Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|29. 6. 2020
Na poljci na hišca stoji

V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.

Na poljci na hišca stoji

V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Na poljci na hišca stoji
V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.
VEČ ...|29. 6. 2020
Na poljci na hišca stoji
V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Modrost v očeh

VEČ ...|23. 6. 2020
Zavod Medgeneracijsko središče Komenda

Naša gostja je bila pobudnica ustanovitve Zavoda, gospa Viktorija Drolec. Vabljeni k poslušanju, da boste izvedeli več o dnevnem bivanju starejših, pomoči starejšim na domu ter Babi servisu.

Zavod Medgeneracijsko središče Komenda

Naša gostja je bila pobudnica ustanovitve Zavoda, gospa Viktorija Drolec. Vabljeni k poslušanju, da boste izvedeli več o dnevnem bivanju starejših, pomoči starejšim na domu ter Babi servisu.

odnosistarostgeneracija

Modrost v očeh

Zavod Medgeneracijsko središče Komenda
Naša gostja je bila pobudnica ustanovitve Zavoda, gospa Viktorija Drolec. Vabljeni k poslušanju, da boste izvedeli več o dnevnem bivanju starejših, pomoči starejšim na domu ter Babi servisu.
VEČ ...|23. 6. 2020
Zavod Medgeneracijsko središče Komenda
Naša gostja je bila pobudnica ustanovitve Zavoda, gospa Viktorija Drolec. Vabljeni k poslušanju, da boste izvedeli več o dnevnem bivanju starejših, pomoči starejšim na domu ter Babi servisu.

Damijana Medved

odnosistarostgeneracija

Iz Betanije

VEČ ...|12. 6. 2020
Nasilje nad starejšimi, tretji del

Nasilje nad starejšimi, tretji del

odnosisvetovanje

Iz Betanije

Nasilje nad starejšimi, tretji del
VEČ ...|12. 6. 2020
Nasilje nad starejšimi, tretji del

Mateja Subotičanec

odnosisvetovanje

Iz Betanije

VEČ ...|10. 6. 2020
Nasilje nad starejšimi, drugi del

Nasilje nad starejšimi, drugi del

odnosisvetovanje

Iz Betanije

Nasilje nad starejšimi, drugi del
VEČ ...|10. 6. 2020
Nasilje nad starejšimi, drugi del

Mateja Subotičanec

odnosisvetovanje

Iz Betanije

VEČ ...|8. 6. 2020
Nasilje nad starejšimi, prvi del

Nasilje nad starejšimi, prvi del

odnosisvetovanje

Iz Betanije

Nasilje nad starejšimi, prvi del
VEČ ...|8. 6. 2020
Nasilje nad starejšimi, prvi del

Mateja Subotičanec

odnosisvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 6. 2020
Plačam en obrok, najeva pa se dva

V Zavodu Pod strehco spodbujajo k pomoči socialno ogroženim in starejšim pri lažjem dostopu do dnevnega toplega obroka. Zavod oziroma ljudsko kuhinjo vodi Marko Gospodjinački.

Plačam en obrok, najeva pa se dva

V Zavodu Pod strehco spodbujajo k pomoči socialno ogroženim in starejšim pri lažjem dostopu do dnevnega toplega obroka. Zavod oziroma ljudsko kuhinjo vodi Marko Gospodjinački.

družbapogovorinovativnostdobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

Plačam en obrok, najeva pa se dva
V Zavodu Pod strehco spodbujajo k pomoči socialno ogroženim in starejšim pri lažjem dostopu do dnevnega toplega obroka. Zavod oziroma ljudsko kuhinjo vodi Marko Gospodjinački.
VEČ ...|4. 6. 2020
Plačam en obrok, najeva pa se dva
V Zavodu Pod strehco spodbujajo k pomoči socialno ogroženim in starejšim pri lažjem dostopu do dnevnega toplega obroka. Zavod oziroma ljudsko kuhinjo vodi Marko Gospodjinački.

Nataša Ličen

družbapogovorinovativnostdobrodelnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|5. 5. 2020
Marija, mlada deklica

»Kakšni časi so bili takrat, ko je Marija še živela na zemlji?« je zanimalo Lučko. »In kakšna je bila Marija kot oseba? Prav rada bi jo poznala v tistih časih.« Lučkine misli o Mariji so starše in stare starše napeljale na pogovor o spoštovanju starejših.

Marija, mlada deklica

»Kakšni časi so bili takrat, ko je Marija še živela na zemlji?« je zanimalo Lučko. »In kakšna je bila Marija kot oseba? Prav rada bi jo poznala v tistih časih.« Lučkine misli o Mariji so starše in stare starše napeljale na pogovor o spoštovanju starejših.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marija, mlada deklica
»Kakšni časi so bili takrat, ko je Marija še živela na zemlji?« je zanimalo Lučko. »In kakšna je bila Marija kot oseba? Prav rada bi jo poznala v tistih časih.« Lučkine misli o Mariji so starše in stare starše napeljale na pogovor o spoštovanju starejših.
VEČ ...|5. 5. 2020
Marija, mlada deklica
»Kakšni časi so bili takrat, ko je Marija še živela na zemlji?« je zanimalo Lučko. »In kakšna je bila Marija kot oseba? Prav rada bi jo poznala v tistih časih.« Lučkine misli o Mariji so starše in stare starše napeljale na pogovor o spoštovanju starejših.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Modrost v očeh

VEČ ...|28. 4. 2020
Koristni projekti namenjeni starejšim

V aprilski oddaji Modrost v očeh boste najprej slišali pogovor z gospo Rožco Šonc, ki nam bo povedala, kaj v teh dneh počnejo v okviru projekta Starejši za starejše. V nadaljevanju bo naša gostja Ana Pleško, vodja projekta Čvekifon, ki je brezplačni klepetalnik za starejše. V zadnjem delu oddaje pa boste slišali navdihujoče pismo naše poslušalke Andreje. Bodite z nami.

Koristni projekti namenjeni starejšim

V aprilski oddaji Modrost v očeh boste najprej slišali pogovor z gospo Rožco Šonc, ki nam bo povedala, kaj v teh dneh počnejo v okviru projekta Starejši za starejše. V nadaljevanju bo naša gostja Ana Pleško, vodja projekta Čvekifon, ki je brezplačni klepetalnik za starejše. V zadnjem delu oddaje pa boste slišali navdihujoče pismo naše poslušalke Andreje. Bodite z nami.

starostodnosi

Modrost v očeh

Koristni projekti namenjeni starejšim
V aprilski oddaji Modrost v očeh boste najprej slišali pogovor z gospo Rožco Šonc, ki nam bo povedala, kaj v teh dneh počnejo v okviru projekta Starejši za starejše. V nadaljevanju bo naša gostja Ana Pleško, vodja projekta Čvekifon, ki je brezplačni klepetalnik za starejše. V zadnjem delu oddaje pa boste slišali navdihujoče pismo naše poslušalke Andreje. Bodite z nami.
VEČ ...|28. 4. 2020
Koristni projekti namenjeni starejšim
V aprilski oddaji Modrost v očeh boste najprej slišali pogovor z gospo Rožco Šonc, ki nam bo povedala, kaj v teh dneh počnejo v okviru projekta Starejši za starejše. V nadaljevanju bo naša gostja Ana Pleško, vodja projekta Čvekifon, ki je brezplačni klepetalnik za starejše. V zadnjem delu oddaje pa boste slišali navdihujoče pismo naše poslušalke Andreje. Bodite z nami.

