Pevci zapojte, godci zagodte
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim kolednicami.
Duhovni nagovor
Praznik nas spodbuja k utrjevanju vere in upanja v Boga, ter k temu, da postanemo nosilci upanja v svetu, ki pogosto izgublja vero in ljubezen. Učimo se o vrednotah vere, upanja in ljubezni, ki so temelj naše identitete kot kristjanov.
Duhovni nagovor
Praznik nas spodbuja k utrjevanju vere in upanja v Boga, ter k temu, da postanemo nosilci upanja v svetu, ki pogosto izgublja vero in ljubezen. Učimo se o vrednotah vere, upanja in ljubezni, ki so temelj naše identitete kot kristjanov.
Pevci zapojte, godci zagodte
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Minuli praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim koledovanjem.
Pevci zapojte, godci zagodte
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Minuli praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim koledovanjem.
Svetovalnica
Gostili smo salezijanca Klemena Balažiča, ki smo ga vprašali, kaj njemu pomeni biti posvečen, kako lahko vsak od nas odkriva poklicanost v svojem življenju, kako mladim pomagati razločevati, katero pot izbrati in kaj sploh praznik svečnice pomeni njemu osebno. Ker pa je bil v sredo tudi praznik ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska, nas je zanimalo, kako ga ta svetnik nagovarja in kako je on videl mlade.
Svetovalnica
Gostili smo salezijanca Klemena Balažiča, ki smo ga vprašali, kaj njemu pomeni biti posvečen, kako lahko vsak od nas odkriva poklicanost v svojem življenju, kako mladim pomagati razločevati, katero pot izbrati in kaj sploh praznik svečnice pomeni njemu osebno. Ker pa je bil v sredo tudi praznik ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska, nas je zanimalo, kako ga ta svetnik nagovarja in kako je on videl mlade.
Svetnik dneva
V še ne tako daljni preteklosti so tudi naše matere po porodu prišle …
Svetnik dneva
V še ne tako daljni preteklosti so tudi naše matere po porodu prišle …
Utrip Cerkve v Sloveniji
Za nami je teden, ki ga je zaznamovalo več prazničnih dogodkov: svečnica, dan Bogu posvečenega življenja in god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. 5. februar je Gnidovčeva nedelja, saj smo 3. februarja obhajali obletnico smrti Božjega služabnika škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Kako se pri lazaristih pripravljajo na praznovanje tudi 150. obletnice rojstva, nam je povedal predstojnik Borut Pohar. S tajnico Urada za laike pri Nadškofiji Ljubljana Heleno Šijanec pa smo govorili o sadovih sinode v Sloveniji in naslednjih korakih v sinodalnem procesu.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Za nami je teden, ki ga je zaznamovalo več prazničnih dogodkov: svečnica, dan Bogu posvečenega življenja in god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. 5. februar je Gnidovčeva nedelja, saj smo 3. februarja obhajali obletnico smrti Božjega služabnika škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Kako se pri lazaristih pripravljajo na praznovanje tudi 150. obletnice rojstva, nam je povedal predstojnik Borut Pohar. S tajnico Urada za laike pri Nadškofiji Ljubljana Heleno Šijanec pa smo govorili o sadovih sinode v Sloveniji in naslednjih korakih v sinodalnem procesu.
Pevci zapojte, godci zagodte
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Prihajajoči praznik smo v zadnji januarski oddaji o ljudski glasbi obeležili s svečniškimi kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Prihajajoči praznik smo v zadnji januarski oddaji o ljudski glasbi obeležili s svečniškimi kolednicami.
Sol in luč
Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.
Slovencem po svetu in domovini
Einspielerjevo nagrado 2025 bo prejel Georg Wurmitzer „za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki“. Wurmitzer je bil več dob poslanec ljudske stranke v koroškem deželnem zboru, potem je bil poslanec v državnem zboru, leta 1999 je postal član deželne vlade, nato pa še deželni predsednik ljudske stranke. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) Einspielerjevo nagrado podeljujeta osebnostim javnega življenja, znanosti, umetnosti in kulture iz večinskega naroda na Koroškem in preko njenih meja, ki si prizadevajo za slovensko narodno skupnost. Podelitev bo 10. novembra v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu. Slavnostni govornik bo Nanti Olip, predsednik Zbora narodnih predstavnikov.
Spoznanje več, predsodek manj
Spregovoril je o nedavno imenovanih novih ustavnih sodnikih, vlogi ustavnega sodišča danes pa tudi o potrebnih spremembah na področju pravosodja. Zanimale nas so še skrbi, ki lahko vplivajo na demokratičen proces volitev in kako problematična je umetna inteligenca.
Kmetijska oddaja
Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju.
Za življenje
V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini.
Kulturni utrinki
Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.
Komentar Domovina.je
Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti.