Duhovna misel

VEČ ...|7. 10. 2025
Zadnji obisk

Nikolaj je bil ruski politični zapornik v času Stalinove strahovlade. Bil je tudi globoko veren kristjan. Skupaj s tisoči, pravzaprav milijoni svojih rojakov ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Zadnji obisk

Nikolaj je bil ruski politični zapornik v času Stalinove strahovlade. Bil je tudi globoko veren kristjan. Skupaj s tisoči, pravzaprav milijoni svojih rojakov ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Zadnji obisk

Nikolaj je bil ruski politični zapornik v času Stalinove strahovlade. Bil je tudi globoko veren kristjan. Skupaj s tisoči, pravzaprav milijoni svojih rojakov ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|7. 10. 2025
Zadnji obisk

Nikolaj je bil ruski politični zapornik v času Stalinove strahovlade. Bil je tudi globoko veren kristjan. Skupaj s tisoči, pravzaprav milijoni svojih rojakov ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|26. 9. 2025
Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

varstvo naravenetopirmali podkovnjaksakralna dediščinasvetovanjenaravaokoljeekologijabiotska pestrost

Doživetja narave

Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

VEČ ...|26. 9. 2025
Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

Blaž Lesnik

varstvo naravenetopirmali podkovnjaksakralna dediščinasvetovanjenaravaokoljeekologijabiotska pestrost

Duhovna misel

VEČ ...|20. 9. 2025
Hudičeva žetev

Nekoč je popotnik prišel do skednja, kjer je hudobec hranil semena, ki jih je nameraval vsejati v srca ljudi. Zagledal je vreče z napisi: sovraštvo, strah, ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Hudičeva žetev

Nekoč je popotnik prišel do skednja, kjer je hudobec hranil semena, ki jih je nameraval vsejati v srca ljudi. Zagledal je vreče z napisi: sovraštvo, strah, ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Hudičeva žetev

Nekoč je popotnik prišel do skednja, kjer je hudobec hranil semena, ki jih je nameraval vsejati v srca ljudi. Zagledal je vreče z napisi: sovraštvo, strah, ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|20. 9. 2025
Hudičeva žetev

Nekoč je popotnik prišel do skednja, kjer je hudobec hranil semena, ki jih je nameraval vsejati v srca ljudi. Zagledal je vreče z napisi: sovraštvo, strah, ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|14. 9. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

spominpolitikaJože DežmanKomunistični strah v gatahhomo sovieticus slovenicusali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini

Moja zgodba

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

VEČ ...|14. 9. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože DežmanKomunistični strah v gatahhomo sovieticus slovenicusali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini

Duhovna misel

VEČ ...|30. 8. 2025
Zavetni šotor

Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Zavetni šotor

Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Zavetni šotor

Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|30. 8. 2025
Zavetni šotor

Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|21. 8. 2025
Katja Levstik, Novi fosili, Bobby Solo, Paul McCartney

V oddaji z zimzeleno glasbo smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja …  V rubriki Ista pesem v dveh izvedbah ste slišali Cliffa Richarda in Ireno Kohont. 

0:00:58 KATJA LEVSTIK - ORION                          

0:05:14 BOBBY SOLO - Domenica DAgosto                  

0:07:21 ENGELBERT HUMPERDINCK - SPANISH EYES            

0:13:27 PEPEL IN KRI - CHANSON D AMOUR                  

0:16:08 Novi Fosili - Plovi mala barka                  

0:19:45 Love Affair - Everlasting Love                  

0:22:52 BAZAR - POIŠČI ME                              

0:27:23 Rose Laurens - Africa                          

0:30:56 CHRIS REA - JOSEPHINE                          

0:36:08 ELDA VILER - VČASIH                            

0:39:53 UDO JURGENS - MERCIE CHERIE                    

0:42:36 VIC DAMONE - RED ROSES FOR A BLUE LADY          

0:45:58 LADO LESKOVAR - BIL SEM MLAJŠI KAKOR TI        

0:48:53 TOZZI & RAFF - GENTE DI MARE                    

0:52:45 PAUL McCARTNEY - NO MORE LONELY NIGHTS          

0:57:16 OTO PESTNER - MARY ANN                          

1:01:04 Ivo Robić - Ta tvoja ruka mala                  

1:05:07 Cliff Richard - Travelling Light                

1:08:23 IRENA KOHONT - NOČNI IZLET Travelin Light )    

1:10:43 ELLA FITZGERALD AND LOUIS ARMSTRONG - SUMMERTIME

1:15:34 TEREZA KESOVIJA - I NI ME STRAH                

1:19:38 NECA FALK - NIMAM VEČ TOLIKO ROK                

1:24:32 MELAINE  - MR.TAMBOURINE MAN                    

1:28:25 MAJDA SEPE - MODRI VALOVI                      

 

Katja Levstik, Novi fosili, Bobby Solo, Paul McCartney

V oddaji z zimzeleno glasbo smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja …  V rubriki Ista pesem v dveh izvedbah ste slišali Cliffa Richarda in Ireno Kohont. 

0:00:58 KATJA LEVSTIK - ORION                          

0:05:14 BOBBY SOLO - Domenica DAgosto                  

0:07:21 ENGELBERT HUMPERDINCK - SPANISH EYES            

0:13:27 PEPEL IN KRI - CHANSON D AMOUR                  

0:16:08 Novi Fosili - Plovi mala barka                  

0:19:45 Love Affair - Everlasting Love                  

0:22:52 BAZAR - POIŠČI ME                              

0:27:23 Rose Laurens - Africa                          

0:30:56 CHRIS REA - JOSEPHINE                          

0:36:08 ELDA VILER - VČASIH                            

0:39:53 UDO JURGENS - MERCIE CHERIE                    

0:42:36 VIC DAMONE - RED ROSES FOR A BLUE LADY          

0:45:58 LADO LESKOVAR - BIL SEM MLAJŠI KAKOR TI        

0:48:53 TOZZI & RAFF - GENTE DI MARE                    

0:52:45 PAUL McCARTNEY - NO MORE LONELY NIGHTS          

0:57:16 OTO PESTNER - MARY ANN                          

1:01:04 Ivo Robić - Ta tvoja ruka mala                  

1:05:07 Cliff Richard - Travelling Light                

1:08:23 IRENA KOHONT - NOČNI IZLET Travelin Light )    

1:10:43 ELLA FITZGERALD AND LOUIS ARMSTRONG - SUMMERTIME

1:15:34 TEREZA KESOVIJA - I NI ME STRAH                

1:19:38 NECA FALK - NIMAM VEČ TOLIKO ROK                

1:24:32 MELAINE  - MR.TAMBOURINE MAN                    

1:28:25 MAJDA SEPE - MODRI VALOVI                      

 

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Katja Levstik, Novi fosili, Bobby Solo, Paul McCartney

V oddaji z zimzeleno glasbo smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja …  V rubriki Ista pesem v dveh izvedbah ste slišali Cliffa Richarda in Ireno Kohont. 

0:00:58 KATJA LEVSTIK - ORION                          

0:05:14 BOBBY SOLO - Domenica DAgosto                  

0:07:21 ENGELBERT HUMPERDINCK - SPANISH EYES            

0:13:27 PEPEL IN KRI - CHANSON D AMOUR                  

0:16:08 Novi Fosili - Plovi mala barka                  

0:19:45 Love Affair - Everlasting Love                  

0:22:52 BAZAR - POIŠČI ME                              

0:27:23 Rose Laurens - Africa                          

0:30:56 CHRIS REA - JOSEPHINE                          

0:36:08 ELDA VILER - VČASIH                            

0:39:53 UDO JURGENS - MERCIE CHERIE                    

0:42:36 VIC DAMONE - RED ROSES FOR A BLUE LADY          

0:45:58 LADO LESKOVAR - BIL SEM MLAJŠI KAKOR TI        

0:48:53 TOZZI & RAFF - GENTE DI MARE                    

0:52:45 PAUL McCARTNEY - NO MORE LONELY NIGHTS          

0:57:16 OTO PESTNER - MARY ANN                          

1:01:04 Ivo Robić - Ta tvoja ruka mala                  

1:05:07 Cliff Richard - Travelling Light                

1:08:23 IRENA KOHONT - NOČNI IZLET Travelin Light )    

1:10:43 ELLA FITZGERALD AND LOUIS ARMSTRONG - SUMMERTIME

1:15:34 TEREZA KESOVIJA - I NI ME STRAH                

1:19:38 NECA FALK - NIMAM VEČ TOLIKO ROK                

1:24:32 MELAINE  - MR.TAMBOURINE MAN                    

1:28:25 MAJDA SEPE - MODRI VALOVI                      

 

VEČ ...|21. 8. 2025
Katja Levstik, Novi fosili, Bobby Solo, Paul McCartney

V oddaji z zimzeleno glasbo smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja …  V rubriki Ista pesem v dveh izvedbah ste slišali Cliffa Richarda in Ireno Kohont. 

0:00:58 KATJA LEVSTIK - ORION                          

0:05:14 BOBBY SOLO - Domenica DAgosto                  

0:07:21 ENGELBERT HUMPERDINCK - SPANISH EYES            

0:13:27 PEPEL IN KRI - CHANSON D AMOUR                  

0:16:08 Novi Fosili - Plovi mala barka                  

0:19:45 Love Affair - Everlasting Love                  

0:22:52 BAZAR - POIŠČI ME                              

0:27:23 Rose Laurens - Africa                          

0:30:56 CHRIS REA - JOSEPHINE                          

0:36:08 ELDA VILER - VČASIH                            

0:39:53 UDO JURGENS - MERCIE CHERIE                    

0:42:36 VIC DAMONE - RED ROSES FOR A BLUE LADY          

0:45:58 LADO LESKOVAR - BIL SEM MLAJŠI KAKOR TI        

0:48:53 TOZZI & RAFF - GENTE DI MARE                    

0:52:45 PAUL McCARTNEY - NO MORE LONELY NIGHTS          

0:57:16 OTO PESTNER - MARY ANN                          

1:01:04 Ivo Robić - Ta tvoja ruka mala                  

1:05:07 Cliff Richard - Travelling Light                

1:08:23 IRENA KOHONT - NOČNI IZLET Travelin Light )    

1:10:43 ELLA FITZGERALD AND LOUIS ARMSTRONG - SUMMERTIME

1:15:34 TEREZA KESOVIJA - I NI ME STRAH                

1:19:38 NECA FALK - NIMAM VEČ TOLIKO ROK                

1:24:32 MELAINE  - MR.TAMBOURINE MAN                    

1:28:25 MAJDA SEPE - MODRI VALOVI                      

 

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Moja zgodba

VEČ ...|10. 8. 2025
Begunske zgodbe - Čez ocean v novo življenje

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

Begunske zgodbe - Čez ocean v novo življenje

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

spominpolitikaAlbina Žonta Malavašič LobodaHelena in Pavla ArnežJustine Lukančič FajfarNeža StrajnarMari Kosem CelestinaMarija Tomažič LavrišaJožejka Debeljak Žakelj

Moja zgodba

Begunske zgodbe - Čez ocean v novo življenje

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

VEČ ...|10. 8. 2025
Begunske zgodbe - Čez ocean v novo življenje

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAlbina Žonta Malavašič LobodaHelena in Pavla ArnežJustine Lukančič FajfarNeža StrajnarMari Kosem CelestinaMarija Tomažič LavrišaJožejka Debeljak Žakelj

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|27. 7. 2025
Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

VEČ ...|27. 7. 2025
Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunci

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 10. 2025
Prijavite se za podporo dejavnostim v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javna poziva za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu za prihodnje leto. Z razpisoma želi utrjevati in ohranjati narodno, jezikovno ter kulturno identiteto rojakov; krepiti medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje ter povezovati skupnosti z Republiko Slovenijo in povečati prepoznavnost dejavnosti rojakov v domovini, hkrati pa vzdrževati strukture in dejavnosti ter delovanja in povezovanja na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Prioriteti javnega razpisa sta podpora dejavnostim za utrjevanje in krepitev znanja oziroma doseganje višje ravni znanja slovenskega jezika ter podpora vključevanju mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev, organizacij ter ustanov Slovencev v zamejstvu po svetu. Za izseljenstvo je na voljo 1.600.000 evrov, za zamejstvo pa 8.050.000 evrov. Rok ja prijavo je 11. november za zamejstvo in 12. november za izseljenstvo.

Prijavite se za podporo dejavnostim v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javna poziva za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu za prihodnje leto. Z razpisoma želi utrjevati in ohranjati narodno, jezikovno ter kulturno identiteto rojakov; krepiti medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje ter povezovati skupnosti z Republiko Slovenijo in povečati prepoznavnost dejavnosti rojakov v domovini, hkrati pa vzdrževati strukture in dejavnosti ter delovanja in povezovanja na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Prioriteti javnega razpisa sta podpora dejavnostim za utrjevanje in krepitev znanja oziroma doseganje višje ravni znanja slovenskega jezika ter podpora vključevanju mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev, organizacij ter ustanov Slovencev v zamejstvu po svetu. Za izseljenstvo je na voljo 1.600.000 evrov, za zamejstvo pa 8.050.000 evrov. Rok ja prijavo je 11. november za zamejstvo in 12. november za izseljenstvo.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Duhovna misel

VEČ ...|22. 10. 2025
Visok zid

Prostrano, zeleno pokrajino je delil mogočen in visok zid. Ločeval je eno posest od druge. Nikomur ni bilo dovoljeno, da bi ga preplezal in nihče se nikoli ni ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Visok zid

Prostrano, zeleno pokrajino je delil mogočen in visok zid. Ločeval je eno posest od druge. Nikomur ni bilo dovoljeno, da bi ga preplezal in nihče se nikoli ni ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|19. 10. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeMatic BatičRenato PodbersičVirgil ŠčekAnton Rutar

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|22. 10. 2025
O razmerah na ljubljanski urgenci

V oddaji smo predstavili razmere na ljubljanski urgenci, spregovorili o razlogih vse daljše čakalne vrste in pomanjkanje bolniških kapacitet ter o možnih rešitvah. Gosta sta bila vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije dipl. medicinska sestra Anita Prelec. Ministrstvo za zdravje pa nam je poslalo pisne odgovore.

O razmerah na ljubljanski urgenci

V oddaji smo predstavili razmere na ljubljanski urgenci, spregovorili o razlogih vse daljše čakalne vrste in pomanjkanje bolniških kapacitet ter o možnih rešitvah. Gosta sta bila vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije dipl. medicinska sestra Anita Prelec. Ministrstvo za zdravje pa nam je poslalo pisne odgovore.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 10. 2025
Prijavite se za podporo dejavnostim v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javna poziva za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu za prihodnje leto. Z razpisoma želi utrjevati in ohranjati narodno, jezikovno ter kulturno identiteto rojakov; krepiti medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje ter povezovati skupnosti z Republiko Slovenijo in povečati prepoznavnost dejavnosti rojakov v domovini, hkrati pa vzdrževati strukture in dejavnosti ter delovanja in povezovanja na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Prioriteti javnega razpisa sta podpora dejavnostim za utrjevanje in krepitev znanja oziroma doseganje višje ravni znanja slovenskega jezika ter podpora vključevanju mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev, organizacij ter ustanov Slovencev v zamejstvu po svetu. Za izseljenstvo je na voljo 1.600.000 evrov, za zamejstvo pa 8.050.000 evrov. Rok ja prijavo je 11. november za zamejstvo in 12. november za izseljenstvo.

Prijavite se za podporo dejavnostim v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javna poziva za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu za prihodnje leto. Z razpisoma želi utrjevati in ohranjati narodno, jezikovno ter kulturno identiteto rojakov; krepiti medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje ter povezovati skupnosti z Republiko Slovenijo in povečati prepoznavnost dejavnosti rojakov v domovini, hkrati pa vzdrževati strukture in dejavnosti ter delovanja in povezovanja na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Prioriteti javnega razpisa sta podpora dejavnostim za utrjevanje in krepitev znanja oziroma doseganje višje ravni znanja slovenskega jezika ter podpora vključevanju mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev, organizacij ter ustanov Slovencev v zamejstvu po svetu. Za izseljenstvo je na voljo 1.600.000 evrov, za zamejstvo pa 8.050.000 evrov. Rok ja prijavo je 11. november za zamejstvo in 12. november za izseljenstvo.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 10. 2025
Občina Vrhnika odstopila od Cankarjeve nagrade - Razstava Odsevi upanja na Koroškem

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

Občina Vrhnika odstopila od Cankarjeve nagrade - Razstava Odsevi upanja na Koroškem

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostOdsevi upanjaCankarjeva nagradaObčina Vrhnika