Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.

Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.

O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

Ste že bili na Nanosu?

Lep sončen dan z znanilci pomladi je radijske sodelavce razveseljeval ob prvem vzponu akcije srebrnega jubileja 25. februarja. Nanos je priljubljen planinski cilj, znan vsaj po pregovorni burji, čudovitih razgledih, pestri zgodovini in oddajniškem sistemu. Ob zanimivih sogovornikih čas hitro mine. Preverite, če bo tudi vam ob poslušanju reportaže v Doživetjih narave.

Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Od klinopisa do Teodore

Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

10. obletnica odkritja Hude jame; Tajani v Bazovici; Venezuela

Z dr. Alešem Mavrom smo se spomnili desete obletnice odkritja množičnega morišča in grobišča v Hudi Jami pri Laškem. Dr. Maver je prav tako komentiral izjave predsednika Evropskega parlamenta v Bazovíci pri Trstu. Zanimalo nas je tudi, kako gleda na razdeljenost vladne koalicije pri odzivanju na razmere v Venezueli. Dr. Maver je zgodovinar, politični analitik in publicist.

Muzej analogne tehnike na Nanosu

Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

Veliko odkritje

Nedavno je nemški patrolog Lukas Dorfbauer v rokopisu 17 iz kölnske stolne knjižnice (v katerem je nabranih več različnih del) prepoznal, da je delo pod naslovom Regula evangeliorum quattuor (Vodilo štirih evangelijev) izpod peresa našega soseda, Fortunacijana Oglejskega, ki smo ga doslej poznali samo po treh drobnih fragmentih. Rojak Hieronim ga je zelo cenil kljub temu, da v arijanskih sporih ni ostal vedno na strani prave vere. Odkritje je prava detektivska zgodba.

Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo

Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

Vse teče, Vasilij Grossman

Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.

Zgodovinar Stane Granda kritično do govora Dejana Židana v Dražgošah

Ob 77. obletnici dražgoške bitke se je včeraj v Dražgošah zbralo večje število ljudi, ki jih je tokrat nagovoril predsednik državnega zbora Dejan Židan. Ob poklonu vsem, ki so prispevali, da danes kot narod zmagovalcev živimo pod svobodnim soncem, je Židan opozoril, da sodobne oblike fašizma ponovno po vsej Evropi dvigajo glave. Kritično se je na Židanov govor za naš radio odzval zgodovinar dr. Stane Granda.

Spominjamo se dne 9. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Rosvita Pesek: Naša družba je pred velikimi izzivi, ki pa žal niso v ospredju našega premisleka

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo se pogovarjali z novinarko, zgodovinarko in avtorico več knjig na temo nastajanja naše države dr. Rosvito Pesek.

Tino Mamić o rodoslovju in sestavljanju družinskega debla

Tino Mamić, novinar in zgodovinar, se v zadnjih letih profesionalno ukvarja s sestavljanjem družinskih debel. Povedal je več o rodoslovju in o tem kako lahko sami začnemo iskati podatke o naših prednikih.

Pogovor ob razstavi jasličnih figur kartuzijana p. Wolfganga Koglerja

V sodelovanju s Kulturnim društvom Zgovorna tišina bodo v torek, 18. decembra, ob 18. uri v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava odprli razstavo glinenih jasličnih skulptur p. Wolfganga Koglerja iz Pleterij. Ustvarjalni opus p. Wolfganga bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, ki je razstavo, poleg mag. Bernarde Podlipnik, tudi predstavil.Glasbeni program ob odprtju bo oblikovala prof. Barbara Tišler z učenci solo petja, razstavo pa bo odprl mag. Anton Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava.

Arheološki zaklad na Pezdirčevi njivi v Podzemlju

Zaščitna izkopavanja v Podzemlju so prinesla izjemno odkritje. Arheologi so izkopali 15. grobov, za večino katerih domnevajo, da segajo v 4. stoletje pred Kristusom, v njem pa naleteli na veliko presenečenje - bronast pas z zlatnikom. Pogovarjali smo se z znanstveno sodelavko pri terenskih raziskavah na Pezdirčevi njivi Lucijo Grahek.

Javna oddaja Moja zgodba z dr. Jožetom Dežmanom in dr. Jožetom Možino

Ob 24. rojstnem dnevu Radia Ognjišče smo na dan obletnice v dvorani Matije Tomca Zavoda sv. Stanislava pripravili pogovor na katerem sta sodelovala zgodovinarja dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina. Povod je bil zanimanje naših poslušalcev za tematike oddaje Moja zgodba na Radiu Ognjišče in Pričevalcev na RTV Slovenija. Posnetku smo objavili v oddaji Moja zgodba!

Timeo hominem unius libri

Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)

V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.

Spomini Maistrovega borca

Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.

Knjižni spomenik prvega reda

Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

Krščanstvo na Slovenskem

Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim

Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.

Srečanje Prebudimo Slovenijo o Demokraciji v medijih

V tokratni oddaji Pogovor o smo objavili posnetek okrogle mize o demokraciji v medijih, ki je bila del tradicionalnega zbora kristjanov in ljudi dobre volje minulo soboto v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani. Na srečanju, ki ga je pripravila Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, vodil pa sodelavec Alen Salihović, so sodelovali novinarji in publicisti Peter Jančič, Bogomir Štefanič, Boštjan M. Turk ter Erika Jazbar, uvodno razmišljanje je imel Martin Nahtigal. Sicer pa so zbrani z aklamacijo potrdili izjavo organizatorja srečanja, Civilne iniciative Prebudimo Slovenijo. Z njo so izrazili podporo novinarju dr. Jožetu Možini, zgodovinarju dr. Jožetu Dežmanu in tajniku Slovenske škofovske konference dr. p. Tadeju Strehovcu.

Esej o Rusiji

Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.

Naši očetje v veri

Hieronimovi pismi emonskim devicam in menihu Antoniju.

Teodor Domej o dvojezičnem šolstvu na avstrijskem Koroškem

22. septembra 1958, pred 60-imi leti, je tedanji deželni glavar avstrijske Koroške Ferdinand Wedenig z odlokom razveljavil odredbo zakona o manjšinskem šolstvu, po kateri je bil za vse učence in učenke na dvojezičnem ozemlju dvojezičen pouk obvezen. Odtlej velja za dvojezični pouk načelo prijavljanja. Ob obletnici sta Društvo koroških slovenskih pravnikov in Slovensko strokovno pedagoško združenje v petek, 14. septembra 2018 v Mohorjevi v Celovcu pripravila posvet. Na njem so zgodovinar Teodor Domej, pravnika Rudi Vouk in Franci Serajnik ter vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu Sabina Sandrieser kot predavatelji podrobno ponazorili razvoj, ki je privedel do odločilnega trenutka, in situacijo na področju dvojezičnega šolstva po tem. Glavno sporočilo je, da mora 60 let po odpravi obveznega dvojezičnega pouka na Koroškem glavna pozornost biti usmerjena v učinkovito posredovanje drugega deželnega jezika.

Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje

Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.

o Slavinskem misalu (1481) v pogovoru z ddr. Natašo Golob in domačinom mag. Jankom Boštjančičem

Po daljših prizadevanjih je konec avgusta Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s podporo Ministrstva za kulturo odkupila pomemben iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481. Rokopis je bil za Slovenijo dolgo časa izgubljen, saj je prišel v roke zasebnih zbiralcev v tujini, domov pa se vrača v letu, ki ga posebej posvečamo kulturni dediščini.Več o posebni pridobitvi, Misalu oglejskega obreda, naročen leta 1481 za cerkev sv. Danijela v Zalogu, župnija Slavina pa v pogovoru z umetnostno zgodovinarko profesorico, dvakratno dr. Natašo Golob in z domačinom iz Slavine, direktorjem Parka Vojaške zgodovine Pivka mag. Jankom Boštjančičem.

Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste

Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija

Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.

Zgodovina festivala Melodije morja in sonca

Na predvečer enega redkih slovenskih glasbenih festivalov smo pokukali v njegovo zgodovino in bogato glasbeno zapuščino. Melodije morja in sonca so v sedemintridesetih letih sicer dvignile veliko prahu, a za seboj pustile tudi mnogo glasbenih uspešnic.

Kitajska baletna zgodba na Ljubljana festivalu, Glasbeno poletje z biseri v Kopru, Najstarejši zapis Odiseje

V sklopu Ljubljana festivala se predstavlja kitajsko glasbeno gledališče s svojo baletno zgodbo. V Kopru se začenja glasbeno Poletje z biseri, ki ga odpirata Hamo in Rudi Bučar. Na Peloponezu so našli glineno ploščo z morda najstarejšim zapisom Homerjeve Odiseje.

Veronika Deseniška

Oddaja Kolokvij je prinesla pogovor z mladimi ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška. Ta navdihujoča avtohtona slovenska zgodovinska ljubezenska zgodba je bila po krivici v preteklosti prezrta, zdaj pa jo vedno bolj poleg zgodovinarjev raziskujejo tudi umetniki. V oddaji lahko slišite, na kakšen način jo doživljajo.

Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem - dr. Zvonka Zupanič Slavec

Govorili smo o Zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Gostja je bila avtorica, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je pripravila dve obsežni monografiji, s katerima smo dobili integralni prikaz zgodovinskega razvoja zdravstva na Slovenskem od časa pred novim vekom do začetka 21. stoletja.

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Stranpoti sožitja

Potek našega vsakdanjega življenja je zelo odvisen od drugih, pri sožitju z njimi smo sami edina spremenljivka, ki jo lahko izboljšamo in je v naši oblasti, pravi dr. Jože Ramovš. Z njim smo se pogovarjali, katerih slepih ulic v sožitju se je treba izogibati, kaj nas uči zgodovina, kje so največje zmote in seveda katere rešitve za dobre medsebojne odnose so boljša izbira.

Karla Pacek - 70 let izgona redovnic iz zdravstvenih ustanov

Objavili smo predavanje Karle Pacek ob 70 letnici množičnega odpusta sester usmiljenk iz slovenskih zdravstvenih ustanov z naslovom: »Prav vse so pospravile svojo prtljago in odšle«. To se je po ironiji usode zgodilo ravno na dan 8. marca 1948. Takrat so iz 14. zdravstvenih ustanov izgnali 249 sester, v posmeh takrat poudarjeno slavljenemu prazniku žensk ter predvsem v škodo pomoči potrebnim, za katere so sestre skrbele s pregovorno prizadevnostjo in strokovnostjo.

Trnovski večer

Za oddajo PRO smo izbrali posnetek t. i. trnovskega večera. Čas se spreminja in mi se spreminjamo z njim, je bil naslov omizja, gostje pa so bili: - novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek; - zakonca Silvestra in Tadej Sadar, slednji je odgovorni urednik Radia Ognjišče in stalni diakon v svoji župniji, Silvestra pa je kot diplomirana teologinja zaposlena na vojaškem vikariatu. Sodelovala je tudi - Mojca Sojar, ki je mama petih otrok ter katehistinja in svetnica v Mestni občini Ljubljana.

Matej Tonin - NSi

Naš gost je bil mag. Matej Tonin, ki je kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje Nove Slovenije. Govorili smo o njegovi viziji dela, o programu stranke in o aktualnih vprašanjih v luči bližajočih volitev.