Damijana Medved

starostodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|17. 4. 2020
Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

komentardružbaumiranjeodnosi

Komentar tedna

Umetnost umiranja
Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.
VEČ ...|17. 4. 2020
Umetnost umiranja
Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Janez Juhant

komentardružbaumiranjeodnosi

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|5. 4. 2020
Družbena omrežja za starejše

O življenju v Domu starejših pri sv. Jožefu nad Celjem v času epidemije ter o pomenu uporabe družbenih omrežij za starejše. Prav v teh časih izolacije je uporaba družbenih omrežij način za povezovanje in vzdrževanje socialnih stikov. Prisluhnite nama.

Družbena omrežja za starejše

O življenju v Domu starejših pri sv. Jožefu nad Celjem v času epidemije ter o pomenu uporabe družbenih omrežij za starejše. Prav v teh časih izolacije je uporaba družbenih omrežij način za povezovanje in vzdrževanje socialnih stikov. Prisluhnite nama.

epidemijakoronavirusdružbena omrežjaodnosipogovor

Klepet z Metko Klevišar

Družbena omrežja za starejše
O življenju v Domu starejših pri sv. Jožefu nad Celjem v času epidemije ter o pomenu uporabe družbenih omrežij za starejše. Prav v teh časih izolacije je uporaba družbenih omrežij način za povezovanje in vzdrževanje socialnih stikov. Prisluhnite nama.
VEČ ...|5. 4. 2020
Družbena omrežja za starejše
O življenju v Domu starejših pri sv. Jožefu nad Celjem v času epidemije ter o pomenu uporabe družbenih omrežij za starejše. Prav v teh časih izolacije je uporaba družbenih omrežij način za povezovanje in vzdrževanje socialnih stikov. Prisluhnite nama.

Damijana Medved

epidemijakoronavirusdružbena omrežjaodnosipogovor

Iz naših krajev

VEČ ...|28. 3. 2020
Ljubljana, Prevalje, Lenart

V oddaji ste lahko slišali, kako prebivalce s hrano oskrbujejo kmetije v Slovenskih goricah, da manjša ljubljanska trgovinica starejšim in ranljivejšim dostavlja sveže sadje in zelenjavo. Poročali pa smo tudi o Ožbeju Poriju, ki učencem in dijakom med šolanjem od doma pomaga s tiskanjem gradiv in nalog.

Ljubljana, Prevalje, Lenart

V oddaji ste lahko slišali, kako prebivalce s hrano oskrbujejo kmetije v Slovenskih goricah, da manjša ljubljanska trgovinica starejšim in ranljivejšim dostavlja sveže sadje in zelenjavo. Poročali pa smo tudi o Ožbeju Poriju, ki učencem in dijakom med šolanjem od doma pomaga s tiskanjem gradiv in nalog.

družbainfootrocipogovor

Iz naših krajev

Ljubljana, Prevalje, Lenart
V oddaji ste lahko slišali, kako prebivalce s hrano oskrbujejo kmetije v Slovenskih goricah, da manjša ljubljanska trgovinica starejšim in ranljivejšim dostavlja sveže sadje in zelenjavo. Poročali pa smo tudi o Ožbeju Poriju, ki učencem in dijakom med šolanjem od doma pomaga s tiskanjem gradiv in nalog.
VEČ ...|28. 3. 2020
Ljubljana, Prevalje, Lenart
V oddaji ste lahko slišali, kako prebivalce s hrano oskrbujejo kmetije v Slovenskih goricah, da manjša ljubljanska trgovinica starejšim in ranljivejšim dostavlja sveže sadje in zelenjavo. Poročali pa smo tudi o Ožbeju Poriju, ki učencem in dijakom med šolanjem od doma pomaga s tiskanjem gradiv in nalog.

Andrej Šinko

družbainfootrocipogovor

Iz naših krajev

VEČ ...|21. 3. 2020
Maribor, Vipava, Polica, Slovenija

V oddaji smo predstavili pozitivne zgodbe, ki so se pojavile ob soočenju z novim koronavirusom. Poročali smo o prostovoljcih, ki so pripravljeni pomagati, gostilni, ki kuha starejšim in socialno šibkejšim, Youth Hostlu Pekarna, ki je ponudil sobe medicinskemu osebju, in glasbi, ki je na balkonih in oknih na dovoljen način združila Slovence.

Maribor, Vipava, Polica, Slovenija

V oddaji smo predstavili pozitivne zgodbe, ki so se pojavile ob soočenju z novim koronavirusom. Poročali smo o prostovoljcih, ki so pripravljeni pomagati, gostilni, ki kuha starejšim in socialno šibkejšim, Youth Hostlu Pekarna, ki je ponudil sobe medicinskemu osebju, in glasbi, ki je na balkonih in oknih na dovoljen način združila Slovence.

družbaodnosipogovor

Iz naših krajev

Maribor, Vipava, Polica, Slovenija
V oddaji smo predstavili pozitivne zgodbe, ki so se pojavile ob soočenju z novim koronavirusom. Poročali smo o prostovoljcih, ki so pripravljeni pomagati, gostilni, ki kuha starejšim in socialno šibkejšim, Youth Hostlu Pekarna, ki je ponudil sobe medicinskemu osebju, in glasbi, ki je na balkonih in oknih na dovoljen način združila Slovence.
VEČ ...|21. 3. 2020
Maribor, Vipava, Polica, Slovenija
V oddaji smo predstavili pozitivne zgodbe, ki so se pojavile ob soočenju z novim koronavirusom. Poročali smo o prostovoljcih, ki so pripravljeni pomagati, gostilni, ki kuha starejšim in socialno šibkejšim, Youth Hostlu Pekarna, ki je ponudil sobe medicinskemu osebju, in glasbi, ki je na balkonih in oknih na dovoljen način združila Slovence.

Andrej Šinko

družbaodnosipogovor

Ritem srca

VEČ ...|11. 3. 2020
Matt Maher ima novi album

V tokratni oddaji smo predstavili najnovejši izdelek kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Album Alive&Breathing prinaša mešanico starejših pesmi v novi preobleki ter čisto svežih pesmi.

V oddaji smo slišali: Ribniški pasijon - Pomagajte mi peti, Matt Maher (feat. Blanca) - Lord, I Need You (Senor, Te Necesito), Matt Maher (feat. Elle Limebear) - Alive & Breathing, Matt Maher - White Flag, Matt Maher - Soul On Fire.

Matt Maher ima novi album

V tokratni oddaji smo predstavili najnovejši izdelek kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Album Alive&Breathing prinaša mešanico starejših pesmi v novi preobleki ter čisto svežih pesmi.

V oddaji smo slišali: Ribniški pasijon - Pomagajte mi peti, Matt Maher (feat. Blanca) - Lord, I Need You (Senor, Te Necesito), Matt Maher (feat. Elle Limebear) - Alive & Breathing, Matt Maher - White Flag, Matt Maher - Soul On Fire.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovno

Ritem srca

Matt Maher ima novi album
V tokratni oddaji smo predstavili najnovejši izdelek kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Album Alive&Breathing prinaša mešanico starejših pesmi v novi preobleki ter čisto svežih pesmi.

V oddaji smo slišali: Ribniški pasijon - Pomagajte mi peti, Matt Maher (feat. Blanca) - Lord, I Need You (Senor, Te Necesito), Matt Maher (feat. Elle Limebear) - Alive & Breathing, Matt Maher - White Flag, Matt Maher - Soul On Fire.
VEČ ...|11. 3. 2020
Matt Maher ima novi album
V tokratni oddaji smo predstavili najnovejši izdelek kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Album Alive&Breathing prinaša mešanico starejših pesmi v novi preobleki ter čisto svežih pesmi.

V oddaji smo slišali: Ribniški pasijon - Pomagajte mi peti, Matt Maher (feat. Blanca) - Lord, I Need You (Senor, Te Necesito), Matt Maher (feat. Elle Limebear) - Alive & Breathing, Matt Maher - White Flag, Matt Maher - Soul On Fire.

Marjan BuničTadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|8. 3. 2020
Valentin Oblak (1875 – 1951)

Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

Valentin Oblak (1875 – 1951)

Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

spominValentin Oblak

Slovenski mučenci 20. stoletja

Valentin Oblak (1875 – 1951)
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.
VEČ ...|8. 3. 2020
Valentin Oblak (1875 – 1951)
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

Jože Bartolj

spominValentin Oblak

Karitas

VEČ ...|2. 2. 2020
ŠK Murska Sobota in starejši

Gost tokratne oddaje je bil predsenik Škofijske karitas Murska Sobota in duhovnik Jože Hozjan. Predstavil nam je delovanje skupin za starejše in spregovoril o stiskah, ki jih karitativni sodelavci opažajo med upokojenci.

ŠK Murska Sobota in starejši

Gost tokratne oddaje je bil predsenik Škofijske karitas Murska Sobota in duhovnik Jože Hozjan. Predstavil nam je delovanje skupin za starejše in spregovoril o stiskah, ki jih karitativni sodelavci opažajo med upokojenci.

družbapogovorkaritas

Karitas

ŠK Murska Sobota in starejši
Gost tokratne oddaje je bil predsenik Škofijske karitas Murska Sobota in duhovnik Jože Hozjan. Predstavil nam je delovanje skupin za starejše in spregovoril o stiskah, ki jih karitativni sodelavci opažajo med upokojenci.
VEČ ...|2. 2. 2020
ŠK Murska Sobota in starejši
Gost tokratne oddaje je bil predsenik Škofijske karitas Murska Sobota in duhovnik Jože Hozjan. Predstavil nam je delovanje skupin za starejše in spregovoril o stiskah, ki jih karitativni sodelavci opažajo med upokojenci.

Petra Stopar

družbapogovorkaritas

Iz Betanije

VEČ ...|24. 1. 2020
Starejši in nemočni- kako pomagamo, kako iz osamljenisti

Društvo Z roko v roki v jesen življenja pomaga starejšim na različne načine. Z nami je Justina Potepan.

Starejši in nemočni- kako pomagamo, kako iz osamljenisti

Društvo Z roko v roki v jesen življenja pomaga starejšim na različne načine. Z nami je Justina Potepan.

družbaodnosisvetovanje

Iz Betanije

Starejši in nemočni- kako pomagamo, kako iz osamljenisti
Društvo Z roko v roki v jesen življenja pomaga starejšim na različne načine. Z nami je Justina Potepan.
VEČ ...|24. 1. 2020
Starejši in nemočni- kako pomagamo, kako iz osamljenisti
Društvo Z roko v roki v jesen življenja pomaga starejšim na različne načine. Z nami je Justina Potepan.

Mateja Subotičanec

družbaodnosisvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 1. 2020
Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

politikadrugorazredna temaLjubljanamestna politikamestno redarstvostarejši Zoran Janković

Komentar Časnik.si

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane
Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.
VEČ ...|22. 1. 2020
Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane
Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Stane Granda

politikadrugorazredna temaLjubljanamestna politikamestno redarstvostarejši Zoran Janković

Iz Betanije

VEČ ...|22. 1. 2020
Starejši in nemočni- kako pomagamo

Društvo Z roko v roki v jesen življenja pomaga starejšim na različne načine. Z nami je Justina Potepan.

Starejši in nemočni- kako pomagamo

Društvo Z roko v roki v jesen življenja pomaga starejšim na različne načine. Z nami je Justina Potepan.

družbaodnosisvetovanje

Iz Betanije

Starejši in nemočni- kako pomagamo
Društvo Z roko v roki v jesen življenja pomaga starejšim na različne načine. Z nami je Justina Potepan.
VEČ ...|22. 1. 2020
Starejši in nemočni- kako pomagamo
Društvo Z roko v roki v jesen življenja pomaga starejšim na različne načine. Z nami je Justina Potepan.

Mateja Subotičanec

družbaodnosisvetovanje

Iz Betanije

VEČ ...|20. 1. 2020
Starejši in nemočni- kako pomagamo

Društvo Z roko v roki v jesen življenja pomaga starejšim na različne načine

Starejši in nemočni- kako pomagamo

Društvo Z roko v roki v jesen življenja pomaga starejšim na različne načine

družbaodnosisvetovanje

Iz Betanije

Starejši in nemočni- kako pomagamo
Društvo Z roko v roki v jesen življenja pomaga starejšim na različne načine
VEČ ...|20. 1. 2020
Starejši in nemočni- kako pomagamo
Društvo Z roko v roki v jesen življenja pomaga starejšim na različne načine

Mateja Subotičanec

družbaodnosisvetovanje

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|5. 1. 2020
Bivanje v domu starejših

Januar je čas za nove načrte, nov začetek, tudi nove odločitve. In morda je med temi odločitvami tudi odhod v dom starejših. Z domovi za starejše je povezanih veliko predsodkov, mitov in strahov. Letošnji cikel Klepetov z Metko Klevišar tako začenjamo s pogovorom o bivanju v domu starejših, kot ga doživlja naša gostja.

Bivanje v domu starejših

Januar je čas za nove načrte, nov začetek, tudi nove odločitve. In morda je med temi odločitvami tudi odhod v dom starejših. Z domovi za starejše je povezanih veliko predsodkov, mitov in strahov. Letošnji cikel Klepetov z Metko Klevišar tako začenjamo s pogovorom o bivanju v domu starejših, kot ga doživlja naša gostja.

starostdom starejšihnovoletne odločitvesvobodadružbaodnosi

Klepet z Metko Klevišar

Bivanje v domu starejših
Januar je čas za nove načrte, nov začetek, tudi nove odločitve. In morda je med temi odločitvami tudi odhod v dom starejših. Z domovi za starejše je povezanih veliko predsodkov, mitov in strahov. Letošnji cikel Klepetov z Metko Klevišar tako začenjamo s pogovorom o bivanju v domu starejših, kot ga doživlja naša gostja.
VEČ ...|5. 1. 2020
Bivanje v domu starejših
Januar je čas za nove načrte, nov začetek, tudi nove odločitve. In morda je med temi odločitvami tudi odhod v dom starejših. Z domovi za starejše je povezanih veliko predsodkov, mitov in strahov. Letošnji cikel Klepetov z Metko Klevišar tako začenjamo s pogovorom o bivanju v domu starejših, kot ga doživlja naša gostja.

Damijana Medved

starostdom starejšihnovoletne odločitvesvobodadružbaodnosi

Pojdite in učite

VEČ ...|29. 12. 2019
O Trikraljevski misijonski akciji

Od leta 1994 se preko Misijonskega središča Slovenije obuja star običaj koledovanja, ki mu dodajamo pomen solidarnosti. Otroci in mladi, ponekod pa tudi starejši, kot koledniki hodijo od hiše do hiše, prepevajo in prinašajo blagoslov. Z zbranimi sredstvi vsako leto podpremo več projektov slovenskih misijonarjev.

O Trikraljevski misijonski akciji

Od leta 1994 se preko Misijonskega središča Slovenije obuja star običaj koledovanja, ki mu dodajamo pomen solidarnosti. Otroci in mladi, ponekod pa tudi starejši, kot koledniki hodijo od hiše do hiše, prepevajo in prinašajo blagoslov. Z zbranimi sredstvi vsako leto podpremo več projektov slovenskih misijonarjev.

družbaduhovnostkoledovanjemisijonikolednikimisijonarji

Pojdite in učite

O Trikraljevski misijonski akciji
Od leta 1994 se preko Misijonskega središča Slovenije obuja star običaj koledovanja, ki mu dodajamo pomen solidarnosti. Otroci in mladi, ponekod pa tudi starejši, kot koledniki hodijo od hiše do hiše, prepevajo in prinašajo blagoslov. Z zbranimi sredstvi vsako leto podpremo več projektov slovenskih misijonarjev.
VEČ ...|29. 12. 2019
O Trikraljevski misijonski akciji
Od leta 1994 se preko Misijonskega središča Slovenije obuja star običaj koledovanja, ki mu dodajamo pomen solidarnosti. Otroci in mladi, ponekod pa tudi starejši, kot koledniki hodijo od hiše do hiše, prepevajo in prinašajo blagoslov. Z zbranimi sredstvi vsako leto podpremo več projektov slovenskih misijonarjev.

Jure Sešek

družbaduhovnostkoledovanjemisijonikolednikimisijonarji

Karitas

VEČ ...|1. 12. 2019
Prostovoljka Iva Žnidaršič

Z nami je bila dolgoletna prostovoljka Župnijske karitas Štepanja vas Iva Žnidaršič. Ob sklepu Tedna Karitas smo se pogovarjali o pomenu druženja s starejšimi in osamljenimi. Spomnili pa smo se tudi uspešno izpeljanega koncerta Klic dobrote.

Prostovoljka Iva Žnidaršič

Z nami je bila dolgoletna prostovoljka Župnijske karitas Štepanja vas Iva Žnidaršič. Ob sklepu Tedna Karitas smo se pogovarjali o pomenu druženja s starejšimi in osamljenimi. Spomnili pa smo se tudi uspešno izpeljanega koncerta Klic dobrote.

družbaKaritasprostovoljkaKlic dobroteIva Žnidaršič

Karitas

Prostovoljka Iva Žnidaršič
Z nami je bila dolgoletna prostovoljka Župnijske karitas Štepanja vas Iva Žnidaršič. Ob sklepu Tedna Karitas smo se pogovarjali o pomenu druženja s starejšimi in osamljenimi. Spomnili pa smo se tudi uspešno izpeljanega koncerta Klic dobrote.
VEČ ...|1. 12. 2019
Prostovoljka Iva Žnidaršič
Z nami je bila dolgoletna prostovoljka Župnijske karitas Štepanja vas Iva Žnidaršič. Ob sklepu Tedna Karitas smo se pogovarjali o pomenu druženja s starejšimi in osamljenimi. Spomnili pa smo se tudi uspešno izpeljanega koncerta Klic dobrote.

Petra Stopar

družbaKaritasprostovoljkaKlic dobroteIva Žnidaršič

Za življenje, za danes in za jutri

VEČ ...|17. 8. 2019
Vsi se staramo

Zakonca Perko sta se dotaknila vprašanja staranja, psihologije starega človeka.Naš odnos do starejših oseb, odnos mladih do starejših.

Vsi se staramo

Zakonca Perko sta se dotaknila vprašanja staranja, psihologije starega človeka.Naš odnos do starejših oseb, odnos mladih do starejših.

odnosidružbaduhovnostizobraževanjevzgoja

Za življenje, za danes in za jutri

Vsi se staramo
Zakonca Perko sta se dotaknila vprašanja staranja, psihologije starega človeka.Naš odnos do starejših oseb, odnos mladih do starejših.
VEČ ...|17. 8. 2019
Vsi se staramo
Zakonca Perko sta se dotaknila vprašanja staranja, psihologije starega človeka.Naš odnos do starejših oseb, odnos mladih do starejših.

Mateja Subotičanec

odnosidružbaduhovnostizobraževanjevzgoja

Naš pogled

VEČ ...|13. 8. 2019
Judežev denar

Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

Judežev denar

Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

kmetijstvopolitikakomentar

Naš pogled

Judežev denar
Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?
VEČ ...|13. 8. 2019
Judežev denar
Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

Robert Božič

kmetijstvopolitikakomentar

Družinska kateheza

VEČ ...|6. 8. 2019
Stari Starši

Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.

Stari Starši

Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.

družbaduhovnostizobraževanjepogovorvzgoja

Družinska kateheza

Stari Starši
Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.
VEČ ...|6. 8. 2019
Stari Starši
Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjepogovorvzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

infokomentarcasnik

Informativni prispevki

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.
VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

dr. Peter Lah

infokomentarcasnik

Modrost v očeh

VEČ ...|25. 6. 2019
Mobilnost starejših

Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.

Mobilnost starejših

Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.

družbaizobraževanjeodnosisvetovanje

Modrost v očeh

Mobilnost starejših
Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.
VEČ ...|25. 6. 2019
Mobilnost starejših
Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.

Damijana Medved

družbaizobraževanjeodnosisvetovanje

Iz naših krajev

VEČ ...|15. 6. 2019
Brežice, Kamnik, Izola, Laško

Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

Brežice, Kamnik, Izola, Laško

Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

družbainfo

Iz naših krajev

Brežice, Kamnik, Izola, Laško
Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.
VEČ ...|15. 6. 2019
Brežice, Kamnik, Izola, Laško
Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

Alen Salihović

družbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 6. 2019
Romanje bolnikov in invalidov na Brezje

Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.

Romanje bolnikov in invalidov na Brezje

Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.

družbaduhovnostinfopogovorodnosi

Informativni prispevki

Romanje bolnikov in invalidov na Brezje
Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.
VEČ ...|14. 6. 2019
Romanje bolnikov in invalidov na Brezje
Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.

Marta Jerebič

družbaduhovnostinfopogovorodnosi

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Komentar Časnik.si

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.
VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Svetovalnica

VEČ ...|24. 5. 2019
Finančno svetovanje

V svetovalnici sta na vaša vprašanja, ki ste jih poslali po elektronski pošti, odgovarjala Ana in Mitja Vezovišek. Kaj naj stori fant, ki ga bivša punca prosi za posojilo denarja; 26-letno Kajo zanima, kako naj začne varčevati za pokojnino; starejši par pa, kako naj z majhnimi pokojninami vzdržujeta trinadstropno hišo.

Finančno svetovanje

V svetovalnici sta na vaša vprašanja, ki ste jih poslali po elektronski pošti, odgovarjala Ana in Mitja Vezovišek. Kaj naj stori fant, ki ga bivša punca prosi za posojilo denarja; 26-letno Kajo zanima, kako naj začne varčevati za pokojnino; starejši par pa, kako naj z majhnimi pokojninami vzdržujeta trinadstropno hišo.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Finančno svetovanje
V svetovalnici sta na vaša vprašanja, ki ste jih poslali po elektronski pošti, odgovarjala Ana in Mitja Vezovišek. Kaj naj stori fant, ki ga bivša punca prosi za posojilo denarja; 26-letno Kajo zanima, kako naj začne varčevati za pokojnino; starejši par pa, kako naj z majhnimi pokojninami vzdržujeta trinadstropno hišo.
VEČ ...|24. 5. 2019
Finančno svetovanje
V svetovalnici sta na vaša vprašanja, ki ste jih poslali po elektronski pošti, odgovarjala Ana in Mitja Vezovišek. Kaj naj stori fant, ki ga bivša punca prosi za posojilo denarja; 26-letno Kajo zanima, kako naj začne varčevati za pokojnino; starejši par pa, kako naj z majhnimi pokojninami vzdržujeta trinadstropno hišo.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjepogovor

Modrost v očeh

VEČ ...|23. 4. 2019
Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška

Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška

Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

književnostpapež

Modrost v očeh

Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška
Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.
VEČ ...|23. 4. 2019
Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška
Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Damijana Medved

književnostpapež

Radijski misijon 2019

VEČ ...|12. 4. 2019
Večerni pogovor: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

V pogovoru, ki so ga oblikovali tudi poslušalci, se je pater Toni Brinjovc dotaknil odnosa do starejših, bolnikov in žalujočih. Povdaril je, da je treba uspoštevati posameznika: njegov način žalovanja.

Večerni pogovor: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

V pogovoru, ki so ga oblikovali tudi poslušalci, se je pater Toni Brinjovc dotaknil odnosa do starejših, bolnikov in žalujočih. Povdaril je, da je treba uspoštevati posameznika: njegov način žalovanja.

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Radijski misijon 2019

Večerni pogovor: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi
V pogovoru, ki so ga oblikovali tudi poslušalci, se je pater Toni Brinjovc dotaknil odnosa do starejših, bolnikov in žalujočih. Povdaril je, da je treba uspoštevati posameznika: njegov način žalovanja.
VEČ ...|12. 4. 2019
Večerni pogovor: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi
V pogovoru, ki so ga oblikovali tudi poslušalci, se je pater Toni Brinjovc dotaknil odnosa do starejših, bolnikov in žalujočih. Povdaril je, da je treba uspoštevati posameznika: njegov način žalovanja.

Mateja Subotičanec

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Radijski misijon 2019

VEČ ...|10. 4. 2019
Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star

Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star

Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

družbaduhovnoststarostsmrtmladiodnosi

Radijski misijon 2019

Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star
Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?
VEČ ...|10. 4. 2019
Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star
Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

Jure Sešek

družbaduhovnoststarostsmrtmladiodnosi

Sol in luč

VEČ ...|2. 4. 2019
Martin Golob: O smislu, ter o pasteh in radostih današnjega časa.

Odraščal je na kmetiji v družbi petih bratov. Ob techno glasbi in Eminemu. Nekaj časa je bil počesan kot indijanec na irokezo!Danes je duhovnik v Srednji vasi v Bohinju, zelo priljubljen med mladimi in starejšimi farani, zaradi sodobnih elektronskih sredstev pa ga pozna veliko Slovencev. Sam o sebi pravi da je »tu zaradi ljudil«. Za oddajo Sol in luč se je duhovnik Martin Golob pogovarjal z Natašo Ličen

Martin Golob: O smislu, ter o pasteh in radostih današnjega časa.

Odraščal je na kmetiji v družbi petih bratov. Ob techno glasbi in Eminemu. Nekaj časa je bil počesan kot indijanec na irokezo!Danes je duhovnik v Srednji vasi v Bohinju, zelo priljubljen med mladimi in starejšimi farani, zaradi sodobnih elektronskih sredstev pa ga pozna veliko Slovencev. Sam o sebi pravi da je »tu zaradi ljudil«. Za oddajo Sol in luč se je duhovnik Martin Golob pogovarjal z Natašo Ličen

družbaduhovnostmladiodnosi

Sol in luč

Martin Golob: O smislu, ter o pasteh in radostih današnjega časa.
Odraščal je na kmetiji v družbi petih bratov. Ob techno glasbi in Eminemu. Nekaj časa je bil počesan kot indijanec na irokezo!Danes je duhovnik v Srednji vasi v Bohinju, zelo priljubljen med mladimi in starejšimi farani, zaradi sodobnih elektronskih sredstev pa ga pozna veliko Slovencev. Sam o sebi pravi da je »tu zaradi ljudil«. Za oddajo Sol in luč se je duhovnik Martin Golob pogovarjal z Natašo Ličen
VEČ ...|2. 4. 2019
Martin Golob: O smislu, ter o pasteh in radostih današnjega časa.
Odraščal je na kmetiji v družbi petih bratov. Ob techno glasbi in Eminemu. Nekaj časa je bil počesan kot indijanec na irokezo!Danes je duhovnik v Srednji vasi v Bohinju, zelo priljubljen med mladimi in starejšimi farani, zaradi sodobnih elektronskih sredstev pa ga pozna veliko Slovencev. Sam o sebi pravi da je »tu zaradi ljudil«. Za oddajo Sol in luč se je duhovnik Martin Golob pogovarjal z Natašo Ličen

Tadej SadarNataša Ličen

družbaduhovnostmladiodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|23. 3. 2019
Brat se je vrnil!

Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples … Ujezil se je in ni hotel vstopiti. (Lk 15, 25+28)

Brat se je vrnil!

Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples … Ujezil se je in ni hotel vstopiti. (Lk 15, 25+28)

duhovnost

Duhovna misel

Brat se je vrnil!
Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples … Ujezil se je in ni hotel vstopiti. (Lk 15, 25+28)
VEČ ...|23. 3. 2019
Brat se je vrnil!
Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples … Ujezil se je in ni hotel vstopiti. (Lk 15, 25+28)

Gregor Čušin

duhovnost

Modrost v očeh

VEČ ...|26. 2. 2019
Osamljenost starejših

Naša gostja je bila Tatjana Prašnikar Đuran, organizatorka regionalnih mrež pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Med drugim je predstavila tudi skupine za samopomoč starejših, ki delujejo po celotni Sloveniji.

Osamljenost starejših

Naša gostja je bila Tatjana Prašnikar Đuran, organizatorka regionalnih mrež pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Med drugim je predstavila tudi skupine za samopomoč starejših, ki delujejo po celotni Sloveniji.

osamljenoststarejšisamopomoč

Modrost v očeh

Osamljenost starejših
Naša gostja je bila Tatjana Prašnikar Đuran, organizatorka regionalnih mrež pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Med drugim je predstavila tudi skupine za samopomoč starejših, ki delujejo po celotni Sloveniji.
VEČ ...|26. 2. 2019
Osamljenost starejših
Naša gostja je bila Tatjana Prašnikar Đuran, organizatorka regionalnih mrež pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Med drugim je predstavila tudi skupine za samopomoč starejših, ki delujejo po celotni Sloveniji.

Damijana Medved

osamljenoststarejšisamopomoč

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2019
Pomoč družinam, otrokom in starejšim v Mariboru

Predsednik Nadškofijske karitas Maribor predstavi aktualne stiske in akcijo Stiska 2019.

Pomoč družinam, otrokom in starejšim v Mariboru

Predsednik Nadškofijske karitas Maribor predstavi aktualne stiske in akcijo Stiska 2019.

infootrocidružba

Informativni prispevki

Pomoč družinam, otrokom in starejšim v Mariboru
Predsednik Nadškofijske karitas Maribor predstavi aktualne stiske in akcijo Stiska 2019.
VEČ ...|7. 2. 2019
Pomoč družinam, otrokom in starejšim v Mariboru
Predsednik Nadškofijske karitas Maribor predstavi aktualne stiske in akcijo Stiska 2019.

Petra Stopar

infootrocidružba

Pogovor o

VEČ ...|30. 1. 2019
Bomo živeli v lastniških stanovanjih ali najemu?

O stanovanjski politiki države in izzivih, na katere bo na stanovanjskem področju potrebno odgovoriti. Predvsem v Ljubljani primanjkuje ustreznih stanovanj. Naše glavno mesto, kot tudi nekatera druga, pa so soočena tudi z velikim številom starejših stanovanj, ki bi bila potrebna obnove. O omenjenem so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec ter nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.

Bomo živeli v lastniških stanovanjih ali najemu?

O stanovanjski politiki države in izzivih, na katere bo na stanovanjskem področju potrebno odgovoriti. Predvsem v Ljubljani primanjkuje ustreznih stanovanj. Naše glavno mesto, kot tudi nekatera druga, pa so soočena tudi z velikim številom starejših stanovanj, ki bi bila potrebna obnove. O omenjenem so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec ter nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.

stanovanjepolitika

Pogovor o

Bomo živeli v lastniških stanovanjih ali najemu?
O stanovanjski politiki države in izzivih, na katere bo na stanovanjskem področju potrebno odgovoriti. Predvsem v Ljubljani primanjkuje ustreznih stanovanj. Naše glavno mesto, kot tudi nekatera druga, pa so soočena tudi z velikim številom starejših stanovanj, ki bi bila potrebna obnove. O omenjenem so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec ter nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.
VEČ ...|30. 1. 2019
Bomo živeli v lastniških stanovanjih ali najemu?
O stanovanjski politiki države in izzivih, na katere bo na stanovanjskem področju potrebno odgovoriti. Predvsem v Ljubljani primanjkuje ustreznih stanovanj. Naše glavno mesto, kot tudi nekatera druga, pa so soočena tudi z velikim številom starejših stanovanj, ki bi bila potrebna obnove. O omenjenem so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec ter nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.

Andrej Šinko

stanovanjepolitika

Svetovalnica

VEČ ...|20. 12. 2018
Z zdravo hrano praznikom naproti

O smernicah zdravega prehranjevanja za starejše odrasle je spregovorila Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poslušalce je zanimalo, koliko rdečega mesa se sme pojesti in ali je res povezan s pojavom raka in druga vprašanja, povezana s prehrano starejših.

Z zdravo hrano praznikom naproti

O smernicah zdravega prehranjevanja za starejše odrasle je spregovorila Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poslušalce je zanimalo, koliko rdečega mesa se sme pojesti in ali je res povezan s pojavom raka in druga vprašanja, povezana s prehrano starejših.

svetovanjeprehranazdravjestarejši

Svetovalnica

Z zdravo hrano praznikom naproti
O smernicah zdravega prehranjevanja za starejše odrasle je spregovorila Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poslušalce je zanimalo, koliko rdečega mesa se sme pojesti in ali je res povezan s pojavom raka in druga vprašanja, povezana s prehrano starejših.
VEČ ...|20. 12. 2018
Z zdravo hrano praznikom naproti
O smernicah zdravega prehranjevanja za starejše odrasle je spregovorila Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poslušalce je zanimalo, koliko rdečega mesa se sme pojesti in ali je res povezan s pojavom raka in druga vprašanja, povezana s prehrano starejših.

Blaž Lesnik

svetovanjeprehranazdravjestarejši

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 12. 2018
V NSi za popravo krivic starejšim samskim ženskam

Državni zbor se je na decembrski redni seji med drugim lotil zakona o gospodinjskem dodatku, ki so ga predlagali v NSi. Kot nam je pojasnila strankina poslanka Iva Dimic, ta sledi odpravi krivic, storjenih v letu 2011, ko je bil sprejet zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je ukinil tako imenovano državno pokojnino.

V NSi za popravo krivic starejšim samskim ženskam

Državni zbor se je na decembrski redni seji med drugim lotil zakona o gospodinjskem dodatku, ki so ga predlagali v NSi. Kot nam je pojasnila strankina poslanka Iva Dimic, ta sledi odpravi krivic, storjenih v letu 2011, ko je bil sprejet zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je ukinil tako imenovano državno pokojnino.

infopolitikadružba

Informativni prispevki

V NSi za popravo krivic starejšim samskim ženskam
Državni zbor se je na decembrski redni seji med drugim lotil zakona o gospodinjskem dodatku, ki so ga predlagali v NSi. Kot nam je pojasnila strankina poslanka Iva Dimic, ta sledi odpravi krivic, storjenih v letu 2011, ko je bil sprejet zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je ukinil tako imenovano državno pokojnino.
VEČ ...|18. 12. 2018
V NSi za popravo krivic starejšim samskim ženskam
Državni zbor se je na decembrski redni seji med drugim lotil zakona o gospodinjskem dodatku, ki so ga predlagali v NSi. Kot nam je pojasnila strankina poslanka Iva Dimic, ta sledi odpravi krivic, storjenih v letu 2011, ko je bil sprejet zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je ukinil tako imenovano državno pokojnino.

Helena Škrlec

infopolitikadružba

Iz Betanije

VEČ ...|30. 11. 2018
Starejši in duhovna oskrba (teden Karitas)

Starejše najbolj žalosti izguba svojega doma in osamljenost, najbolj pa se razveselijo družbe in obiskov. V Domu starejših Škofljica imajo tudi kapelo in vsak teden besedno bogoslužje. Spregovorili so prostovoljka Karitas ga. Zdenka, nekdanji gen. tajnik Karitas Imre Jerebic in oskrbovanka ga. Ivanka.

Starejši in duhovna oskrba (teden Karitas)

Starejše najbolj žalosti izguba svojega doma in osamljenost, najbolj pa se razveselijo družbe in obiskov. V Domu starejših Škofljica imajo tudi kapelo in vsak teden besedno bogoslužje. Spregovorili so prostovoljka Karitas ga. Zdenka, nekdanji gen. tajnik Karitas Imre Jerebic in oskrbovanka ga. Ivanka.

družbastarejšikaritasduhovna oskrba

Iz Betanije

Starejši in duhovna oskrba (teden Karitas)
Starejše najbolj žalosti izguba svojega doma in osamljenost, najbolj pa se razveselijo družbe in obiskov. V Domu starejših Škofljica imajo tudi kapelo in vsak teden besedno bogoslužje. Spregovorili so prostovoljka Karitas ga. Zdenka, nekdanji gen. tajnik Karitas Imre Jerebic in oskrbovanka ga. Ivanka.
VEČ ...|30. 11. 2018
Starejši in duhovna oskrba (teden Karitas)
Starejše najbolj žalosti izguba svojega doma in osamljenost, najbolj pa se razveselijo družbe in obiskov. V Domu starejših Škofljica imajo tudi kapelo in vsak teden besedno bogoslužje. Spregovorili so prostovoljka Karitas ga. Zdenka, nekdanji gen. tajnik Karitas Imre Jerebic in oskrbovanka ga. Ivanka.

Blaž Lesnik

družbastarejšikaritasduhovna oskrba

Pogovor o

VEČ ...|28. 11. 2018
Povezovanje mladih in starejših pri pomoči ljudem v stiski

Duhovnik Marko Košnik, ravnateljica Dijaškega doma Zavoda Antona Martina Slomška Lidija Hamler, vodja Župnijske Karitas Vransko Helena Golob in mlada prostovoljka Katarina Maček so v Tednu Karitas govorili o povezovanju mladih in starejših pri pomoči ljudem v stiski.

Povezovanje mladih in starejših pri pomoči ljudem v stiski

Duhovnik Marko Košnik, ravnateljica Dijaškega doma Zavoda Antona Martina Slomška Lidija Hamler, vodja Župnijske Karitas Vransko Helena Golob in mlada prostovoljka Katarina Maček so v Tednu Karitas govorili o povezovanju mladih in starejših pri pomoči ljudem v stiski.

družbamladipogovor

Pogovor o

Povezovanje mladih in starejših pri pomoči ljudem v stiski
Duhovnik Marko Košnik, ravnateljica Dijaškega doma Zavoda Antona Martina Slomška Lidija Hamler, vodja Župnijske Karitas Vransko Helena Golob in mlada prostovoljka Katarina Maček so v Tednu Karitas govorili o povezovanju mladih in starejših pri pomoči ljudem v stiski.
VEČ ...|28. 11. 2018
Povezovanje mladih in starejših pri pomoči ljudem v stiski
Duhovnik Marko Košnik, ravnateljica Dijaškega doma Zavoda Antona Martina Slomška Lidija Hamler, vodja Župnijske Karitas Vransko Helena Golob in mlada prostovoljka Katarina Maček so v Tednu Karitas govorili o povezovanju mladih in starejših pri pomoči ljudem v stiski.

Petra Stopar

družbamladipogovor

Iz Betanije

VEČ ...|28. 11. 2018
Na obisku v Domu starejših Škofljica

V tednu Karitas je o svojem delu spregovorila gospa Zdenka, ki kot prostovoljka pomaga starejšim. Ker tudi doma skrbi za moža invalida, bolje razume starostnike v njihovih boleznih in stiskah. Pravi, da smo jih dolžni pomagati.

Na obisku v Domu starejših Škofljica

V tednu Karitas je o svojem delu spregovorila gospa Zdenka, ki kot prostovoljka pomaga starejšim. Ker tudi doma skrbi za moža invalida, bolje razume starostnike v njihovih boleznih in stiskah. Pravi, da smo jih dolžni pomagati.

družbastarejšikaritasduhovna oskrba

Iz Betanije

Na obisku v Domu starejših Škofljica
V tednu Karitas je o svojem delu spregovorila gospa Zdenka, ki kot prostovoljka pomaga starejšim. Ker tudi doma skrbi za moža invalida, bolje razume starostnike v njihovih boleznih in stiskah. Pravi, da smo jih dolžni pomagati.
VEČ ...|28. 11. 2018
Na obisku v Domu starejših Škofljica
V tednu Karitas je o svojem delu spregovorila gospa Zdenka, ki kot prostovoljka pomaga starejšim. Ker tudi doma skrbi za moža invalida, bolje razume starostnike v njihovih boleznih in stiskah. Pravi, da smo jih dolžni pomagati.

Blaž Lesnik

družbastarejšikaritasduhovna oskrba

Za sožitje

VEČ ...|27. 11. 2018
Zakonski odnos je življenjsko delo

Vsakodnevno se je treba truditi Za sožitje, v družini, na delovnem mestu, v soseski, v narodu in svetu. Sožitja se učimo preko dobrih praks, zglednih osebnosti in vzornikov, lahko pa vzgib začutimo sami in se odločimo za spremembe, ki bi obogatile in predvsem osmislile naše odnose. Kako ohranjati povezanost, ljubezen med starejšimi zakonci, kje moramo biti posebej previdni, kaj krepi odnos v zakonu starejših parov?, smo vprašali prof. dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka.

Zakonski odnos je življenjsko delo

Vsakodnevno se je treba truditi Za sožitje, v družini, na delovnem mestu, v soseski, v narodu in svetu. Sožitja se učimo preko dobrih praks, zglednih osebnosti in vzornikov, lahko pa vzgib začutimo sami in se odločimo za spremembe, ki bi obogatile in predvsem osmislile naše odnose. Kako ohranjati povezanost, ljubezen med starejšimi zakonci, kje moramo biti posebej previdni, kaj krepi odnos v zakonu starejših parov?, smo vprašali prof. dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka.

družbaizobraževanjepogovorvzgoja

Za sožitje

Zakonski odnos je življenjsko delo
Vsakodnevno se je treba truditi Za sožitje, v družini, na delovnem mestu, v soseski, v narodu in svetu. Sožitja se učimo preko dobrih praks, zglednih osebnosti in vzornikov, lahko pa vzgib začutimo sami in se odločimo za spremembe, ki bi obogatile in predvsem osmislile naše odnose. Kako ohranjati povezanost, ljubezen med starejšimi zakonci, kje moramo biti posebej previdni, kaj krepi odnos v zakonu starejših parov?, smo vprašali prof. dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka.
VEČ ...|27. 11. 2018
Zakonski odnos je življenjsko delo
Vsakodnevno se je treba truditi Za sožitje, v družini, na delovnem mestu, v soseski, v narodu in svetu. Sožitja se učimo preko dobrih praks, zglednih osebnosti in vzornikov, lahko pa vzgib začutimo sami in se odločimo za spremembe, ki bi obogatile in predvsem osmislile naše odnose. Kako ohranjati povezanost, ljubezen med starejšimi zakonci, kje moramo biti posebej previdni, kaj krepi odnos v zakonu starejših parov?, smo vprašali prof. dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorvzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|26. 11. 2018
Obisk v Domu starejših Škofljica

Nekdanji generalni tajnik Karitas Imre Jerebic kot stalni diakon vsak teden skrbi za besedno bogoslužje v Domu starejših Škofljica. V Tednu Kartias je povedal, kako vidi to svoje poslanstvo ter kaj starejše najbolj bremeni.

