Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka

Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

Vas in reka Krka

Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

71. obletnica Narodnega sveta koroških Slovencev

Te dni mineva 71 let od ustanovitve Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Zakaj je do ustanovitve sploh prišlo, kateri datum je pravi: 28. ali 29. junij, kaj prinaša zbornik Usoda je koroškim Slovencem dana njim samim v roke, kakšna je prihodnost NSKS, kako se v delovanje vključujejo mladi? O tem so govorili predsednik NSKS dr. Valentin Inzko, urednik zbornika mag. Simon Triessnig in zgodovinar mag. Hanzi Filipič.

Osamosvojitvena vlada

Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državoTak je naslov knjige zgodovinarke dr. Rosvite Pesek, v pogovoru z avtorico o začetkih naše samostojne poti.

Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina

Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.

Lubi Slovenci

Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Koroška

Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

Redokivnik, evharistični serafin, Paskal Baylon

Dr. Valič Zver pred 9. majem: Nihče si ne bi smel želeti, da Evropska unija ne bi obstajala

Kaj so razgalile krize, s katerimi se je soočila Evropa, tudi zadnja zdravstvena, ki še ni končana? Kakšni bodo morali biti njeni prihodnji voditelji, da bodo lahko peljali naprej idejo povezovanja na stari celini? Kaj čaka Slovenijo? To so vprašanja, ki smo jih pred dnevom Evrope in 75. obletnico konca druge svetovne vojne postavili gostji tokratnega Pogovora o. Z nami he bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver.

Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.

Dr. Jože Možina: 27. april je votel praznik, nastal zaradi potrebe oblasti

Danes praznujemo državni praznik, dan upora. Gre za ostanke nekdanjega režima, saj smo nekdaj na ta dan praznovali dan osvobodilne fronte. V samostojni Sloveniji praznika niso črtali, ampak mu spremenili ime v dan upora. Ta naj bi poudarjal uporništvo skozi daljše zgodovinsko obdobje, toda v zadnjih nekaj letih je praznik spet dobil obraz, kot ga je imel nekdaj. Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič je nekoč dejal, da je dan upora v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Nekaj vprašanj smo zastavili zgodovinarju dr. Jožetu Možini.

Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo

Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.

V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa

Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.

Monografija družine Straub

Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

Jože Možina - Slovenski razkol

V oddaji Moja zgodba smo objavili predstavitev knjige Slovenski razkol avtorja zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine, ki jo je imel v Kulturnem centru Lojze Bratuš v Gorici. Utemeljil je razloge upora, predvsem civilnega prebivalstva, nad nasiljem, ki ga je doživljalo s strani revolucionarnih skupin Osvobodilne fronte. Povedal je, zakaj je knjiga tako odmevna, odkod novi viri dokumentov in podatki pa tudi, zakaj je tudi v letu 2020 potrebno govoriti o tej temi!

Avguštin Stegenšek (1875 - 1920)

Stegenšek je bil duhovnik, cerkveni pravnik in umetnostni zgodovinar, ki velja za pionirja umetnostne zgodovine in začetnika spomeniške topografije pri nas. Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti. S knjižnico Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko pa je postavil temelje mariborski univerzitetni knjižnici.

Himna, mučeniki in ptičja svatba

Skladatelju in duhovniku, avtorju slovenske himne, Stanku Premrlu so odprli spomenik, obeležje na ljubljanskih Žalah, 10. marca, na god 40. mučenikov, v ozadje tega smo pogledali med zgodovinske opise. Opomnili pa smo se tudi na nekoč prvi spomladanski dan, Gregorjevo, ko gre vuč v vodo. Svetloba dneva se že toliko podaljša, da rokodelci lahko delajo brez umetne luči.

Soočanje s krivdo in odpuščanje

Tomaž Erzar razmišlja o odnosu in drugih mladih do koncentracijskih taborišč, spomina na padle v vojnah in podobno.

Pomladna kava v porcelanu

V Ruski dači, zgledno obnovljeni primesni vili v Zgornjih Gameljnah, tudi skozi postreženo kavo ali čaj v izvirnem porcelanu pripovedujejo zgodbe naše preteklosti. Dr. Aleš Musar, lastnik, jih pripoveduje.

Ruska dača in Katarina Velika

O posebni zgodbi, ki jo ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo v Ruski dači, povezani s Katarino Veliko, nemško princeso, poročeno z ruskim prestolonaslednikom, je govoril dr. Aleš Musar.

Nagrada posavskim gradovom

Zgodbe posavskih gradov lahko povežemo med seboj, jih združimo pri svojih izletniških spoznavanjih zgodovine in dediščine. Za zgledno sodelovanje so prejeli nagrado, o tem je več povedala Alenka Černelič Krošelj.

Laufarija

Kurentovanje, Fašenk, Godlarji, Šelmarija, Hojlarija ali Laufarija? O dogajanju slednjega v Cerknem je govoril Miha Bavcon.

Poslovne priložnosti, katerih vir je zgodovina

Z dr. Alešem Musarjem smo spregovorili o poslovnih priložnostih, ki jih najdemo v zgodovini. Ruska dača je primer dobre prakse.

Ob nekem tujem dnevu spomina

Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.

Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar o generalu Leonu Rupniku

Potem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo generala Leona Rupnika, ki ga je komunistična oblast Jugoslavije leta 1946 obsodila na smrt, je bila sedaj na ustavno sodišče vložena pritožba na razveljavitev. Podal jo je pravnik Rok Lampe. Da se bodo pritožili so napovedali tudi v SD in Zvezi borcev. Zgodovinarke Tamare Griesser Pečar poteza slednjih, ki sta tudi naslednika komunističnega režima, ne preseneča.

Zgodovina lepih manir

Henrik Neubauer je osvetlil nekatera zgodovinska ozadja lepih manir. Uporabili smo izsek iz arhivske oddaje, ki smo jo z njim posneli leta 2008 ob takratnem obisku angleške kraljice Elizabete v Sloveniji.

Prevetrimo šolski sistem

Ali naš šolski sistem še sledi potrebam časa? Kakšne otroke vzgaja? O vsem tem smo se pogovarjali s strokovnjaki. Z nami so bili specialni pedagog Marko Juhant, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja Nuša Pohlin Schwarzbartl, filozof in zgodovinar iz Škofijske gimnazije v Ljubljani dr. Tadej Rifel, ter nekdanja ravnateljica in učiteljica, ter mati in babica Mirjam Stanonik. Vabljeni k poslušanju!

Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega

Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.

Kuham domače in izbor lokalnega

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

Zgodovinar dr. Renato Podbersič o dnevu spomina na holokavst

Mineva 75 let od osvoboditve nekdanjega nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau. O posledicah holokavsta danes in o tem, da bi moral biti med tako imenovane pravičnike, ki so reševali Jude prištet tudi škof Gregorij Rožman je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal zgodovinar Renat Podbersič.

Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik

Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik

V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.

Poprtnik

Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.

Slovenci smo imeli številne plemiče, ki so stali na strani naroda

Samo Tuš, oskrbnik gradu Gornja Radgona, je opozoril, da smo imeli Slovenci kar nekaj plemičev, ki so bili na strani naroda. Ni res, da smo bili samo tlačani in vedno nekomu podrejeni. Imamo tudi osebnosti, ki so bile v svojem času nosilke sprememb.

Cerkev in papeži nekoč in danes

Kako se poslanstvo papežev, samopodoba in vizija zrcalijo v svetu? Na vprašanja sta odgovarjala pastoralist dr. Rafko Valenčič in zgodovinar dr. Bogdan Kolar.

Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev

Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.

Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine

Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

Film Tihi večeri o pisatelju in duhovniku Francu Ksaverju Mešku

Premiera filma Tihi večeri o pisatelju in duhovniku Francu Ksaverju Mešku bo 13. decembra v telovadnici Osnovne šole Sveti Tomaž. V oddaji pogovor z režiserjem Davidom Sipošem in literarno zgodovinarko dr. Urško Perenič.

Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Dr. Aleš Maver o nujnosti povrnitve zaupanja v Evropsko unijo in o vlogi kristjanov v politiki

Zgodovinarja, političnega analitika in publicista dr. Aleša Mavra smo tokrat vprašali, na katerih področjih Evropska unija najbolj potrebuje spremembe. Da nas v prihodnjih petih letih gotovo čakajo, je napovedala nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dr. Maver je razmišljal tudi o tem, kako bo do močne stare celine pomagal resor za spodbujanje evropskega načina življenja in ali so stranke, ki se sklicujejo na krščanske vrednote, še krščanske.

Duhovnik, zgodovinar in pisatelj Ivan Albreht

Avtor več zgodovinksih knjig govori o svojem otroštvu, izobraževanju in duhovniškem poklicu.

Kruh, kot ga še ni bilo

Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

Šentvid pri Stični

Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.

Z Valvasorjem za mizo

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Ambrus

Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.