Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Naš pogled

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 5. 2025
Novice iz življenja Cerkve dne 26. 5.

  • Papež v lateranski baziliki daroval mašo in uradno postal rimski škof
  • Slovesnost Marije Pomočnice na Rakovniku
  • Večeri za preprečevanje zlorab v Cerkvi
  • Akademsko društvo praznik za pravice otrok
  • Teološka fakulteta in Društvo Združeni ob Lipi sprave vabita k spominski slovesnosti za umorjenim prof. dr. Lambertom Ehrlichom.

Novice iz življenja Cerkve dne 26. 5.

  • Papež v lateranski baziliki daroval mašo in uradno postal rimski škof
  • Slovesnost Marije Pomočnice na Rakovniku
  • Večeri za preprečevanje zlorab v Cerkvi
  • Akademsko društvo praznik za pravice otrok
  • Teološka fakulteta in Društvo Združeni ob Lipi sprave vabita k spominski slovesnosti za umorjenim prof. dr. Lambertom Ehrlichom.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 26. 5.
  • Papež v lateranski baziliki daroval mašo in uradno postal rimski škof
  • Slovesnost Marije Pomočnice na Rakovniku
  • Večeri za preprečevanje zlorab v Cerkvi
  • Akademsko društvo praznik za pravice otrok
  • Teološka fakulteta in Društvo Združeni ob Lipi sprave vabita k spominski slovesnosti za umorjenim prof. dr. Lambertom Ehrlichom.
VEČ ...|26. 5. 2025
Novice iz življenja Cerkve dne 26. 5.
  • Papež v lateranski baziliki daroval mašo in uradno postal rimski škof
  • Slovesnost Marije Pomočnice na Rakovniku
  • Večeri za preprečevanje zlorab v Cerkvi
  • Akademsko društvo praznik za pravice otrok
  • Teološka fakulteta in Društvo Združeni ob Lipi sprave vabita k spominski slovesnosti za umorjenim prof. dr. Lambertom Ehrlichom.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Dogodki

VEČ ...|16. 5. 2025
Prenos slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega režima

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci. 

Prenos slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega režima

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci. 

spomin

Dogodki

Prenos slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega režima

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci. 

VEČ ...|16. 5. 2025
Prenos slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega režima

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci. 

Radio Ognjišče

spomin

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 5. 2025
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

infokomunizempogovorspomin

Informativni prispevki

Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

VEČ ...|13. 5. 2025
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Radio Ognjišče

infokomunizempogovorspomin

Informativne oddaje

VEČ ...|10. 5. 2025
Utrip dneva dne 10. 5.

  • Novoizvoljeni papež Leon XIV. danes na srečanju s kardinali, znana tudi datuma umestitvene maše in prve avdience.
  • Kakšno otroštvo je imel Robert Francis Prevost, ki je odraščal v Chicagu?
  • Pakistan in Indija po posredovanju ZDA dosegla dogovor o takojšnji prekinitvi ognja.
  • Voditelji Nemčije, Francije, Velike Britanije in Poljske na obisku v Ukrajini.
  • Nastopil je volilni molk pred jutrišnjim referendumskim glasovanjem o zakonu o dodatkih k pokojninam umetnikov.
  • Vreme: Danes in jutri dokaj sončno z občasno povečano oblačnostjo.
  • V redovniških vrstah v novem svetem očetu vidijo misijonarja, človeka miru in vere.
  • Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne Nova Slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave, Vseposvojitev in Prebudimo Slovenijo pozivajo k zakonski obsodbi zločinov revolucije.
  • Lekarniška zbornica opozarja na kadrovsko podhranjenost lekarn.

Utrip dneva dne 10. 5.

  • Novoizvoljeni papež Leon XIV. danes na srečanju s kardinali, znana tudi datuma umestitvene maše in prve avdience.
  • Kakšno otroštvo je imel Robert Francis Prevost, ki je odraščal v Chicagu?
  • Pakistan in Indija po posredovanju ZDA dosegla dogovor o takojšnji prekinitvi ognja.
  • Voditelji Nemčije, Francije, Velike Britanije in Poljske na obisku v Ukrajini.
  • Nastopil je volilni molk pred jutrišnjim referendumskim glasovanjem o zakonu o dodatkih k pokojninam umetnikov.
  • Vreme: Danes in jutri dokaj sončno z občasno povečano oblačnostjo.
  • V redovniških vrstah v novem svetem očetu vidijo misijonarja, človeka miru in vere.
  • Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne Nova Slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave, Vseposvojitev in Prebudimo Slovenijo pozivajo k zakonski obsodbi zločinov revolucije.
  • Lekarniška zbornica opozarja na kadrovsko podhranjenost lekarn.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 10. 5.
  • Novoizvoljeni papež Leon XIV. danes na srečanju s kardinali, znana tudi datuma umestitvene maše in prve avdience.
  • Kakšno otroštvo je imel Robert Francis Prevost, ki je odraščal v Chicagu?
  • Pakistan in Indija po posredovanju ZDA dosegla dogovor o takojšnji prekinitvi ognja.
  • Voditelji Nemčije, Francije, Velike Britanije in Poljske na obisku v Ukrajini.
  • Nastopil je volilni molk pred jutrišnjim referendumskim glasovanjem o zakonu o dodatkih k pokojninam umetnikov.
  • Vreme: Danes in jutri dokaj sončno z občasno povečano oblačnostjo.
  • V redovniških vrstah v novem svetem očetu vidijo misijonarja, človeka miru in vere.
  • Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne Nova Slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave, Vseposvojitev in Prebudimo Slovenijo pozivajo k zakonski obsodbi zločinov revolucije.
  • Lekarniška zbornica opozarja na kadrovsko podhranjenost lekarn.
VEČ ...|10. 5. 2025
Utrip dneva dne 10. 5.
  • Novoizvoljeni papež Leon XIV. danes na srečanju s kardinali, znana tudi datuma umestitvene maše in prve avdience.
  • Kakšno otroštvo je imel Robert Francis Prevost, ki je odraščal v Chicagu?
  • Pakistan in Indija po posredovanju ZDA dosegla dogovor o takojšnji prekinitvi ognja.
  • Voditelji Nemčije, Francije, Velike Britanije in Poljske na obisku v Ukrajini.
  • Nastopil je volilni molk pred jutrišnjim referendumskim glasovanjem o zakonu o dodatkih k pokojninam umetnikov.
  • Vreme: Danes in jutri dokaj sončno z občasno povečano oblačnostjo.
  • V redovniških vrstah v novem svetem očetu vidijo misijonarja, človeka miru in vere.
  • Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne Nova Slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave, Vseposvojitev in Prebudimo Slovenijo pozivajo k zakonski obsodbi zločinov revolucije.
  • Lekarniška zbornica opozarja na kadrovsko podhranjenost lekarn.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 5. 2025
Utrip dneva dne 9. 5.

  • Habemus papam - imamo papeža! Krmilo Petrove barke je prevzel ameriški kardinal Robert Francis Prevost, nadel si je ime Leon XIV. 
  • Papež pri maši v Sikstinski kapeli: Tudi številni krščeni Jezusa vidijo zgolj kot karizmatičnega voditelja ali nadčloveka. Zato moramo nujno ponavljati Ti si Kristus, Sin živega Boga.« 
  • Bog, ne človeška matematika: Slovenci na Trgu svetega Petra doživeli zgodovino.
  • Slovenski škofje z veseljem pozdravljajo novega papeža; Škof Saje: To je resnično človek za naš čas.
  • Svetovni voditelji ob čestitkah novoizvoljenemu papežu omenili njegovo usmerjenost k miru in povezovanju.
  • Voditelji drugih cerkva in verskih skupnosti čestitali papežu Leonu v želji po dobrem sodelovanju.
  • Na predčasnem referendumskem glasovanju nizka udeležba, tudi danes pozivi na volišča.
  • Papež Leon XIV.: Šport je sredstvo povezovanja in krepitev skupnosti.
  • Vreme: Popoldne bo precej oblačno, tu in tam je možna kakšna ploha. Jutri se bo delno razjasnilo.
  • Odmevi redovnikov: Novi papež je misijonar, človek miru in vere.
  • Evropski škofje ob Dnevu Evrope pozvali k enotnosti pri soočanju s svetovnimi izzivi.
  • Društvo Združeni ob lipi sprave ogorčeno nad predsedničinim odlikovanjem zveze borcev.
  • Šport: Začenja se 108. kolesarska dirka po Italiji. Glavni favorit: Primož Roglič.

Utrip dneva dne 9. 5.

  • Habemus papam - imamo papeža! Krmilo Petrove barke je prevzel ameriški kardinal Robert Francis Prevost, nadel si je ime Leon XIV. 
  • Papež pri maši v Sikstinski kapeli: Tudi številni krščeni Jezusa vidijo zgolj kot karizmatičnega voditelja ali nadčloveka. Zato moramo nujno ponavljati Ti si Kristus, Sin živega Boga.« 
  • Bog, ne človeška matematika: Slovenci na Trgu svetega Petra doživeli zgodovino.
  • Slovenski škofje z veseljem pozdravljajo novega papeža; Škof Saje: To je resnično človek za naš čas.
  • Svetovni voditelji ob čestitkah novoizvoljenemu papežu omenili njegovo usmerjenost k miru in povezovanju.
  • Voditelji drugih cerkva in verskih skupnosti čestitali papežu Leonu v želji po dobrem sodelovanju.
  • Na predčasnem referendumskem glasovanju nizka udeležba, tudi danes pozivi na volišča.
  • Papež Leon XIV.: Šport je sredstvo povezovanja in krepitev skupnosti.
  • Vreme: Popoldne bo precej oblačno, tu in tam je možna kakšna ploha. Jutri se bo delno razjasnilo.
  • Odmevi redovnikov: Novi papež je misijonar, človek miru in vere.
  • Evropski škofje ob Dnevu Evrope pozvali k enotnosti pri soočanju s svetovnimi izzivi.
  • Društvo Združeni ob lipi sprave ogorčeno nad predsedničinim odlikovanjem zveze borcev.
  • Šport: Začenja se 108. kolesarska dirka po Italiji. Glavni favorit: Primož Roglič.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 9. 5.
  • Habemus papam - imamo papeža! Krmilo Petrove barke je prevzel ameriški kardinal Robert Francis Prevost, nadel si je ime Leon XIV. 
  • Papež pri maši v Sikstinski kapeli: Tudi številni krščeni Jezusa vidijo zgolj kot karizmatičnega voditelja ali nadčloveka. Zato moramo nujno ponavljati Ti si Kristus, Sin živega Boga.« 
  • Bog, ne človeška matematika: Slovenci na Trgu svetega Petra doživeli zgodovino.
  • Slovenski škofje z veseljem pozdravljajo novega papeža; Škof Saje: To je resnično človek za naš čas.
  • Svetovni voditelji ob čestitkah novoizvoljenemu papežu omenili njegovo usmerjenost k miru in povezovanju.
  • Voditelji drugih cerkva in verskih skupnosti čestitali papežu Leonu v želji po dobrem sodelovanju.
  • Na predčasnem referendumskem glasovanju nizka udeležba, tudi danes pozivi na volišča.
  • Papež Leon XIV.: Šport je sredstvo povezovanja in krepitev skupnosti.
  • Vreme: Popoldne bo precej oblačno, tu in tam je možna kakšna ploha. Jutri se bo delno razjasnilo.
  • Odmevi redovnikov: Novi papež je misijonar, človek miru in vere.
  • Evropski škofje ob Dnevu Evrope pozvali k enotnosti pri soočanju s svetovnimi izzivi.
  • Društvo Združeni ob lipi sprave ogorčeno nad predsedničinim odlikovanjem zveze borcev.
  • Šport: Začenja se 108. kolesarska dirka po Italiji. Glavni favorit: Primož Roglič.
VEČ ...|9. 5. 2025
Utrip dneva dne 9. 5.
  • Habemus papam - imamo papeža! Krmilo Petrove barke je prevzel ameriški kardinal Robert Francis Prevost, nadel si je ime Leon XIV. 
  • Papež pri maši v Sikstinski kapeli: Tudi številni krščeni Jezusa vidijo zgolj kot karizmatičnega voditelja ali nadčloveka. Zato moramo nujno ponavljati Ti si Kristus, Sin živega Boga.« 
  • Bog, ne človeška matematika: Slovenci na Trgu svetega Petra doživeli zgodovino.
  • Slovenski škofje z veseljem pozdravljajo novega papeža; Škof Saje: To je resnično človek za naš čas.
  • Svetovni voditelji ob čestitkah novoizvoljenemu papežu omenili njegovo usmerjenost k miru in povezovanju.
  • Voditelji drugih cerkva in verskih skupnosti čestitali papežu Leonu v želji po dobrem sodelovanju.
  • Na predčasnem referendumskem glasovanju nizka udeležba, tudi danes pozivi na volišča.
  • Papež Leon XIV.: Šport je sredstvo povezovanja in krepitev skupnosti.
  • Vreme: Popoldne bo precej oblačno, tu in tam je možna kakšna ploha. Jutri se bo delno razjasnilo.
  • Odmevi redovnikov: Novi papež je misijonar, človek miru in vere.
  • Evropski škofje ob Dnevu Evrope pozvali k enotnosti pri soočanju s svetovnimi izzivi.
  • Društvo Združeni ob lipi sprave ogorčeno nad predsedničinim odlikovanjem zveze borcev.
  • Šport: Začenja se 108. kolesarska dirka po Italiji. Glavni favorit: Primož Roglič.

Radio Ognjišče

infonovice

Moja zgodba

VEČ ...|19. 5. 2024
Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

spominpolitikadan spomina na žrtve komunizmaMitja Ferenc

Moja zgodba

Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

VEČ ...|19. 5. 2024
Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Jože Bartolj

spominpolitikadan spomina na žrtve komunizmaMitja Ferenc

Naš pogled

VEČ ...|14. 5. 2024
Dan spomina

Ta četrtek, 16. maja ob 21. uri, na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, smo spet povabljeni na slovesnost na Trg republike v Ljubljani. Štiri civilno družbene iniciative Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave, nam kažejo, da je civilna družba živa tudi na desni strani političnega spektra. Hočejo nas spomniti, da si je za sožitje med nami potrebno prizadevati in preseči nekatere necivilizacijske prakse, ki nas že predolgo bremenijo. V mislih imam seveda pokop pobitih, nikoli obsojenih žrtev med in povojnih pobojev in pa izdajo njihovih mrliških listov.

Dan spomina

Ta četrtek, 16. maja ob 21. uri, na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, smo spet povabljeni na slovesnost na Trg republike v Ljubljani. Štiri civilno družbene iniciative Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave, nam kažejo, da je civilna družba živa tudi na desni strani političnega spektra. Hočejo nas spomniti, da si je za sožitje med nami potrebno prizadevati in preseči nekatere necivilizacijske prakse, ki nas že predolgo bremenijo. V mislih imam seveda pokop pobitih, nikoli obsojenih žrtev med in povojnih pobojev in pa izdajo njihovih mrliških listov.

komentar

Naš pogled

Dan spomina

Ta četrtek, 16. maja ob 21. uri, na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, smo spet povabljeni na slovesnost na Trg republike v Ljubljani. Štiri civilno družbene iniciative Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave, nam kažejo, da je civilna družba živa tudi na desni strani političnega spektra. Hočejo nas spomniti, da si je za sožitje med nami potrebno prizadevati in preseči nekatere necivilizacijske prakse, ki nas že predolgo bremenijo. V mislih imam seveda pokop pobitih, nikoli obsojenih žrtev med in povojnih pobojev in pa izdajo njihovih mrliških listov.

VEČ ...|14. 5. 2024
Dan spomina

Ta četrtek, 16. maja ob 21. uri, na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, smo spet povabljeni na slovesnost na Trg republike v Ljubljani. Štiri civilno družbene iniciative Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave, nam kažejo, da je civilna družba živa tudi na desni strani političnega spektra. Hočejo nas spomniti, da si je za sožitje med nami potrebno prizadevati in preseči nekatere necivilizacijske prakse, ki nas že predolgo bremenijo. V mislih imam seveda pokop pobitih, nikoli obsojenih žrtev med in povojnih pobojev in pa izdajo njihovih mrliških listov.

Jože Bartolj

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|12. 7. 2025
Marko Juhant

V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom

Marko Juhant

V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom

Nataša Ličen

vzgojaodnosisvetovanjedružinapogovor

Duhovna misel

VEČ ...|15. 7. 2025
Največja dragocenost

V nemškem mestu Weinsberg obiskovalcu radi pokažejo grič, na katerem stoji trdnjava, in povedo z njo povezano anekdoto iz ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Največja dragocenost

V nemškem mestu Weinsberg obiskovalcu radi pokažejo grič, na katerem stoji trdnjava, in povedo z njo povezano anekdoto iz ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 7. 2025
Slovenski maturantje iz Argentine na obisku v Sloveniji

Na obisku v Sloveniji so maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Dva tedna so utrjevali znanje slovenskega jezika, v prihodnjih dneh pa bodo odšli še na izlete in oglede po Sloveniji in zamejstvu, krona obiska bo vzpon na Triglav. Kakšna je Slovenija, so povedali: Viktorija Cestnik, Mirko Kočar, Adam Jerovšek, Matej Magister in Eva Modic, vsi iz Buenos Airesa. Izleta v Slovenijo so se zelo veselili, vsi razen Eve so tu prvič. Navdušeni so, da vse, kar so prej videli na fotografijah ali ekranih, zdaj vidijo v živo in je še lepše, kot so si predstavljali. Še posebej všeč jim je narava. Obisk v Sloveniji je nekakšen zaključek njihovega izobraževanja v slovenščini in o Sloveniji. Program obiska pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, sofinancira ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Maturantje iz Argentine so pripravili tudi poseben program, vidite ga lahko to sredo v Šentjoštu, 27. julija v župniji Ljubljana-Šiška in 29. julija v Logatcu.

Slovenski maturantje iz Argentine na obisku v Sloveniji

Na obisku v Sloveniji so maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Dva tedna so utrjevali znanje slovenskega jezika, v prihodnjih dneh pa bodo odšli še na izlete in oglede po Sloveniji in zamejstvu, krona obiska bo vzpon na Triglav. Kakšna je Slovenija, so povedali: Viktorija Cestnik, Mirko Kočar, Adam Jerovšek, Matej Magister in Eva Modic, vsi iz Buenos Airesa. Izleta v Slovenijo so se zelo veselili, vsi razen Eve so tu prvič. Navdušeni so, da vse, kar so prej videli na fotografijah ali ekranih, zdaj vidijo v živo in je še lepše, kot so si predstavljali. Še posebej všeč jim je narava. Obisk v Sloveniji je nekakšen zaključek njihovega izobraževanja v slovenščini in o Sloveniji. Program obiska pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, sofinancira ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Maturantje iz Argentine so pripravili tudi poseben program, vidite ga lahko to sredo v Šentjoštu, 27. julija v župniji Ljubljana-Šiška in 29. julija v Logatcu.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturamladi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 7. 2025
Zveri

V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.

Zveri

V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Doživetja narave

VEČ ...|11. 7. 2025
Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Blaž Lesnik

planinske potimarkacistikoroška planinska potmarkacijasvetovanjenaravaPZS

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2025
Koncert pianista Aleksandra Gadžijeva

Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.

Koncert pianista Aleksandra Gadžijeva

Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.

Marjan Bunič

kulturaglasba

Spominjamo se

VEČ ...|15. 7. 2025
Spominjamo se dne 15. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 7. 2025
Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina

Svetovalnica

VEČ ...|15. 7. 2025
Poletje priložnost za poglobitev partnerstva

Tokrat smo gostili terapevta Uroša Perka in se pogovarjali o priložnostih za poglobitev naših odnosov v poletnem času. Več časa je na voljo, a tudi ta čas je treba znati izkoristiti, dobro načrtovati in se tudi v njem sprostiti. Dopust je sicer večkrat preizkušnja za trdnost odnosa, kako se temu izogniti, smo med drugim vprašali gosta. 

Poletje priložnost za poglobitev partnerstva

Tokrat smo gostili terapevta Uroša Perka in se pogovarjali o priložnostih za poglobitev naših odnosov v poletnem času. Več časa je na voljo, a tudi ta čas je treba znati izkoristiti, dobro načrtovati in se tudi v njem sprostiti. Dopust je sicer večkrat preizkušnja za trdnost odnosa, kako se temu izogniti, smo med drugim vprašali gosta. 

Tanja Dominko

svetovanjedružbaodnosi