prvi minister za šolstvo v osamosvojitveni vladi Peter Vencelj bi praznoval 85 let. Še je živ spomin na njegovo pokončno držo.
  • Šport: Mednarodna kajakaška zveza izdala novo svetovno jakostno lestvico. V samem vrhu kar trije Slovenci.
  • Vreme: Krajevne padavine se bodo nadaljevale v noč. Dopoldne se bo jasnilo.

Radio Ognjišče

infonovice

Moja zgodba

VEČ ...|26. 5. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMira CencičIvo Jevnikar

Moja zgodba

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

VEČ ...|26. 5. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMira CencičIvo Jevnikar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 5. 2024
Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

VEČ ...|17. 5. 2024
Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 5. 2024
Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

kulturadediščinaizročiloizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

VEČ ...|14. 5. 2024
Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročiloizobraževanje

Moja zgodba

VEČ ...|28. 4. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMilan PahorErika JazbarPartizansko šolstvoSlovenska gimnazija Gorica

Moja zgodba

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

VEČ ...|28. 4. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMilan PahorErika JazbarPartizansko šolstvoSlovenska gimnazija Gorica

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|10. 9. 2024
Robidnice

Luka je šel nabirat robidnice. Bile so različnih ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Robidnice

Luka je šel nabirat robidnice. Bile so različnih ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|6. 9. 2024
Nedogodek

Ne zgodi se pogosto, da en sam dogodek odkrije veliko stvari. Morda toliko bolj, če ga hočejo mediji, ali vsaj del dominantnih medijev, prikriti.

Nedogodek

Ne zgodi se pogosto, da en sam dogodek odkrije veliko stvari. Morda toliko bolj, če ga hočejo mediji, ali vsaj del dominantnih medijev, prikriti.

Božo Rustja

komentar

Naš pogled

VEČ ...|10. 9. 2024
Smo gluhi ali samo komot?

»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.

Smo gluhi ali samo komot?

»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.

Radio Ognjišče

komentardružbakomentar

Doživetja narave

VEČ ...|6. 9. 2024
Od Marije k Mariji 2024

Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.

Od Marije k Mariji 2024

Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.

Blaž Lesnik

kolesarjenjeOd Marije k MarijinaravaljudjeKoroškaSavinjska dolinaCeljska kotlina

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|9. 9. 2024
Aleš Maver: Ukrajina, Gruzija in Francija

V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.

Aleš Maver: Ukrajina, Gruzija in Francija

V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.

Helena Križnik

politika

Sol in luč

VEČ ...|10. 9. 2024
Stefanie Stahl: Kdo smo

Vnovič smo pokukali v knjigo z naslovom Kdo smo, psihoterapevtke Stefanie Stahl, ki je napisala strokovno delo, ki pa je hkrati dovolj poljudno, da je blizu poprečnemu bralcu. Vseskozi ohranja misel, ki je osredotočena na to, kako zaznavamo sebe in druge, kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni, ter kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje?

Materina ljubezen otroku predstavlja toplino gnezda, očetova pa mu da krila, je ena mnogih misli, ki smo jih našli v knjigi, druga pa, da “moramo odrasli sami prevzeti odgovornost za svoje težave.” Knjiga je izšla pri založbi Učila.

Stefanie Stahl: Kdo smo

Vnovič smo pokukali v knjigo z naslovom Kdo smo, psihoterapevtke Stefanie Stahl, ki je napisala strokovno delo, ki pa je hkrati dovolj poljudno, da je blizu poprečnemu bralcu. Vseskozi ohranja misel, ki je osredotočena na to, kako zaznavamo sebe in druge, kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni, ter kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje?

Materina ljubezen otroku predstavlja toplino gnezda, očetova pa mu da krila, je ena mnogih misli, ki smo jih našli v knjigi, druga pa, da “moramo odrasli sami prevzeti odgovornost za svoje težave.” Knjiga je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbaodnosiotroci

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 9. 2024
Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik

V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.

Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik

V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMarija Stanonikdva pramena slovenske besedne umetnostislovstvena folklora in literatura

Naš pogled

VEČ ...|10. 9. 2024
Smo gluhi ali samo komot?

»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.

Smo gluhi ali samo komot?

»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.

Radio Ognjišče

komentardružbakomentar

Spominjamo se

VEČ ...|10. 9. 2024
Spominjamo se dne 10. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče