Radijski roman

VEČ ...|12. 12. 2019
Karel Gržan: humoreske - enaintrideseti del

Pater Karel Gržan v svojih kratkih humoreskah kot izvor smeha ostavlja sebe in situacije iz svojega življenja. Ob tem pa nam na hudomušen način nastavlja ogledalo.

Karel Gržan: humoreske - enaintrideseti del

Pater Karel Gržan v svojih kratkih humoreskah kot izvor smeha ostavlja sebe in situacije iz svojega življenja. Ob tem pa nam na hudomušen način nastavlja ogledalo.

humoreskaGržanzgodba

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - enaintrideseti del
Pater Karel Gržan v svojih kratkih humoreskah kot izvor smeha ostavlja sebe in situacije iz svojega življenja. Ob tem pa nam na hudomušen način nastavlja ogledalo.
VEČ ...|12. 12. 2019
Karel Gržan: humoreske - enaintrideseti del
Pater Karel Gržan v svojih kratkih humoreskah kot izvor smeha ostavlja sebe in situacije iz svojega življenja. Ob tem pa nam na hudomušen način nastavlja ogledalo.

Marjan Bunič

humoreskaGržanzgodba

Moja zgodba

VEČ ...|8. 12. 2019
Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu

V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.

Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu

V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.

pogovorJože DežmanMatija OgrinOrlov vrh grobišče

Moja zgodba

Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu
V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.
VEČ ...|8. 12. 2019
Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu
V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.

Jože Bartolj

pogovorJože DežmanMatija OgrinOrlov vrh grobišče

Radijski roman

VEČ ...|5. 12. 2019
Sveti Miklavž in tri kepe zlata

Od kod sveti Miklavž, kakšna je njegova zgodba? Spoznajte jo v verziji Marlene Fritsch in v prevodu Ane Virant. Zgodba je izšla pri Založbi Družina.

Sveti Miklavž in tri kepe zlata

Od kod sveti Miklavž, kakšna je njegova zgodba? Spoznajte jo v verziji Marlene Fritsch in v prevodu Ane Virant. Zgodba je izšla pri Založbi Družina.

zgodbaMiklavžmladi

Radijski roman

Sveti Miklavž in tri kepe zlata
Od kod sveti Miklavž, kakšna je njegova zgodba? Spoznajte jo v verziji Marlene Fritsch in v prevodu Ane Virant. Zgodba je izšla pri Založbi Družina.
VEČ ...|5. 12. 2019
Sveti Miklavž in tri kepe zlata
Od kod sveti Miklavž, kakšna je njegova zgodba? Spoznajte jo v verziji Marlene Fritsch in v prevodu Ane Virant. Zgodba je izšla pri Založbi Družina.

Marjan Bunič

zgodbaMiklavžmladi

Via positiva

VEČ ...|5. 12. 2019
Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo

Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.

Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo

Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.

družbaizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgojamarketing

Via positiva

Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo
Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.
VEČ ...|5. 12. 2019
Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo
Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgojamarketing

Sol in luč

VEČ ...|3. 12. 2019
Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.

Tokratna zgodba je res nenavadna zgodba življenja. Čeprav je od rojstva brez rok, z vztrajnostjo in neverjetnim optimizmom iz dneva v dan premaguje ovire, ki se zdijo nepremagljive. Ne gre za to, kako se ljudje odzivajo name. Gre za to, kako jaz prenašam samo sebe.Verjamem v prihodnost, v kateri bodo ljudje strastno zasledovali svoje sanje in bodo, odporni na vse težave, pripravljeni premagati vsak izziv.Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Lahko izberete tudi drugo pot in tega ne izgovorite, presenečeni boste nad tem, kaj vse je mogoče.

Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.

Tokratna zgodba je res nenavadna zgodba življenja. Čeprav je od rojstva brez rok, z vztrajnostjo in neverjetnim optimizmom iz dneva v dan premaguje ovire, ki se zdijo nepremagljive. Ne gre za to, kako se ljudje odzivajo name. Gre za to, kako jaz prenašam samo sebe.Verjamem v prihodnost, v kateri bodo ljudje strastno zasledovali svoje sanje in bodo, odporni na vse težave, pripravljeni premagati vsak izziv.Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Lahko izberete tudi drugo pot in tega ne izgovorite, presenečeni boste nad tem, kaj vse je mogoče.

družbaodnosivzgoja

Sol in luč

Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.
Tokratna zgodba je res nenavadna zgodba življenja. Čeprav je od rojstva brez rok, z vztrajnostjo in neverjetnim optimizmom iz dneva v dan premaguje ovire, ki se zdijo nepremagljive. Ne gre za to, kako se ljudje odzivajo name. Gre za to, kako jaz prenašam samo sebe.Verjamem v prihodnost, v kateri bodo ljudje strastno zasledovali svoje sanje in bodo, odporni na vse težave, pripravljeni premagati vsak izziv.Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Lahko izberete tudi drugo pot in tega ne izgovorite, presenečeni boste nad tem, kaj vse je mogoče.
VEČ ...|3. 12. 2019
Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.
Tokratna zgodba je res nenavadna zgodba življenja. Čeprav je od rojstva brez rok, z vztrajnostjo in neverjetnim optimizmom iz dneva v dan premaguje ovire, ki se zdijo nepremagljive. Ne gre za to, kako se ljudje odzivajo name. Gre za to, kako jaz prenašam samo sebe.Verjamem v prihodnost, v kateri bodo ljudje strastno zasledovali svoje sanje in bodo, odporni na vse težave, pripravljeni premagati vsak izziv.Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Lahko izberete tudi drugo pot in tega ne izgovorite, presenečeni boste nad tem, kaj vse je mogoče.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 12. 2019
Rok Frelih: Spopad okrog Sove in Knovsa - gre za osebne zamere ali je zadaj večja zgodba?

V medijih se govori le še o Sovi, Knovsu in Toninu. Afera, ki se vleče že od arbitražnih prisluhov naprej, je presegla samo sebe. Prišel je čas, da se v vsej tej zmedi ustavimo in razjasnimo pojme.

Rok Frelih: Spopad okrog Sove in Knovsa - gre za osebne zamere ali je zadaj večja zgodba?

V medijih se govori le še o Sovi, Knovsu in Toninu. Afera, ki se vleče že od arbitražnih prisluhov naprej, je presegla samo sebe. Prišel je čas, da se v vsej tej zmedi ustavimo in razjasnimo pojme.

politikakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Spopad okrog Sove in Knovsa - gre za osebne zamere ali je zadaj večja zgodba?
V medijih se govori le še o Sovi, Knovsu in Toninu. Afera, ki se vleče že od arbitražnih prisluhov naprej, je presegla samo sebe. Prišel je čas, da se v vsej tej zmedi ustavimo in razjasnimo pojme.
VEČ ...|2. 12. 2019
Rok Frelih: Spopad okrog Sove in Knovsa - gre za osebne zamere ali je zadaj večja zgodba?
V medijih se govori le še o Sovi, Knovsu in Toninu. Afera, ki se vleče že od arbitražnih prisluhov naprej, je presegla samo sebe. Prišel je čas, da se v vsej tej zmedi ustavimo in razjasnimo pojme.

Rok Frelih

politikakomentar

Moja zgodba

VEČ ...|1. 12. 2019
Po sili vojak 2 - predmeti

V oddaji Moja zgodba smo spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar je tokrat predstavila zbrane predmete, ki so jih odkrili v zadnjih desetih letih.

Po sili vojak 2 - predmeti

V oddaji Moja zgodba smo spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar je tokrat predstavila zbrane predmete, ki so jih odkrili v zadnjih desetih letih.

pogovorizobraževanjeMonika Kokalj KočevarPo sili vojak

Moja zgodba

Po sili vojak 2 - predmeti
V oddaji Moja zgodba smo spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar je tokrat predstavila zbrane predmete, ki so jih odkrili v zadnjih desetih letih.
VEČ ...|1. 12. 2019
Po sili vojak 2 - predmeti
V oddaji Moja zgodba smo spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar je tokrat predstavila zbrane predmete, ki so jih odkrili v zadnjih desetih letih.

Jože Bartolj

pogovorizobraževanjeMonika Kokalj KočevarPo sili vojak

Sobotna iskrica

VEČ ...|30. 11. 2019
Kraljestvo severnega jelena in Čušinove Velike zgodbe

Tudi otroci so slišali, da je pred vrati začetek lepega adventnega časa. Sobotna iskrica je gostila Gregorja Čušina, ki je predstavil Veliko knjigo iz njegovega predala. Spoznali boste kako ustvarja, kaj mu pomeni brskati po zgodbah in kaj ustvarjati nove.

Kraljestvo severnega jelena in Čušinove Velike zgodbe

Tudi otroci so slišali, da je pred vrati začetek lepega adventnega časa. Sobotna iskrica je gostila Gregorja Čušina, ki je predstavil Veliko knjigo iz njegovega predala. Spoznali boste kako ustvarja, kaj mu pomeni brskati po zgodbah in kaj ustvarjati nove.

družbamladiotrocivzgojaduhovnost

Sobotna iskrica

Kraljestvo severnega jelena in Čušinove Velike zgodbe
Tudi otroci so slišali, da je pred vrati začetek lepega adventnega časa. Sobotna iskrica je gostila Gregorja Čušina, ki je predstavil Veliko knjigo iz njegovega predala. Spoznali boste kako ustvarja, kaj mu pomeni brskati po zgodbah in kaj ustvarjati nove.
VEČ ...|30. 11. 2019
Kraljestvo severnega jelena in Čušinove Velike zgodbe
Tudi otroci so slišali, da je pred vrati začetek lepega adventnega časa. Sobotna iskrica je gostila Gregorja Čušina, ki je predstavil Veliko knjigo iz njegovega predala. Spoznali boste kako ustvarja, kaj mu pomeni brskati po zgodbah in kaj ustvarjati nove.

Jure Sešek

družbamladiotrocivzgojaduhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|29. 11. 2019
V planinski svet s kratkimi mislimi, zgodbami in glasbo

V prazničnem tednu za naš radio so bila tudi popoldanska Doživetja narave takšna: v planinski svet so nas odpeljale kratke misli, kakšna zgodba in seveda primerna glasbo.

V planinski svet s kratkimi mislimi, zgodbami in glasbo

V prazničnem tednu za naš radio so bila tudi popoldanska Doživetja narave takšna: v planinski svet so nas odpeljale kratke misli, kakšna zgodba in seveda primerna glasbo.

naravaplanine

Doživetja narave

V planinski svet s kratkimi mislimi, zgodbami in glasbo
V prazničnem tednu za naš radio so bila tudi popoldanska Doživetja narave takšna: v planinski svet so nas odpeljale kratke misli, kakšna zgodba in seveda primerna glasbo.
VEČ ...|29. 11. 2019
V planinski svet s kratkimi mislimi, zgodbami in glasbo
V prazničnem tednu za naš radio so bila tudi popoldanska Doživetja narave takšna: v planinski svet so nas odpeljale kratke misli, kakšna zgodba in seveda primerna glasbo.

Blaž Lesnik

naravaplanine

Moja zgodba

VEČ ...|17. 11. 2019
Breda Kavčič - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričavenja Brede Kavčič, rojene Tominc iz Kurje vasi v župniji Šentjošt. Predstavila nam je svoje spomine na čas druge svetovne vojne, povojna leta, razmere v času njenega šolanja in službovanja. Gostja poudarja, kako pomembno je, da se spominjamo preteklih časov in se o njih pogovarjamo.

Breda Kavčič - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričavenja Brede Kavčič, rojene Tominc iz Kurje vasi v župniji Šentjošt. Predstavila nam je svoje spomine na čas druge svetovne vojne, povojna leta, razmere v času njenega šolanja in službovanja. Gostja poudarja, kako pomembno je, da se spominjamo preteklih časov in se o njih pogovarjamo.

Breda KavčičBreda Tominc

Moja zgodba

Breda Kavčič - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste slišali pričavenja Brede Kavčič, rojene Tominc iz Kurje vasi v župniji Šentjošt. Predstavila nam je svoje spomine na čas druge svetovne vojne, povojna leta, razmere v času njenega šolanja in službovanja. Gostja poudarja, kako pomembno je, da se spominjamo preteklih časov in se o njih pogovarjamo.
VEČ ...|17. 11. 2019
Breda Kavčič - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste slišali pričavenja Brede Kavčič, rojene Tominc iz Kurje vasi v župniji Šentjošt. Predstavila nam je svoje spomine na čas druge svetovne vojne, povojna leta, razmere v času njenega šolanja in službovanja. Gostja poudarja, kako pomembno je, da se spominjamo preteklih časov in se o njih pogovarjamo.

Jože Bartolj

Breda KavčičBreda Tominc

Radijski roman

VEČ ...|14. 11. 2019
Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

humoreskaGržanzgodba

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del
Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.
VEČ ...|14. 11. 2019
Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del
Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Marjan Bunič

humoreskaGržanzgodba

Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Monika Kokalj Kočevar

Moja zgodba

Razstava Po sili vojak II
V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...
VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II
V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Jože Bartolj

Monika Kokalj Kočevar

Moja zgodba

VEČ ...|3. 11. 2019
Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Jaz vem da sem Slovenka jaz ljubim domovinoMira AdamičPavla AdamičMira Kosem Bršnik

Moja zgodba

Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.
VEČ ...|3. 11. 2019
Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Jože Bartolj

Jaz vem da sem Slovenka jaz ljubim domovinoMira AdamičPavla AdamičMira Kosem Bršnik

Pogovor o

VEČ ...|30. 10. 2019
Gospodarstvo

Po eni strani se soočamo s plačilno nedisciplino, na to temo je spregovorila direktorica EOS-a Natalija Zupan, po drugi strani pa smo slišali nekaj svetlih zgodb, kot je Dewesoft, ki je zgodba o uspehu, saj skoraj ni avtomobila na svetu brez njegovih merilnih sistemov.

Gospodarstvo

Po eni strani se soočamo s plačilno nedisciplino, na to temo je spregovorila direktorica EOS-a Natalija Zupan, po drugi strani pa smo slišali nekaj svetlih zgodb, kot je Dewesoft, ki je zgodba o uspehu, saj skoraj ni avtomobila na svetu brez njegovih merilnih sistemov.

gospodarstvo

Pogovor o

Gospodarstvo
Po eni strani se soočamo s plačilno nedisciplino, na to temo je spregovorila direktorica EOS-a Natalija Zupan, po drugi strani pa smo slišali nekaj svetlih zgodb, kot je Dewesoft, ki je zgodba o uspehu, saj skoraj ni avtomobila na svetu brez njegovih merilnih sistemov.
VEČ ...|30. 10. 2019
Gospodarstvo
Po eni strani se soočamo s plačilno nedisciplino, na to temo je spregovorila direktorica EOS-a Natalija Zupan, po drugi strani pa smo slišali nekaj svetlih zgodb, kot je Dewesoft, ki je zgodba o uspehu, saj skoraj ni avtomobila na svetu brez njegovih merilnih sistemov.

Tanja Dominko

gospodarstvo

Moja zgodba

VEČ ...|27. 10. 2019
Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.

Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.

Andrej LažetaPrekmurje 100 letPovsod pokažimo da smo Slovenci

Moja zgodba

Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.
VEČ ...|27. 10. 2019
Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.

Jože Bartolj

Andrej LažetaPrekmurje 100 letPovsod pokažimo da smo Slovenci

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!
VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Moja zgodba

VEČ ...|20. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 3. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali tretji del pričevanja Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. Tokrat nam je spregovoril o času po 2. svetovni vojni, ko je bil Šentjošt, zaradi medvojnega upora proti komunizmu, določen za izbris. Predvsem so si povojne oblasti prizadevale, da bi kraj izgubil vlogo središča, da bi prestavili sedež šole in da bi bile družbene dejavnosti ločene od cerkvenega življenja. V ta čas sovpada tudi zahteva po preimenovanju kraja v Zali vrh, kar pa oblastnikom, zaradi upora šentjoških žena, ni uspelo.

Matija Kavčič - pričevanje 3. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali tretji del pričevanja Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. Tokrat nam je spregovoril o času po 2. svetovni vojni, ko je bil Šentjošt, zaradi medvojnega upora proti komunizmu, določen za izbris. Predvsem so si povojne oblasti prizadevale, da bi kraj izgubil vlogo središča, da bi prestavili sedež šole in da bi bile družbene dejavnosti ločene od cerkvenega življenja. V ta čas sovpada tudi zahteva po preimenovanju kraja v Zali vrh, kar pa oblastnikom, zaradi upora šentjoških žena, ni uspelo.

Matija KavčičSnopkova družina Šentjošt

Moja zgodba

Matija Kavčič - pričevanje 3. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali tretji del pričevanja Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. Tokrat nam je spregovoril o času po 2. svetovni vojni, ko je bil Šentjošt, zaradi medvojnega upora proti komunizmu, določen za izbris. Predvsem so si povojne oblasti prizadevale, da bi kraj izgubil vlogo središča, da bi prestavili sedež šole in da bi bile družbene dejavnosti ločene od cerkvenega življenja. V ta čas sovpada tudi zahteva po preimenovanju kraja v Zali vrh, kar pa oblastnikom, zaradi upora šentjoških žena, ni uspelo.
VEČ ...|20. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 3. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali tretji del pričevanja Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. Tokrat nam je spregovoril o času po 2. svetovni vojni, ko je bil Šentjošt, zaradi medvojnega upora proti komunizmu, določen za izbris. Predvsem so si povojne oblasti prizadevale, da bi kraj izgubil vlogo središča, da bi prestavili sedež šole in da bi bile družbene dejavnosti ločene od cerkvenega življenja. V ta čas sovpada tudi zahteva po preimenovanju kraja v Zali vrh, kar pa oblastnikom, zaradi upora šentjoških žena, ni uspelo.

Jože Bartolj

Matija KavčičSnopkova družina Šentjošt

Moja zgodba

VEČ ...|13. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Matija KavčičSnopkova družina Šentjošt

Moja zgodba

Matija Kavčič - pričevanje 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.
VEČ ...|13. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Jože Bartolj

Matija KavčičSnopkova družina Šentjošt

Radijski roman

VEČ ...|10. 10. 2019
Karel Gržan: humoreske - štiriindvajseti del

Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

Karel Gržan: humoreske - štiriindvajseti del

Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - štiriindvajseti del
Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.
VEČ ...|10. 10. 2019
Karel Gržan: humoreske - štiriindvajseti del
Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 10. 2019
Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu

S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.

Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu

S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.

kultura

Kulturni utrinki

Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu
S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.
VEČ ...|7. 10. 2019
Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu
S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.

Jože Bartolj

kultura

Moja zgodba

VEČ ...|6. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom, ki je bil rojen v družini s 14. otroki. Pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih je bilo pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... To je bil prvi del njegove pripovedi o zgodovini Snopkove družine.

Matija Kavčič - pričevanje 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom, ki je bil rojen v družini s 14. otroki. Pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih je bilo pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... To je bil prvi del njegove pripovedi o zgodovini Snopkove družine.

Matija KavčičSnopkova družina Šentjošt

Moja zgodba

Matija Kavčič - pričevanje 1. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom, ki je bil rojen v družini s 14. otroki. Pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih je bilo pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... To je bil prvi del njegove pripovedi o zgodovini Snopkove družine.
VEČ ...|6. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 1. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom, ki je bil rojen v družini s 14. otroki. Pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih je bilo pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... To je bil prvi del njegove pripovedi o zgodovini Snopkove družine.

Jože Bartolj

Matija KavčičSnopkova družina Šentjošt

Za življenje

VEČ ...|5. 10. 2019
Sprememba v srcu in sv. Frančišek

Večkrat si v življenju želimo spremembo ali čutimo, da jo potrebujemo, pa do nje ne pride. Kaj nam lahko pove zgodba ubožca iz Assisija, ki je spremenil tok zgodovine, njegov vpliv pa je segel na vse kontinente? Kako biti sprememba v današnjem svetu in kaj to pomeni za naše odnose? O tem je tekla beseda v oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.

Sprememba v srcu in sv. Frančišek

Večkrat si v življenju želimo spremembo ali čutimo, da jo potrebujemo, pa do nje ne pride. Kaj nam lahko pove zgodba ubožca iz Assisija, ki je spremenil tok zgodovine, njegov vpliv pa je segel na vse kontinente? Kako biti sprememba v današnjem svetu in kaj to pomeni za naše odnose? O tem je tekla beseda v oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.

odnosivzgojaduhovnost

Za življenje

Sprememba v srcu in sv. Frančišek
Večkrat si v življenju želimo spremembo ali čutimo, da jo potrebujemo, pa do nje ne pride. Kaj nam lahko pove zgodba ubožca iz Assisija, ki je spremenil tok zgodovine, njegov vpliv pa je segel na vse kontinente? Kako biti sprememba v današnjem svetu in kaj to pomeni za naše odnose? O tem je tekla beseda v oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.
VEČ ...|5. 10. 2019
Sprememba v srcu in sv. Frančišek
Večkrat si v življenju želimo spremembo ali čutimo, da jo potrebujemo, pa do nje ne pride. Kaj nam lahko pove zgodba ubožca iz Assisija, ki je spremenil tok zgodovine, njegov vpliv pa je segel na vse kontinente? Kako biti sprememba v današnjem svetu in kaj to pomeni za naše odnose? O tem je tekla beseda v oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.

Blaž Lesnik

odnosivzgojaduhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|3. 10. 2019
221. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srce je cigan – Majda Sepe, Mercie cherie – Udo Jürgens, Among my souvenirs – Connie Francis, Ko zrele trave spe in Oporsti mi – Braco Koren; An angel – Kelly Family, Lété Indien – Joe Dassin, Tipitipiti – Berta Ambrož, Ljubljanski zvon in Malaika – Ljupka Dimitrovska (druga za Ivico Šerfezijem); Senza Luce – Al Bano, We have all the time in the world – Louis Armstrong; Lutkica – Marjana Deržaj, Sviraj mi sviraj in Larina pjesma – Tereza Kesovija; Michaela – Bata Ilić; Moja zgodba – Ivanka Kraševec, Ballade pour Adeline – Richard Clayderman, Catch a falling star – Perry Como; Pridi, dala ti bom cvet – Eva Sršen, Lollipop – The Chordettes, Sugar baby love – The Rubettes, Can’t take my eyes off you – Vic Damone; Na deževen dan – Elda Viler; La derniere valse – Mireille Mathieu

221. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srce je cigan – Majda Sepe, Mercie cherie – Udo Jürgens, Among my souvenirs – Connie Francis, Ko zrele trave spe in Oporsti mi – Braco Koren; An angel – Kelly Family, Lété Indien – Joe Dassin, Tipitipiti – Berta Ambrož, Ljubljanski zvon in Malaika – Ljupka Dimitrovska (druga za Ivico Šerfezijem); Senza Luce – Al Bano, We have all the time in the world – Louis Armstrong; Lutkica – Marjana Deržaj, Sviraj mi sviraj in Larina pjesma – Tereza Kesovija; Michaela – Bata Ilić; Moja zgodba – Ivanka Kraševec, Ballade pour Adeline – Richard Clayderman, Catch a falling star – Perry Como; Pridi, dala ti bom cvet – Eva Sršen, Lollipop – The Chordettes, Sugar baby love – The Rubettes, Can’t take my eyes off you – Vic Damone; Na deževen dan – Elda Viler; La derniere valse – Mireille Mathieu

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

221. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srce je cigan – Majda Sepe, Mercie cherie – Udo Jürgens, Among my souvenirs – Connie Francis, Ko zrele trave spe in Oporsti mi – Braco Koren; An angel – Kelly Family, Lété Indien – Joe Dassin, Tipitipiti – Berta Ambrož, Ljubljanski zvon in Malaika – Ljupka Dimitrovska (druga za Ivico Šerfezijem); Senza Luce – Al Bano, We have all the time in the world – Louis Armstrong; Lutkica – Marjana Deržaj, Sviraj mi sviraj in Larina pjesma – Tereza Kesovija; Michaela – Bata Ilić; Moja zgodba – Ivanka Kraševec, Ballade pour Adeline – Richard Clayderman, Catch a falling star – Perry Como; Pridi, dala ti bom cvet – Eva Sršen, Lollipop – The Chordettes, Sugar baby love – The Rubettes, Can’t take my eyes off you – Vic Damone; Na deževen dan – Elda Viler; La derniere valse – Mireille Mathieu
VEČ ...|3. 10. 2019
221. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srce je cigan – Majda Sepe, Mercie cherie – Udo Jürgens, Among my souvenirs – Connie Francis, Ko zrele trave spe in Oporsti mi – Braco Koren; An angel – Kelly Family, Lété Indien – Joe Dassin, Tipitipiti – Berta Ambrož, Ljubljanski zvon in Malaika – Ljupka Dimitrovska (druga za Ivico Šerfezijem); Senza Luce – Al Bano, We have all the time in the world – Louis Armstrong; Lutkica – Marjana Deržaj, Sviraj mi sviraj in Larina pjesma – Tereza Kesovija; Michaela – Bata Ilić; Moja zgodba – Ivanka Kraševec, Ballade pour Adeline – Richard Clayderman, Catch a falling star – Perry Como; Pridi, dala ti bom cvet – Eva Sršen, Lollipop – The Chordettes, Sugar baby love – The Rubettes, Can’t take my eyes off you – Vic Damone; Na deževen dan – Elda Viler; La derniere valse – Mireille Mathieu

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Moja zgodba

VEČ ...|29. 9. 2019
Mag. Radovan Pulko o Ruskem zamejstvu v slovenskih deželah

V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.

Mag. Radovan Pulko o Ruskem zamejstvu v slovenskih deželah

V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.

Radovan PulkoRuska emigracijaRusko zamejstvo v slovenskih deželahJože Dežman

Moja zgodba

Mag. Radovan Pulko o Ruskem zamejstvu v slovenskih deželah
V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.
VEČ ...|29. 9. 2019
Mag. Radovan Pulko o Ruskem zamejstvu v slovenskih deželah
V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.

Jože Bartolj

Radovan PulkoRuska emigracijaRusko zamejstvo v slovenskih deželahJože Dežman

Moja zgodba

VEČ ...|22. 9. 2019
Julka Zelnik - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.

Julka Zelnik - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.

Julka ZelnikJulka RožmanecAndrej Rožmanec

Moja zgodba

Julka Zelnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.
VEČ ...|22. 9. 2019
Julka Zelnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.

Jože Bartolj

Julka ZelnikJulka RožmanecAndrej Rožmanec

Moja zgodba

VEČ ...|15. 9. 2019
Branko Rebozov - Spomini in misli

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Branko Rebozov - Spomini in misli

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Branko RebozvSpomini in misliIvo JevnikarRozina ŠventBožidar Trefalt

Moja zgodba

Branko Rebozov - Spomini in misli
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.
VEČ ...|15. 9. 2019
Branko Rebozov - Spomini in misli
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Jože Bartolj

Branko RebozvSpomini in misliIvo JevnikarRozina ŠventBožidar Trefalt

Kmetijska oddaja

VEČ ...|15. 9. 2019
Zgodbe, edinstvenost in komunikacija

V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.

Zgodbe, edinstvenost in komunikacija

V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.

družbakmetijstvopogovor

Kmetijska oddaja

Zgodbe, edinstvenost in komunikacija
V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.
VEČ ...|15. 9. 2019
Zgodbe, edinstvenost in komunikacija
V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.

Slavi Košir

družbakmetijstvopogovor

Naš gost

VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič

Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

Dr. Ljudmila Miklavčič

Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

družbaduhovnostodnosipogovorspominpričevanje

Naš gost

Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovorspominpričevanje

Moja zgodba

VEČ ...|8. 9. 2019
Aktualni pogovor s predsednikom Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč

V oddaji Moja zgodba smo gostili predsednika Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, dr. Jožeta Dežmana s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih temah povezanih z izkopi posmrtnih ostankov domobrancev pri Macesnovi Gorici v Kočevskem Rogu in Romov pri Kanižarici. Dotaknili smo se tudi pobude za ustanovitev Zavoda za vojna grobišča, ter snemanja partizanskega filma o preboju pri Menini planini.

Aktualni pogovor s predsednikom Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč

V oddaji Moja zgodba smo gostili predsednika Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, dr. Jožeta Dežmana s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih temah povezanih z izkopi posmrtnih ostankov domobrancev pri Macesnovi Gorici v Kočevskem Rogu in Romov pri Kanižarici. Dotaknili smo se tudi pobude za ustanovitev Zavoda za vojna grobišča, ter snemanja partizanskega filma o preboju pri Menini planini.

Jože Dežman

Moja zgodba

Aktualni pogovor s predsednikom Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč
V oddaji Moja zgodba smo gostili predsednika Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, dr. Jožeta Dežmana s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih temah povezanih z izkopi posmrtnih ostankov domobrancev pri Macesnovi Gorici v Kočevskem Rogu in Romov pri Kanižarici. Dotaknili smo se tudi pobude za ustanovitev Zavoda za vojna grobišča, ter snemanja partizanskega filma o preboju pri Menini planini.
VEČ ...|8. 9. 2019
Aktualni pogovor s predsednikom Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč
V oddaji Moja zgodba smo gostili predsednika Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, dr. Jožeta Dežmana s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih temah povezanih z izkopi posmrtnih ostankov domobrancev pri Macesnovi Gorici v Kočevskem Rogu in Romov pri Kanižarici. Dotaknili smo se tudi pobude za ustanovitev Zavoda za vojna grobišča, ter snemanja partizanskega filma o preboju pri Menini planini.

Jože Bartolj

Jože Dežman

Radijska kateheza

VEČ ...|7. 9. 2019
Anton Štrukelj: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven; v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas.

Septembra vsa Cerkev obhaja praznik Marijinega rojstva, Slovenci pa tudi obletnico kronanja Brezjanske Marije. Različna vprašanja smo zastavili doktorju Antonu Štruklju: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven, kako Marijino rojstvo zaznamuje liturgično leto vzhodnih kristjanov, v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas, kako se je začela romarska zgodba na Brezjah in kako je tja romal nadškof Vovk.

Anton Štrukelj: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven; v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas.

Septembra vsa Cerkev obhaja praznik Marijinega rojstva, Slovenci pa tudi obletnico kronanja Brezjanske Marije. Različna vprašanja smo zastavili doktorju Antonu Štruklju: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven, kako Marijino rojstvo zaznamuje liturgično leto vzhodnih kristjanov, v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas, kako se je začela romarska zgodba na Brezjah in kako je tja romal nadškof Vovk.

duhovnost

Radijska kateheza

Anton Štrukelj: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven; v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas.
Septembra vsa Cerkev obhaja praznik Marijinega rojstva, Slovenci pa tudi obletnico kronanja Brezjanske Marije. Različna vprašanja smo zastavili doktorju Antonu Štruklju: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven, kako Marijino rojstvo zaznamuje liturgično leto vzhodnih kristjanov, v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas, kako se je začela romarska zgodba na Brezjah in kako je tja romal nadškof Vovk.
VEČ ...|7. 9. 2019
Anton Štrukelj: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven; v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas.
Septembra vsa Cerkev obhaja praznik Marijinega rojstva, Slovenci pa tudi obletnico kronanja Brezjanske Marije. Različna vprašanja smo zastavili doktorju Antonu Štruklju: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven, kako Marijino rojstvo zaznamuje liturgično leto vzhodnih kristjanov, v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas, kako se je začela romarska zgodba na Brezjah in kako je tja romal nadškof Vovk.

Silvestra Sadar

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|1. 9. 2019
Ljudmila Belcijan - Dekle iz ozadja zgodovine

Spoznali smo življenje Ljudmile Belcijan iz Predoselj pri Kranju in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. O njenem življenju varuške na kraljevem dvoru, ki ga predstavlja razstava Dekle iz ozadja zgodovine v Gorenjskem muzeju, sta spregovorila soavtorja Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Ljudmila Belcijan - Dekle iz ozadja zgodovine

Spoznali smo življenje Ljudmile Belcijan iz Predoselj pri Kranju in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. O njenem življenju varuške na kraljevem dvoru, ki ga predstavlja razstava Dekle iz ozadja zgodovine v Gorenjskem muzeju, sta spregovorila soavtorja Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Marko FrelihAlenka PipanLjudmila Belcijan

Moja zgodba

Ljudmila Belcijan - Dekle iz ozadja zgodovine
Spoznali smo življenje Ljudmile Belcijan iz Predoselj pri Kranju in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. O njenem življenju varuške na kraljevem dvoru, ki ga predstavlja razstava Dekle iz ozadja zgodovine v Gorenjskem muzeju, sta spregovorila soavtorja Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.
VEČ ...|1. 9. 2019
Ljudmila Belcijan - Dekle iz ozadja zgodovine
Spoznali smo življenje Ljudmile Belcijan iz Predoselj pri Kranju in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. O njenem življenju varuške na kraljevem dvoru, ki ga predstavlja razstava Dekle iz ozadja zgodovine v Gorenjskem muzeju, sta spregovorila soavtorja Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Jože Bartolj

Marko FrelihAlenka PipanLjudmila Belcijan

Moja zgodba

VEČ ...|25. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Drago Jančar, Alenka Puhar

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Drago Jančar, Alenka Puhar

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.

Drago JančarAlenka Puhar

Moja zgodba

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Drago Jančar, Alenka Puhar
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.
VEČ ...|25. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Drago Jančar, Alenka Puhar
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.

Jože Bartolj

Drago JančarAlenka Puhar

Srečanja

VEČ ...|20. 8. 2019
„Irena, lahko noč“

V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.

„Irena, lahko noč“

V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.

pogovorkultura

Srečanja

„Irena, lahko noč“
V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.
VEČ ...|20. 8. 2019
„Irena, lahko noč“
V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.

Alen Salihović

pogovorkultura

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|18. 8. 2019
Zgodba Elise – od prostitutke do osebe, ki pomaga žrtvam prostitucije.

V oddaji smo slišali zgodbo Elise, ki je od prostitutke prešla v osebo, ki pomaga žrtvam prostitucije. Smo pa tudi še v času porok, zato smo ponovili papežev nagovor zaročencem iz leta 2014.

Zgodba Elise – od prostitutke do osebe, ki pomaga žrtvam prostitucije.

V oddaji smo slišali zgodbo Elise, ki je od prostitutke prešla v osebo, ki pomaga žrtvam prostitucije. Smo pa tudi še v času porok, zato smo ponovili papežev nagovor zaročencem iz leta 2014.

duhovnostinfopapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Zgodba Elise – od prostitutke do osebe, ki pomaga žrtvam prostitucije.
V oddaji smo slišali zgodbo Elise, ki je od prostitutke prešla v osebo, ki pomaga žrtvam prostitucije. Smo pa tudi še v času porok, zato smo ponovili papežev nagovor zaročencem iz leta 2014.
VEČ ...|18. 8. 2019
Zgodba Elise – od prostitutke do osebe, ki pomaga žrtvam prostitucije.
V oddaji smo slišali zgodbo Elise, ki je od prostitutke prešla v osebo, ki pomaga žrtvam prostitucije. Smo pa tudi še v času porok, zato smo ponovili papežev nagovor zaročencem iz leta 2014.

Marta Jerebič

duhovnostinfopapež

Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Ivo JevnikarJanez Suhadolc

Moja zgodba

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.
VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Jože Bartolj

Ivo JevnikarJanez Suhadolc

Radijski roman

VEČ ...|15. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - sedemnajsti del

Tokrat je pred nami zgodba p. Karla Gržana Smejte se, saj je trpel le moj ego!. Humoreska je izšla v knjigi Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - sedemnajsti del

Tokrat je pred nami zgodba p. Karla Gržana Smejte se, saj je trpel le moj ego!. Humoreska je izšla v knjigi Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - sedemnajsti del
Tokrat je pred nami zgodba p. Karla Gržana Smejte se, saj je trpel le moj ego!. Humoreska je izšla v knjigi Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.
VEČ ...|15. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - sedemnajsti del
Tokrat je pred nami zgodba p. Karla Gržana Smejte se, saj je trpel le moj ego!. Humoreska je izšla v knjigi Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Via positiva

VEČ ...|15. 8. 2019
Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni

Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni

Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

družbaizobraževanjeinfokulturaodnosipogovorsvetovanjeposlovnostgospodarstvo

Via positiva

Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni
Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.
VEČ ...|15. 8. 2019
Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni
Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturaodnosipogovorsvetovanjeposlovnostgospodarstvo

Pogovor o

VEČ ...|14. 8. 2019
Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

infopogovorspominduhovnostdružbapogovor o

Pogovor o

Brez zgodb in pričevanj narod izgine
V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.
VEČ ...|14. 8. 2019
Brez zgodb in pričevanj narod izgine
V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Alen Salihović

infopogovorspominduhovnostdružbapogovor o

Moja zgodba

VEČ ...|11. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milko Mikola, Ivan Klemenčič

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milko Mikola, Ivan Klemenčič

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.

Milko MikolaIvan Klemenčič

Moja zgodba

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milko Mikola, Ivan Klemenčič
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.
VEČ ...|11. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milko Mikola, Ivan Klemenčič
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.

Jože Bartolj

Milko MikolaIvan Klemenčič

Luč v temi

VEČ ...|11. 8. 2019
Pogovor z Damijanom Vizjakom

Naš gost je bil trinajstletni fant Damijan, ki je oslepel pri sedmih letih zaradi možganskega tumorja. Njegova zgodba in življenje je lahko navdih za marsikoga.

Pogovor z Damijanom Vizjakom

Naš gost je bil trinajstletni fant Damijan, ki je oslepel pri sedmih letih zaradi možganskega tumorja. Njegova zgodba in življenje je lahko navdih za marsikoga.

družbamladipogovor

Luč v temi

Pogovor z Damijanom Vizjakom
Naš gost je bil trinajstletni fant Damijan, ki je oslepel pri sedmih letih zaradi možganskega tumorja. Njegova zgodba in življenje je lahko navdih za marsikoga.
VEČ ...|11. 8. 2019
Pogovor z Damijanom Vizjakom
Naš gost je bil trinajstletni fant Damijan, ki je oslepel pri sedmih letih zaradi možganskega tumorja. Njegova zgodba in življenje je lahko navdih za marsikoga.

Sonja Pungertnik

družbamladipogovor

Sobotna iskrica

VEČ ...|10. 8. 2019
Rok Mihevc o dogajanju v Medžugorju in živalska poezija

Nekaj glasbenih želja, malo poezije, ter živali v pesmih in zgodbah.

Rok Mihevc o dogajanju v Medžugorju in živalska poezija

Nekaj glasbenih želja, malo poezije, ter živali v pesmih in zgodbah.

otroci

Sobotna iskrica

Rok Mihevc o dogajanju v Medžugorju in živalska poezija
Nekaj glasbenih želja, malo poezije, ter živali v pesmih in zgodbah.
VEČ ...|10. 8. 2019
Rok Mihevc o dogajanju v Medžugorju in živalska poezija
Nekaj glasbenih želja, malo poezije, ter živali v pesmih in zgodbah.

Jure Sešek

otroci

Radijski roman

VEČ ...|8. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - šestnajsti del

Tokrat se ustavljamo ob humoreski Karla Gržana Ko si štor na štoru rebro zlomi. Zgodba je izšla v zbirki humoresk Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - šestnajsti del

Tokrat se ustavljamo ob humoreski Karla Gržana Ko si štor na štoru rebro zlomi. Zgodba je izšla v zbirki humoresk Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - šestnajsti del
Tokrat se ustavljamo ob humoreski Karla Gržana Ko si štor na štoru rebro zlomi. Zgodba je izšla v zbirki humoresk Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja.
VEČ ...|8. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - šestnajsti del
Tokrat se ustavljamo ob humoreski Karla Gržana Ko si štor na štoru rebro zlomi. Zgodba je izšla v zbirki humoresk Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Moja zgodba

VEČ ...|4. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Lovro Šturm, Tamara Griesser Pečar

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Lovro Šturm, Tamara Griesser Pečar

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.

Lovro ŠturmTamara Griesser Pečar

Moja zgodba

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Lovro Šturm, Tamara Griesser Pečar
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.
VEČ ...|4. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Lovro Šturm, Tamara Griesser Pečar
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.

Jože Bartolj

Lovro ŠturmTamara Griesser Pečar

Moja zgodba

VEČ ...|28. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milček Komelj, Andrej Aplenc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milček Komelj, Andrej Aplenc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.

Milček KomeljAndrej Aplenc

Moja zgodba

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milček Komelj, Andrej Aplenc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.
VEČ ...|28. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milček Komelj, Andrej Aplenc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.

Jože Bartolj

Milček KomeljAndrej Aplenc

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|25. 7. 2019
211. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tople julijjske noči – Oto Pestner; Hands Up – Ottawan; Mnogo značiš za moj život draga - Crveni Koralji; Ljubljanski zvon in Čibu-čiba - Ljupka Dimitrovska, Beyond the sea - Bobby Darin; Ša ba da - Berta Ambrož; Sergio Endrigo - LArca Di Noe; Weisst du wohin (Somewhere my Love) - Karel Gott, Živžga – Beti Jurkovič; La Paloma adieu in La derniere valse - Mireille Mathieu, Moja poletna zgodba – Branka Kraner; Those were the days - Mary Hopkin; Felicita - Al Bano in Romina Power; Vsak je svoje nesreče kovač - Neca Falk; Milena – Novi fosili; Kokomo – The Beach boys; Ognjemet – Moni Kovačič, Morgen - Ivo Robić, Love me do – The Beatles, Halo Punčka – Marjana Deržaj …

211. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tople julijjske noči – Oto Pestner; Hands Up – Ottawan; Mnogo značiš za moj život draga - Crveni Koralji; Ljubljanski zvon in Čibu-čiba - Ljupka Dimitrovska, Beyond the sea - Bobby Darin; Ša ba da - Berta Ambrož; Sergio Endrigo - LArca Di Noe; Weisst du wohin (Somewhere my Love) - Karel Gott, Živžga – Beti Jurkovič; La Paloma adieu in La derniere valse - Mireille Mathieu, Moja poletna zgodba – Branka Kraner; Those were the days - Mary Hopkin; Felicita - Al Bano in Romina Power; Vsak je svoje nesreče kovač - Neca Falk; Milena – Novi fosili; Kokomo – The Beach boys; Ognjemet – Moni Kovačič, Morgen - Ivo Robić, Love me do – The Beatles, Halo Punčka – Marjana Deržaj …

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

211. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tople julijjske noči – Oto Pestner; Hands Up – Ottawan; Mnogo značiš za moj život draga - Crveni Koralji; Ljubljanski zvon in Čibu-čiba - Ljupka Dimitrovska, Beyond the sea - Bobby Darin; Ša ba da - Berta Ambrož; Sergio Endrigo - LArca Di Noe; Weisst du wohin (Somewhere my Love) - Karel Gott, Živžga – Beti Jurkovič; La Paloma adieu in La derniere valse - Mireille Mathieu, Moja poletna zgodba – Branka Kraner; Those were the days - Mary Hopkin; Felicita - Al Bano in Romina Power; Vsak je svoje nesreče kovač - Neca Falk; Milena – Novi fosili; Kokomo – The Beach boys; Ognjemet – Moni Kovačič, Morgen - Ivo Robić, Love me do – The Beatles, Halo Punčka – Marjana Deržaj …
VEČ ...|25. 7. 2019
211. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tople julijjske noči – Oto Pestner; Hands Up – Ottawan; Mnogo značiš za moj život draga - Crveni Koralji; Ljubljanski zvon in Čibu-čiba - Ljupka Dimitrovska, Beyond the sea - Bobby Darin; Ša ba da - Berta Ambrož; Sergio Endrigo - LArca Di Noe; Weisst du wohin (Somewhere my Love) - Karel Gott, Živžga – Beti Jurkovič; La Paloma adieu in La derniere valse - Mireille Mathieu, Moja poletna zgodba – Branka Kraner; Those were the days - Mary Hopkin; Felicita - Al Bano in Romina Power; Vsak je svoje nesreče kovač - Neca Falk; Milena – Novi fosili; Kokomo – The Beach boys; Ognjemet – Moni Kovačič, Morgen - Ivo Robić, Love me do – The Beatles, Halo Punčka – Marjana Deržaj …

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Moja zgodba

VEČ ...|21. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Vasko Simoniti, Aleš Berger

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Vasko Simoniti, Aleš Berger

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.

Vasko SimonitiAleš Berger

Moja zgodba

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Vasko Simoniti, Aleš Berger
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.
VEČ ...|21. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Vasko Simoniti, Aleš Berger
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.

Jože Bartolj

Vasko SimonitiAleš Berger

Via positiva

VEČ ...|18. 7. 2019
To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok

Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.

To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok

Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok
Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.
VEČ ...|18. 7. 2019
To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok
Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 7. 2019
Kako je slovenska levica prodala domovino

To ni zgodba o 2. svetovni vojni. Slednje se le obrobno dotakne. To je zgodba o stanju duha Slovenije enaindvajsetega stoletja.

Kako je slovenska levica prodala domovino

To ni zgodba o 2. svetovni vojni. Slednje se le obrobno dotakne. To je zgodba o stanju duha Slovenije enaindvajsetega stoletja.

komentar

Komentar Domovina.je

Kako je slovenska levica prodala domovino
To ni zgodba o 2. svetovni vojni. Slednje se le obrobno dotakne. To je zgodba o stanju duha Slovenije enaindvajsetega stoletja.
VEČ ...|15. 7. 2019
Kako je slovenska levica prodala domovino
To ni zgodba o 2. svetovni vojni. Slednje se le obrobno dotakne. To je zgodba o stanju duha Slovenije enaindvajsetega stoletja.

Rok Čakš

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|14. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Janez Janša in Jože Dežman

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Janez Janša in Jože Dežman

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.

Janez JanšaJože DežmanTemna stran meseca II

Moja zgodba

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Janez Janša in Jože Dežman
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.
VEČ ...|14. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Janez Janša in Jože Dežman
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.

Jože Bartolj

Janez JanšaJože DežmanTemna stran meseca II

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 7. 2019
Premiera drugega dela igre Lepo je biti muzikant

Letno gledališče Studenec vabi na ogled predstave Lepo je biti muzikant, II. del, ki je sicer nadaljevanje lanskoletne, pa vendar je to povsem nova, samostojna, komična zgodba, prepletena z melodijami bratov Avsenik.

Premiera drugega dela igre Lepo je biti muzikant

Letno gledališče Studenec vabi na ogled predstave Lepo je biti muzikant, II. del, ki je sicer nadaljevanje lanskoletne, pa vendar je to povsem nova, samostojna, komična zgodba, prepletena z melodijami bratov Avsenik.

Studeneckulturarazvedrilozabavaglasba

Kulturni utrinki

Premiera drugega dela igre Lepo je biti muzikant
Letno gledališče Studenec vabi na ogled predstave Lepo je biti muzikant, II. del, ki je sicer nadaljevanje lanskoletne, pa vendar je to povsem nova, samostojna, komična zgodba, prepletena z melodijami bratov Avsenik.
VEČ ...|12. 7. 2019
Premiera drugega dela igre Lepo je biti muzikant
Letno gledališče Studenec vabi na ogled predstave Lepo je biti muzikant, II. del, ki je sicer nadaljevanje lanskoletne, pa vendar je to povsem nova, samostojna, komična zgodba, prepletena z melodijami bratov Avsenik.

Jure Sešek

Studeneckulturarazvedrilozabavaglasba

Priporočamo
|
Aktualno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|8. 12. 2019
Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Jože Bartolj

Vera Lestanslovenski mučencispomin

Dogodki

VEČ ...|28. 11. 2019
Zahvalno bogoslužje ob 25.letnici Radia Ognjišče

Neposredno smo prenašali zahvalno bogoslužje ob 25. letnici Radia Ognjišče iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Zahvalno bogoslužje ob 25.letnici Radia Ognjišče

Neposredno smo prenašali zahvalno bogoslužje ob 25. letnici Radia Ognjišče iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|11. 12. 2019
Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu

Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu

Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

Tone Gorjup

duhovnostvzgojaposvečenost

Naš pogled

VEČ ...|10. 12. 2019
Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče

Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.

Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče

Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.

Mirjam Judež

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|13. 12. 2019
Živa gora

Odmev Mednarodnega dne gora prinaša tudi festival brati gore. V oddaji smo se pobudi pridružili s poetično refleksijo Živa gora. Gre za delo škotske pesnice in pisateljice Nan Shepard, v katerem se med seboj tenkočutno prepletajo gora, narava in človek. Z nami je bila prevajalka Miriam Drev.

Živa gora

Odmev Mednarodnega dne gora prinaša tudi festival brati gore. V oddaji smo se pobudi pridružili s poetično refleksijo Živa gora. Gre za delo škotske pesnice in pisateljice Nan Shepard, v katerem se med seboj tenkočutno prepletajo gora, narava in človek. Z nami je bila prevajalka Miriam Drev.

Blaž Lesnik

naravaŽiva goraMiriam Drev

Radijska kateheza

VEČ ...|14. 12. 2019
sveti Janez Damaščan

O podobah

sveti Janez Damaščan

O podobah

Mateja Subotičanec

duhovnostkulturapogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 12. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|14. 12. 2019
Zdravnica dr. Metka Zorc

Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.

Zdravnica dr. Metka Zorc

Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.

Mateja Subotičanec

družbapogovor

Za življenje

VEČ ...|14. 12. 2019
Spreminjanje je del življenja

Polnost življenja izvira iz naše sposobnosti globokega občutenja in doživljanja. Lepota vsakdanjosti je v odločitvi, v kaj se bomo zazrli in čemu se bomo izročali. To so misli Alenke Rebula Tuta. Z njo smo se pogovarjali o minevanju in priložnosti za rast novega.

Spreminjanje je del življenja

Polnost življenja izvira iz naše sposobnosti globokega občutenja in doživljanja. Lepota vsakdanjosti je v odločitvi, v kaj se bomo zazrli in čemu se bomo izročali. To so misli Alenke Rebula Tuta. Z njo smo se pogovarjali o minevanju in priložnosti za rast novega.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturanaravaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Spominjamo se

VEČ ...|14. 12. 2019
Spominjamo se dne 14. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 14. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup