Sobotna iskrica

VEČ ...|16. 1. 2021
Zima, dobrota in Lonec za Venezuelo

V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.

Zima, dobrota in Lonec za Venezuelo

V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.

družbaotrocimisijonivenezuelas. andeja godničjana lampemelita koširLonec za Venezuelo

Sobotna iskrica

Zima, dobrota in Lonec za Venezuelo

V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.

VEČ ...|16. 1. 2021
Zima, dobrota in Lonec za Venezuelo

V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.

Jure Sešek

družbaotrocimisijonivenezuelas. andeja godničjana lampemelita koširLonec za Venezuelo

Sobotna iskrica

VEČ ...|2. 1. 2021
Mavrica, Venezuela, Afrika in Trije kralji

Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.

Mavrica, Venezuela, Afrika in Trije kralji

Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.

družbaotrocimisijonivenezuelas. andeja godničjana lampe

Sobotna iskrica

Mavrica, Venezuela, Afrika in Trije kralji

Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.

VEČ ...|2. 1. 2021
Mavrica, Venezuela, Afrika in Trije kralji

Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.

Jure Sešek

družbaotrocimisijonivenezuelas. andeja godničjana lampe

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 12. 2020
Od Argentine preko Venezuele do Ljubljane

68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.

Od Argentine preko Venezuele do Ljubljane

68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.

infovenezuelarojakiargentina

Slovencem po svetu in domovini

Od Argentine preko Venezuele do Ljubljane

68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.

VEČ ...|13. 12. 2020
Od Argentine preko Venezuele do Ljubljane

68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.

Matjaž Merljak

infovenezuelarojakiargentina

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 12. 2020
Repatriacija iz Venezele se nadaljuje

Prihod novih repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je bil med marcem in septembrom ustavljen, na novo je prišlo 13 oseb, skupno število repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je ta trenutno 36. Do sedaj so bile izdane pozitivne odločbe za 56 oseb. Vsi se v Sloveniji dobro počutijo in si poskušajo na novo organizirati življenje, je pojasnil državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.

Repatriacija iz Venezele se nadaljuje

Prihod novih repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je bil med marcem in septembrom ustavljen, na novo je prišlo 13 oseb, skupno število repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je ta trenutno 36. Do sedaj so bile izdane pozitivne odločbe za 56 oseb. Vsi se v Sloveniji dobro počutijo in si poskušajo na novo organizirati življenje, je pojasnil državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.

rojakivenezuela

Informativni prispevki

Repatriacija iz Venezele se nadaljuje

Prihod novih repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je bil med marcem in septembrom ustavljen, na novo je prišlo 13 oseb, skupno število repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je ta trenutno 36. Do sedaj so bile izdane pozitivne odločbe za 56 oseb. Vsi se v Sloveniji dobro počutijo in si poskušajo na novo organizirati življenje, je pojasnil državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.

VEČ ...|9. 12. 2020
Repatriacija iz Venezele se nadaljuje

Prihod novih repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je bil med marcem in septembrom ustavljen, na novo je prišlo 13 oseb, skupno število repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je ta trenutno 36. Do sedaj so bile izdane pozitivne odločbe za 56 oseb. Vsi se v Sloveniji dobro počutijo in si poskušajo na novo organizirati življenje, je pojasnil državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.

Matjaž Merljak

rojakivenezuela

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 8. 2020
Program za repatriiane iz Venezele, utrip iz Melbourna, spomin na Andreja Selana

Rojaki iz Venezuele so se ta teden udeležili Jezikovno počitniškega tabora, ki ga je v CŠOD Kavka pri Kobaridu ob podpori USZS pripravil Svetovni slovenski kongres. Pogovarjali smo se s frančiškanom p. Simonom Petrom Berlecem, ki od letošnjega februarja deluje v Melbournu v Avstraliji. V Buenos Airesu so se poslovili od Andreja Selana. V oddaji tudi o obisku ministrice Helene Jaklitsch pri rojakih v Videmski pokrajini.

Program za repatriiane iz Venezele, utrip iz Melbourna, spomin na Andreja Selana

Rojaki iz Venezuele so se ta teden udeležili Jezikovno počitniškega tabora, ki ga je v CŠOD Kavka pri Kobaridu ob podpori USZS pripravil Svetovni slovenski kongres. Pogovarjali smo se s frančiškanom p. Simonom Petrom Berlecem, ki od letošnjega februarja deluje v Melbournu v Avstraliji. V Buenos Airesu so se poslovili od Andreja Selana. V oddaji tudi o obisku ministrice Helene Jaklitsch pri rojakih v Videmski pokrajini.

infovenezuelarojakiargentinamelbourne

Slovencem po svetu in domovini

Program za repatriiane iz Venezele, utrip iz Melbourna, spomin na Andreja Selana
Rojaki iz Venezuele so se ta teden udeležili Jezikovno počitniškega tabora, ki ga je v CŠOD Kavka pri Kobaridu ob podpori USZS pripravil Svetovni slovenski kongres. Pogovarjali smo se s frančiškanom p. Simonom Petrom Berlecem, ki od letošnjega februarja deluje v Melbournu v Avstraliji. V Buenos Airesu so se poslovili od Andreja Selana. V oddaji tudi o obisku ministrice Helene Jaklitsch pri rojakih v Videmski pokrajini.
VEČ ...|2. 8. 2020
Program za repatriiane iz Venezele, utrip iz Melbourna, spomin na Andreja Selana
Rojaki iz Venezuele so se ta teden udeležili Jezikovno počitniškega tabora, ki ga je v CŠOD Kavka pri Kobaridu ob podpori USZS pripravil Svetovni slovenski kongres. Pogovarjali smo se s frančiškanom p. Simonom Petrom Berlecem, ki od letošnjega februarja deluje v Melbournu v Avstraliji. V Buenos Airesu so se poslovili od Andreja Selana. V oddaji tudi o obisku ministrice Helene Jaklitsch pri rojakih v Videmski pokrajini.

Matjaž Merljak

infovenezuelarojakiargentinamelbourne

Pojdite in učite

VEČ ...|14. 6. 2020
S. Andreja Godnič se oglaša iz Venezuele

Misijonarka s. Andreja Godnič je v drugem delu oglašanja iz Venezuele, med drugim, povedala kako se tam daleč spopadajo s pandemijo.

S. Andreja Godnič se oglaša iz Venezuele

Misijonarka s. Andreja Godnič je v drugem delu oglašanja iz Venezuele, med drugim, povedala kako se tam daleč spopadajo s pandemijo.

družbaduhovnostVenezuelaAndreja Godničmisijoni

Pojdite in učite

S. Andreja Godnič se oglaša iz Venezuele
Misijonarka s. Andreja Godnič je v drugem delu oglašanja iz Venezuele, med drugim, povedala kako se tam daleč spopadajo s pandemijo.
VEČ ...|14. 6. 2020
S. Andreja Godnič se oglaša iz Venezuele
Misijonarka s. Andreja Godnič je v drugem delu oglašanja iz Venezuele, med drugim, povedala kako se tam daleč spopadajo s pandemijo.

Jure Sešek

družbaduhovnostVenezuelaAndreja Godničmisijoni

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 6. 2020
s. Andreja Godnič, misijonarka v Venezueli

S. Andreja Godnič se je oglasila iz ene najbolj preizkušanih držav Latinske Amerike. O korupciji, nevzdržnem sistemu, revščini in vprašanjih na katere ne najde odgovora ...

s. Andreja Godnič, misijonarka v Venezueli

S. Andreja Godnič se je oglasila iz ene najbolj preizkušanih držav Latinske Amerike. O korupciji, nevzdržnem sistemu, revščini in vprašanjih na katere ne najde odgovora ...

andreja godničvenezuelamisijoniinfoduhovnost

Pojdite in učite

s. Andreja Godnič, misijonarka v Venezueli
S. Andreja Godnič se je oglasila iz ene najbolj preizkušanih držav Latinske Amerike. O korupciji, nevzdržnem sistemu, revščini in vprašanjih na katere ne najde odgovora ...
VEČ ...|7. 6. 2020
s. Andreja Godnič, misijonarka v Venezueli
S. Andreja Godnič se je oglasila iz ene najbolj preizkušanih držav Latinske Amerike. O korupciji, nevzdržnem sistemu, revščini in vprašanjih na katere ne najde odgovora ...

Jure Sešek

andreja godničvenezuelamisijoniinfoduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 5. 2020
45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

inforojakiitalijavenezuela

Slovencem po svetu in domovini

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli
Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
VEČ ...|31. 5. 2020
45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli
Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijavenezuela

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 5. 2020
60. obletnica San Martina

Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.

60. obletnica San Martina

Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.

inforojakiargentinavenezuelakaritas

Slovencem po svetu in domovini

60. obletnica San Martina
Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.
VEČ ...|24. 5. 2020
60. obletnica San Martina
Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinavenezuelakaritas

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 4. 2020
Ministrica Jaklitsch in pandemija

Kako so Slovenci na Madžarskem priskočili na pomoč Sloveniji v pandemiji in da je repatriacija Slovencev iz Venezuele začasno prekinjena, ste slišali v tokratni oddaji , prav tako posnetke s koncerta Koroška poje 2020 (teh ni v posnetku v avdio arhivu in podcastu).

Ministrica Jaklitsch in pandemija

Kako so Slovenci na Madžarskem priskočili na pomoč Sloveniji v pandemiji in da je repatriacija Slovencev iz Venezuele začasno prekinjena, ste slišali v tokratni oddaji , prav tako posnetke s koncerta Koroška poje 2020 (teh ni v posnetku v avdio arhivu in podcastu).

inforojakirepatriacijavenezuelamadžarska

Slovencem po svetu in domovini

Ministrica Jaklitsch in pandemija
Kako so Slovenci na Madžarskem priskočili na pomoč Sloveniji v pandemiji in da je repatriacija Slovencev iz Venezuele začasno prekinjena, ste slišali v tokratni oddaji , prav tako posnetke s koncerta Koroška poje 2020 (teh ni v posnetku v avdio arhivu in podcastu).
VEČ ...|26. 4. 2020
Ministrica Jaklitsch in pandemija
Kako so Slovenci na Madžarskem priskočili na pomoč Sloveniji v pandemiji in da je repatriacija Slovencev iz Venezuele začasno prekinjena, ste slišali v tokratni oddaji , prav tako posnetke s koncerta Koroška poje 2020 (teh ni v posnetku v avdio arhivu in podcastu).

Matjaž Merljak

inforojakirepatriacijavenezuelamadžarska

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 4. 2020
Ministrica Jaklitsch glede repatricije iz Venezuele

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je na današnji novinarski konferenci glede aktualnega dogajanja odgovorila tudi na vprašanje, ali je pomoč rojakov prišla tudi od drugod, ne samo z Madžarske in kako je z repatriacijo iz Venezuele.

Ministrica Jaklitsch glede repatricije iz Venezuele

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je na današnji novinarski konferenci glede aktualnega dogajanja odgovorila tudi na vprašanje, ali je pomoč rojakov prišla tudi od drugod, ne samo z Madžarske in kako je z repatriacijo iz Venezuele.

inforojakirepatriacijavenezuela

Informativni prispevki

Ministrica Jaklitsch glede repatricije iz Venezuele
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je na današnji novinarski konferenci glede aktualnega dogajanja odgovorila tudi na vprašanje, ali je pomoč rojakov prišla tudi od drugod, ne samo z Madžarske in kako je z repatriacijo iz Venezuele.
VEČ ...|21. 4. 2020
Ministrica Jaklitsch glede repatricije iz Venezuele
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je na današnji novinarski konferenci glede aktualnega dogajanja odgovorila tudi na vprašanje, ali je pomoč rojakov prišla tudi od drugod, ne samo z Madžarske in kako je z repatriacijo iz Venezuele.

Matjaž Merljak

inforojakirepatriacijavenezuela

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 3. 2020
Repatriacija in nova ministrica

Repatriacija Slovencev iz Venezuele se nadaljuje, a vključitev rojakov v slovensko družbo bo krojil tudi koronavirus - pogovarjali smo se z dosedanjo državno sekretarko na USZS Olgo Belec. V Celovcu je preteklo nedeljo potekala Koroška poje 2020. V petek smo dobili novo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch. Prisluhnite njeni predstavitvi v državnem zboru.

Repatriacija in nova ministrica

Repatriacija Slovencev iz Venezuele se nadaljuje, a vključitev rojakov v slovensko družbo bo krojil tudi koronavirus - pogovarjali smo se z dosedanjo državno sekretarko na USZS Olgo Belec. V Celovcu je preteklo nedeljo potekala Koroška poje 2020. V petek smo dobili novo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch. Prisluhnite njeni predstavitvi v državnem zboru.

inforojakirepatriacijavenezuelakoroška

Slovencem po svetu in domovini

Repatriacija in nova ministrica
Repatriacija Slovencev iz Venezuele se nadaljuje, a vključitev rojakov v slovensko družbo bo krojil tudi koronavirus - pogovarjali smo se z dosedanjo državno sekretarko na USZS Olgo Belec. V Celovcu je preteklo nedeljo potekala Koroška poje 2020. V petek smo dobili novo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch. Prisluhnite njeni predstavitvi v državnem zboru.
VEČ ...|15. 3. 2020
Repatriacija in nova ministrica
Repatriacija Slovencev iz Venezuele se nadaljuje, a vključitev rojakov v slovensko družbo bo krojil tudi koronavirus - pogovarjali smo se z dosedanjo državno sekretarko na USZS Olgo Belec. V Celovcu je preteklo nedeljo potekala Koroška poje 2020. V petek smo dobili novo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch. Prisluhnite njeni predstavitvi v državnem zboru.

Matjaž Merljak

inforojakirepatriacijavenezuelakoroška

Z ljudmi na poti

VEČ ...|9. 2. 2020
Družina Hočevar iz Venezuele v Slovenijo odšla iskat boljše življenje

Predstavila se nam je štiričlanska družina Hočevar iz Venezuele. Zaradi nevzdržnih razmer, ki vladajo v tej južnoameriški državi, je zaprosila za repatriacijo v Slovenijo. Kaj so Andrés, Ámal, Daniela in Sofia pustili za sabo ter kakšno življenje pričakujejo v domovini svojih prednikov?

Družina Hočevar iz Venezuele v Slovenijo odšla iskat boljše življenje

Predstavila se nam je štiričlanska družina Hočevar iz Venezuele. Zaradi nevzdržnih razmer, ki vladajo v tej južnoameriški državi, je zaprosila za repatriacijo v Slovenijo. Kaj so Andrés, Ámal, Daniela in Sofia pustili za sabo ter kakšno življenje pričakujejo v domovini svojih prednikov?

Venezuelapogovordružba

Z ljudmi na poti

Družina Hočevar iz Venezuele v Slovenijo odšla iskat boljše življenje
Predstavila se nam je štiričlanska družina Hočevar iz Venezuele. Zaradi nevzdržnih razmer, ki vladajo v tej južnoameriški državi, je zaprosila za repatriacijo v Slovenijo. Kaj so Andrés, Ámal, Daniela in Sofia pustili za sabo ter kakšno življenje pričakujejo v domovini svojih prednikov?
VEČ ...|9. 2. 2020
Družina Hočevar iz Venezuele v Slovenijo odšla iskat boljše življenje
Predstavila se nam je štiričlanska družina Hočevar iz Venezuele. Zaradi nevzdržnih razmer, ki vladajo v tej južnoameriški državi, je zaprosila za repatriacijo v Slovenijo. Kaj so Andrés, Ámal, Daniela in Sofia pustili za sabo ter kakšno življenje pričakujejo v domovini svojih prednikov?

Helena Kržinik

Venezuelapogovordružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 1. 2020
Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.

Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.

inforojakirepatriacijavenezuelakoroška

Slovencem po svetu in domovini

Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.
VEČ ...|26. 1. 2020
Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.

Matjaž Merljak

inforojakirepatriacijavenezuelakoroška

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 11. 2019
Repatricija se lahko začne

Repatriacija Slovencev iz Venezuele se lahko začne, vlada je sprejela akcijski načrt. V oddaji tudi o drugem delu obiska ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji ter o tem, da mladi odhajajo in prihajajo, o morebitnih rešitvah in izkušnjah tistih, ki že vrsto let živijo v tujini - predvajali smo nekaj posnetkov z letošnjega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru.

Repatricija se lahko začne

Repatriacija Slovencev iz Venezuele se lahko začne, vlada je sprejela akcijski načrt. V oddaji tudi o drugem delu obiska ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji ter o tem, da mladi odhajajo in prihajajo, o morebitnih rešitvah in izkušnjah tistih, ki že vrsto let živijo v tujini - predvajali smo nekaj posnetkov z letošnjega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru.

rojakivenezuela

Slovencem po svetu in domovini

Repatricija se lahko začne
Repatriacija Slovencev iz Venezuele se lahko začne, vlada je sprejela akcijski načrt. V oddaji tudi o drugem delu obiska ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji ter o tem, da mladi odhajajo in prihajajo, o morebitnih rešitvah in izkušnjah tistih, ki že vrsto let živijo v tujini - predvajali smo nekaj posnetkov z letošnjega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru.
VEČ ...|17. 11. 2019
Repatricija se lahko začne
Repatriacija Slovencev iz Venezuele se lahko začne, vlada je sprejela akcijski načrt. V oddaji tudi o drugem delu obiska ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji ter o tem, da mladi odhajajo in prihajajo, o morebitnih rešitvah in izkušnjah tistih, ki že vrsto let živijo v tujini - predvajali smo nekaj posnetkov z letošnjega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru.

Matjaž Merljak

rojakivenezuela

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 10. 2019
Primorski dnevi na Koroškem, razstava Tamare Burmicky Taye

Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

Primorski dnevi na Koroškem, razstava Tamare Burmicky Taye

Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

rojakiinfoavstrijaargentinavenezuela

Slovencem po svetu in domovini

Primorski dnevi na Koroškem, razstava Tamare Burmicky Taye
Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila
VEČ ...|20. 10. 2019
Primorski dnevi na Koroškem, razstava Tamare Burmicky Taye
Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

Matjaž Merljak

rojakiinfoavstrijaargentinavenezuela

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 3. 2019
10. obletnica odkritja Hude jame; Tajani v Bazovici; Venezuela

Z dr. Alešem Mavrom smo se spomnili desete obletnice odkritja množičnega morišča in grobišča v Hudi Jami pri Laškem. Dr. Maver je prav tako komentiral izjave predsednika Evropskega parlamenta v Bazovíci pri Trstu. Zanimalo nas je tudi, kako gleda na razdeljenost vladne koalicije pri odzivanju na razmere v Venezueli. Dr. Maver je zgodovinar, politični analitik in publicist.

10. obletnica odkritja Hude jame; Tajani v Bazovici; Venezuela

Z dr. Alešem Mavrom smo se spomnili desete obletnice odkritja množičnega morišča in grobišča v Hudi Jami pri Laškem. Dr. Maver je prav tako komentiral izjave predsednika Evropskega parlamenta v Bazovíci pri Trstu. Zanimalo nas je tudi, kako gleda na razdeljenost vladne koalicije pri odzivanju na razmere v Venezueli. Dr. Maver je zgodovinar, politični analitik in publicist.

pogovorpolitikakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

10. obletnica odkritja Hude jame; Tajani v Bazovici; Venezuela
Z dr. Alešem Mavrom smo se spomnili desete obletnice odkritja množičnega morišča in grobišča v Hudi Jami pri Laškem. Dr. Maver je prav tako komentiral izjave predsednika Evropskega parlamenta v Bazovíci pri Trstu. Zanimalo nas je tudi, kako gleda na razdeljenost vladne koalicije pri odzivanju na razmere v Venezueli. Dr. Maver je zgodovinar, politični analitik in publicist.
VEČ ...|4. 3. 2019
10. obletnica odkritja Hude jame; Tajani v Bazovici; Venezuela
Z dr. Alešem Mavrom smo se spomnili desete obletnice odkritja množičnega morišča in grobišča v Hudi Jami pri Laškem. Dr. Maver je prav tako komentiral izjave predsednika Evropskega parlamenta v Bazovíci pri Trstu. Zanimalo nas je tudi, kako gleda na razdeljenost vladne koalicije pri odzivanju na razmere v Venezueli. Dr. Maver je zgodovinar, politični analitik in publicist.

Helena Škrlec

pogovorpolitikakomentar

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|24. 1. 2021
Dr. Jože Dežman aktualni pogovor

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost dr. Jože Dežman novoimenovani direktor Muzeja Novejše zgodovine Slovenije. V aktualnem pogovoru smo se dotaknili menjav v javnih zavodih, ki so sprožile val nezadovoljstva predvsem levice. Prav tako smo govorili o poskusih prisvojitve osamosvojitvenih zaslug s strani kontinuitetnih sil in o tem zakaj potrebujemo Muzej osamosvojitve.

Dr. Jože Dežman aktualni pogovor

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost dr. Jože Dežman novoimenovani direktor Muzeja Novejše zgodovine Slovenije. V aktualnem pogovoru smo se dotaknili menjav v javnih zavodih, ki so sprožile val nezadovoljstva predvsem levice. Prav tako smo govorili o poskusih prisvojitve osamosvojitvenih zaslug s strani kontinuitetnih sil in o tem zakaj potrebujemo Muzej osamosvojitve.

Jože Bartolj

kulturapogovorpolitikaJože Dežman

Sol in luč

VEČ ...|19. 1. 2021
Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostodnosisvetovanje

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Duhovna misel

VEČ ...|26. 1. 2021
Kdo ste? Kam spadate?

Ničkolikokrat sem si že ‘kupil’ pameti in ponižnosti, pa se še kar ne naučim. Tolikokrat padem na isto

Kdo ste? Kam spadate?

Ničkolikokrat sem si že ‘kupil’ pameti in ponižnosti, pa se še kar ne naučim. Tolikokrat padem na isto

Simon Potnik

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|20. 1. 2021
Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

Blaž Lesnik

koronaviruszdravstvopandemijacepljenje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|25. 1. 2021
Tri uganke

Čudovita pripoved o lepotah tega sveta, dobroti, ljubezni in modrosti sivih glav.

Tri uganke

Čudovita pripoved o lepotah tega sveta, dobroti, ljubezni in modrosti sivih glav.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 1. 2021
Konec tedna dober obisk muzejev in galerij - Šoštanj 110 let mesta

Konec tedna dober obisk muzejev in galerij - Šoštanj 110 let mesta

Jože Bartolj

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 1. 2021
Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

Nataša Ličen

družbazgodovinarodoslovjearhivnarod

Svetovalnica

VEČ ...|26. 1. 2021
Sobne rastline

Sobnim rastlinam smo pozornost posvetili v jutru, saj je to okrasje naših domov, ki terja redno skrb. Kako jih negovati, nam je v Svetovalnici povedal Alen Kovačič, vodja vrtnega centra Arboretum v Celju.

Sobne rastline

Sobnim rastlinam smo pozornost posvetili v jutru, saj je to okrasje naših domov, ki terja redno skrb. Kako jih negovati, nam je v Svetovalnici povedal Alen Kovačič, vodja vrtnega centra Arboretum v Celju.

Alen Salihović

svetovalnica

Duhovna misel

VEČ ...|26. 1. 2021
Kdo ste? Kam spadate?

Ničkolikokrat sem si že ‘kupil’ pameti in ponižnosti, pa se še kar ne naučim. Tolikokrat padem na isto

Kdo ste? Kam spadate?

Ničkolikokrat sem si že ‘kupil’ pameti in ponižnosti, pa se še kar ne naučim. Tolikokrat padem na isto

Simon Potnik

duhovnost