Obisk v Domu starejših Škofljica

Nekdanji generalni tajnik Karitas Imre Jerebic kot stalni diakon vsak teden skrbi za besedno bogoslužje v Domu starejših Škofljica. V Tednu Kartias je povedal, kako vidi to svoje poslanstvo ter kaj starejše najbolj bremeni.

družbastarejšikaritasduhovna oskrba

Iz Betanije

Obisk v Domu starejših Škofljica
Nekdanji generalni tajnik Karitas Imre Jerebic kot stalni diakon vsak teden skrbi za besedno bogoslužje v Domu starejših Škofljica. V Tednu Kartias je povedal, kako vidi to svoje poslanstvo ter kaj starejše najbolj bremeni.
VEČ ...|26. 11. 2018
Obisk v Domu starejših Škofljica
Nekdanji generalni tajnik Karitas Imre Jerebic kot stalni diakon vsak teden skrbi za besedno bogoslužje v Domu starejših Škofljica. V Tednu Kartias je povedal, kako vidi to svoje poslanstvo ter kaj starejše najbolj bremeni.

Blaž Lesnik

družbastarejšikaritasduhovna oskrba

Modrost v očeh

VEČ ...|4. 11. 2018
Kulturno udejstvovanje starejših

Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.

Kulturno udejstvovanje starejših

Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.

ZDUSkulturafolklorastarejšiupokojencistarost

Modrost v očeh

Kulturno udejstvovanje starejših
Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.
VEČ ...|4. 11. 2018
Kulturno udejstvovanje starejših
Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.

Damijana Medved

ZDUSkulturafolklorastarejšiupokojencistarost

Svetovalnica

VEČ ...|25. 10. 2018
Bi programirali? O digitalni pismenosti

Po evropskem tednu programiranja je tokratna Svetovalnica skušala odgovoriti na vprašanje, komu in zakaj približati programersko in digitalno pismenost. Programiranja se danes lahko lotijo tudi dekleta (stereotipi o klasičnih moških programerjih so preživeti), prav tako pa računalniška pismenost pride prav starejšim. Naša gostja je bila slovenska ambasadorka tedna programiranja Katja Koren Ošljak.

Bi programirali? O digitalni pismenosti

Po evropskem tednu programiranja je tokratna Svetovalnica skušala odgovoriti na vprašanje, komu in zakaj približati programersko in digitalno pismenost. Programiranja se danes lahko lotijo tudi dekleta (stereotipi o klasičnih moških programerjih so preživeti), prav tako pa računalniška pismenost pride prav starejšim. Naša gostja je bila slovenska ambasadorka tedna programiranja Katja Koren Ošljak.

svetovanjeizobraževanjeračunalništvoprogramiranje

Svetovalnica

Bi programirali? O digitalni pismenosti
Po evropskem tednu programiranja je tokratna Svetovalnica skušala odgovoriti na vprašanje, komu in zakaj približati programersko in digitalno pismenost. Programiranja se danes lahko lotijo tudi dekleta (stereotipi o klasičnih moških programerjih so preživeti), prav tako pa računalniška pismenost pride prav starejšim. Naša gostja je bila slovenska ambasadorka tedna programiranja Katja Koren Ošljak.
VEČ ...|25. 10. 2018
Bi programirali? O digitalni pismenosti
Po evropskem tednu programiranja je tokratna Svetovalnica skušala odgovoriti na vprašanje, komu in zakaj približati programersko in digitalno pismenost. Programiranja se danes lahko lotijo tudi dekleta (stereotipi o klasičnih moških programerjih so preživeti), prav tako pa računalniška pismenost pride prav starejšim. Naša gostja je bila slovenska ambasadorka tedna programiranja Katja Koren Ošljak.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanjeračunalništvoprogramiranje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 10. 2018
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo
V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.
VEČ ...|16. 10. 2018
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo
V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Komentar Družina

VEČ ...|11. 10. 2018
Mladi so večinoma taki, kot so jih naredili starejši.

Komentar tednika Družina patra Marjana Kokalja.

Mladi so večinoma taki, kot so jih naredili starejši.

Komentar tednika Družina patra Marjana Kokalja.

družbamladi

Komentar Družina

Mladi so večinoma taki, kot so jih naredili starejši.
Komentar tednika Družina patra Marjana Kokalja.
VEČ ...|11. 10. 2018
Mladi so večinoma taki, kot so jih naredili starejši.
Komentar tednika Družina patra Marjana Kokalja.

Radio Ognjišče

družbamladi

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|8. 7. 2020
Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju

Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju

Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

Helena Križnik

družbakoronaviruspolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 7. 2020
Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji

V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji

V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružbakomentar

Naš gost

VEČ ...|11. 7. 2020
Roža Gantar, pesnica

Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.

Roža Gantar, pesnica

Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.

Nataša Ličen

pogovorduhovnostkultura

Globine

VEČ ...|7. 7. 2020
O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostkoronavirusCerkev

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 7. 2020
Likovna kolonija v Križankah, festival Art Stays na Ptuju

V okviru 68. Ljubljana festivala se bo v Križankah začela 23. mednarodna likovna kolonija. Na Ptuju bo med 16. in 19. julijem potekal 18. festival sodobne umetnosti Art Stays. Sodelovalo bo več kot 60 umetnikov.

Likovna kolonija v Križankah, festival Art Stays na Ptuju

V okviru 68. Ljubljana festivala se bo v Križankah začela 23. mednarodna likovna kolonija. Na Ptuju bo med 16. in 19. julijem potekal 18. festival sodobne umetnosti Art Stays. Sodelovalo bo več kot 60 umetnikov.

Marjan Bunič

kulturalikovna kolonijafestivalsodobna umetnostPtujKrižanke

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 7. 2020
Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu

Ob stoletnici požiga ( ali pravno formalne vrnitve) simbola slovenstva v Trstu, Narodnega doma, slovenski manjšini v Italiji, smo povzeli misli predsednika Boruta Pahorja in pisatelja Borisa Pahorja.

Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu

Ob stoletnici požiga ( ali pravno formalne vrnitve) simbola slovenstva v Trstu, Narodnega doma, slovenski manjšini v Italiji, smo povzeli misli predsednika Boruta Pahorja in pisatelja Borisa Pahorja.

Nataša Ličen

zgodovinadediščinadružbakultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 7. 2020
Pripravki za odpornost rastlin

Svetoval je Franci Perdih.

Pripravki za odpornost rastlin

Svetoval je Franci Perdih.

Slavi Košir

kmetijstvorastlinenaravesvetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|14. 7. 2020
Počitniško branje

V Svetovalnici smo govorili o počitniškem branju. Tudi letos je mladim na voljo poletna akcija, v kateri je združenih šestnajst slovenskih splošnih knjižnic. Zanimalo nas je, kakšno je zanimanje za Poletavce, Mačka v žaklju in kako spodbuditi mlade, da vsaj 30 minut na dan posvetijo dobri knjigi. Z nami je bil Tone Obadič iz Knjižnice Otona Župančiča.

Počitniško branje

V Svetovalnici smo govorili o počitniškem branju. Tudi letos je mladim na voljo poletna akcija, v kateri je združenih šestnajst slovenskih splošnih knjižnic. Zanimalo nas je, kakšno je zanimanje za Poletavce, Mačka v žaklju in kako spodbuditi mlade, da vsaj 30 minut na dan posvetijo dobri knjigi. Z nami je bil Tone Obadič iz Knjižnice Otona Župančiča.

Blaž Lesnik

svetovanjebranjepogovormladi