Pater Karel Gržan v svojih kratkih humoreskah kot izvor smeha ostavlja sebe in situacije iz svojega življenja. Ob tem pa nam na hudomušen način nastavlja ogledalo.

V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.

Od kod sveti Miklavž, kakšna je njegova zgodba? Spoznajte jo v verziji Marlene Fritsch in v prevodu Ane Virant. Zgodba je izšla pri Založbi Družina.

Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.

Tokratna zgodba je res nenavadna zgodba življenja. Čeprav je od rojstva brez rok, z vztrajnostjo in neverjetnim optimizmom iz dneva v dan premaguje ovire, ki se zdijo nepremagljive. Ne gre za to, kako se ljudje odzivajo name. Gre za to, kako jaz prenašam samo sebe.Verjamem v prihodnost, v kateri bodo ljudje strastno zasledovali svoje sanje in bodo, odporni na vse težave, pripravljeni premagati vsak izziv.Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Lahko izberete tudi drugo pot in tega ne izgovorite, presenečeni boste nad tem, kaj vse je mogoče.

V medijih se govori le še o Sovi, Knovsu in Toninu. Afera, ki se vleče že od arbitražnih prisluhov naprej, je presegla samo sebe. Prišel je čas, da se v vsej tej zmedi ustavimo in razjasnimo pojme.

V oddaji Moja zgodba smo spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar je tokrat predstavila zbrane predmete, ki so jih odkrili v zadnjih desetih letih.

Tudi otroci so slišali, da je pred vrati začetek lepega adventnega časa. Sobotna iskrica je gostila Gregorja Čušina, ki je predstavil Veliko knjigo iz njegovega predala. Spoznali boste kako ustvarja, kaj mu pomeni brskati po zgodbah in kaj ustvarjati nove.

V prazničnem tednu za naš radio so bila tudi popoldanska Doživetja narave takšna: v planinski svet so nas odpeljale kratke misli, kakšna zgodba in seveda primerna glasbo.

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričavenja Brede Kavčič, rojene Tominc iz Kurje vasi v župniji Šentjošt. Predstavila nam je svoje spomine na čas druge svetovne vojne, povojna leta, razmere v času njenega šolanja in službovanja. Gostja poudarja, kako pomembno je, da se spominjamo preteklih časov in se o njih pogovarjamo.

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Po eni strani se soočamo s plačilno nedisciplino, na to temo je spregovorila direktorica EOS-a Natalija Zupan, po drugi strani pa smo slišali nekaj svetlih zgodb, kot je Dewesoft, ki je zgodba o uspehu, saj skoraj ni avtomobila na svetu brez njegovih merilnih sistemov.

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali tretji del pričevanja Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. Tokrat nam je spregovoril o času po 2. svetovni vojni, ko je bil Šentjošt, zaradi medvojnega upora proti komunizmu, določen za izbris. Predvsem so si povojne oblasti prizadevale, da bi kraj izgubil vlogo središča, da bi prestavili sedež šole in da bi bile družbene dejavnosti ločene od cerkvenega življenja. V ta čas sovpada tudi zahteva po preimenovanju kraja v Zali vrh, kar pa oblastnikom, zaradi upora šentjoških žena, ni uspelo.

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom, ki je bil rojen v družini s 14. otroki. Pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih je bilo pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... To je bil prvi del njegove pripovedi o zgodovini Snopkove družine.

Večkrat si v življenju želimo spremembo ali čutimo, da jo potrebujemo, pa do nje ne pride. Kaj nam lahko pove zgodba ubožca iz Assisija, ki je spremenil tok zgodovine, njegov vpliv pa je segel na vse kontinente? Kako biti sprememba v današnjem svetu in kaj to pomeni za naše odnose? O tem je tekla beseda v oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srce je cigan – Majda Sepe, Mercie cherie – Udo Jürgens, Among my souvenirs – Connie Francis, Ko zrele trave spe in Oporsti mi – Braco Koren; An angel – Kelly Family, Lété Indien – Joe Dassin, Tipitipiti – Berta Ambrož, Ljubljanski zvon in Malaika – Ljupka Dimitrovska (druga za Ivico Šerfezijem); Senza Luce – Al Bano, We have all the time in the world – Louis Armstrong; Lutkica – Marjana Deržaj, Sviraj mi sviraj in Larina pjesma – Tereza Kesovija; Michaela – Bata Ilić; Moja zgodba – Ivanka Kraševec, Ballade pour Adeline – Richard Clayderman, Catch a falling star – Perry Como; Pridi, dala ti bom cvet – Eva Sršen, Lollipop – The Chordettes, Sugar baby love – The Rubettes, Can’t take my eyes off you – Vic Damone; Na deževen dan – Elda Viler; La derniere valse – Mireille Mathieu

V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.

Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

V oddaji Moja zgodba smo gostili predsednika Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, dr. Jožeta Dežmana s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih temah povezanih z izkopi posmrtnih ostankov domobrancev pri Macesnovi Gorici v Kočevskem Rogu in Romov pri Kanižarici. Dotaknili smo se tudi pobude za ustanovitev Zavoda za vojna grobišča, ter snemanja partizanskega filma o preboju pri Menini planini.

Septembra vsa Cerkev obhaja praznik Marijinega rojstva, Slovenci pa tudi obletnico kronanja Brezjanske Marije. Različna vprašanja smo zastavili doktorju Antonu Štruklju: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven, kako Marijino rojstvo zaznamuje liturgično leto vzhodnih kristjanov, v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas, kako se je začela romarska zgodba na Brezjah in kako je tja romal nadškof Vovk.

Spoznali smo življenje Ljudmile Belcijan iz Predoselj pri Kranju in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. O njenem življenju varuške na kraljevem dvoru, ki ga predstavlja razstava Dekle iz ozadja zgodovine v Gorenjskem muzeju, sta spregovorila soavtorja Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.

V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.

V oddaji smo slišali zgodbo Elise, ki je od prostitutke prešla v osebo, ki pomaga žrtvam prostitucije. Smo pa tudi še v času porok, zato smo ponovili papežev nagovor zaročencem iz leta 2014.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Tokrat je pred nami zgodba p. Karla Gržana Smejte se, saj je trpel le moj ego!. Humoreska je izšla v knjigi Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.

Naš gost je bil trinajstletni fant Damijan, ki je oslepel pri sedmih letih zaradi možganskega tumorja. Njegova zgodba in življenje je lahko navdih za marsikoga.

Nekaj glasbenih želja, malo poezije, ter živali v pesmih in zgodbah.

Tokrat se ustavljamo ob humoreski Karla Gržana Ko si štor na štoru rebro zlomi. Zgodba je izšla v zbirki humoresk Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tople julijjske noči – Oto Pestner; Hands Up – Ottawan; Mnogo značiš za moj život draga - Crveni Koralji; Ljubljanski zvon in Čibu-čiba - Ljupka Dimitrovska, Beyond the sea - Bobby Darin; Ša ba da - Berta Ambrož; Sergio Endrigo - LArca Di Noe; Weisst du wohin (Somewhere my Love) - Karel Gott, Živžga – Beti Jurkovič; La Paloma adieu in La derniere valse - Mireille Mathieu, Moja poletna zgodba – Branka Kraner; Those were the days - Mary Hopkin; Felicita - Al Bano in Romina Power; Vsak je svoje nesreče kovač - Neca Falk; Milena – Novi fosili; Kokomo – The Beach boys; Ognjemet – Moni Kovačič, Morgen - Ivo Robić, Love me do – The Beatles, Halo Punčka – Marjana Deržaj …

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.

Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.

To ni zgodba o 2. svetovni vojni. Slednje se le obrobno dotakne. To je zgodba o stanju duha Slovenije enaindvajsetega stoletja.

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.

Letno gledališče Studenec vabi na ogled predstave Lepo je biti muzikant, II. del, ki je sicer nadaljevanje lanskoletne, pa vendar je to povsem nova, samostojna, komična zgodba, prepletena z melodijami bratov Avsenik.