Iz Betanije

VEČ ...|26. 6. 2020
Odnos med starimi starši in vnuki

V današnji rubriki smo spregovorili o odnosu med starimi starši in vnuki.

Odnos med starimi starši in vnuki

V današnji rubriki smo spregovorili o odnosu med starimi starši in vnuki.

družbasvetovanjepogovor

Iz Betanije

Odnos med starimi starši in vnuki
V današnji rubriki smo spregovorili o odnosu med starimi starši in vnuki.
VEČ ...|26. 6. 2020
Odnos med starimi starši in vnuki
V današnji rubriki smo spregovorili o odnosu med starimi starši in vnuki.

Mateja Subotičanec

družbasvetovanjepogovor

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 6. 2020
Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji

Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.

Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji

Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.

staršibolezenbožje zapovedistarostpreizkušnje

Radijska kateheza

Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji
Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.
VEČ ...|20. 6. 2020
Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji
Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.

Damijana Medved

staršibolezenbožje zapovedistarostpreizkušnje

Svetovalnica

VEČ ...|9. 6. 2020
Vzgoja na daljavo

Starši brez osnovnega računalniškega znanja. Dodatne obremenitve za učitelje. Teža neosebnega stika. Kako iz nastalih razmer priti z dobrimi ocenami in brez slabe volje? Na ta in druga vprašanja v zvezi s šolanjem v času krize in po njej je odgovarjal dr. Tomaž Erzar.

Vzgoja na daljavo

Starši brez osnovnega računalniškega znanja. Dodatne obremenitve za učitelje. Teža neosebnega stika. Kako iz nastalih razmer priti z dobrimi ocenami in brez slabe volje? Na ta in druga vprašanja v zvezi s šolanjem v času krize in po njej je odgovarjal dr. Tomaž Erzar.

svetovanjedružbaodnosivzgojapogovor

Svetovalnica

Vzgoja na daljavo
Starši brez osnovnega računalniškega znanja. Dodatne obremenitve za učitelje. Teža neosebnega stika. Kako iz nastalih razmer priti z dobrimi ocenami in brez slabe volje? Na ta in druga vprašanja v zvezi s šolanjem v času krize in po njej je odgovarjal dr. Tomaž Erzar.
VEČ ...|9. 6. 2020
Vzgoja na daljavo
Starši brez osnovnega računalniškega znanja. Dodatne obremenitve za učitelje. Teža neosebnega stika. Kako iz nastalih razmer priti z dobrimi ocenami in brez slabe volje? Na ta in druga vprašanja v zvezi s šolanjem v času krize in po njej je odgovarjal dr. Tomaž Erzar.

Mateja Subotičanec

svetovanjedružbaodnosivzgojapogovor

Za življenje

VEČ ...|9. 5. 2020
Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo
Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.
VEČ ...|9. 5. 2020
Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo
Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Ostanimo povezani

VEČ ...|28. 4. 2020
Peter Leskovar: Noč je za spanje, dan pa za delo

Pandemija ni kazen za človeštvo, pač pa milost, da se zavemo podarjenosti. Že tiste, na katero bolj ali manj pozabljamo, da smo bili devet mesecev v telesu svoje mame, da so starši in drugi 1000 dni in noči skrbeli za nas. Tako nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja Peter Leskovar, župnik župnij Zreče in Stranice.

Peter Leskovar: Noč je za spanje, dan pa za delo

Pandemija ni kazen za človeštvo, pač pa milost, da se zavemo podarjenosti. Že tiste, na katero bolj ali manj pozabljamo, da smo bili devet mesecev v telesu svoje mame, da so starši in drugi 1000 dni in noči skrbeli za nas. Tako nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja Peter Leskovar, župnik župnij Zreče in Stranice.

duhovnost

Ostanimo povezani

Peter Leskovar: Noč je za spanje, dan pa za delo
Pandemija ni kazen za človeštvo, pač pa milost, da se zavemo podarjenosti. Že tiste, na katero bolj ali manj pozabljamo, da smo bili devet mesecev v telesu svoje mame, da so starši in drugi 1000 dni in noči skrbeli za nas. Tako nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja Peter Leskovar, župnik župnij Zreče in Stranice.
VEČ ...|28. 4. 2020
Peter Leskovar: Noč je za spanje, dan pa za delo
Pandemija ni kazen za človeštvo, pač pa milost, da se zavemo podarjenosti. Že tiste, na katero bolj ali manj pozabljamo, da smo bili devet mesecev v telesu svoje mame, da so starši in drugi 1000 dni in noči skrbeli za nas. Tako nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja Peter Leskovar, župnik župnij Zreče in Stranice.

Marjan Bunič

duhovnost

Radijski misijon 2020

VEČ ...|30. 3. 2020
Drugi pogled: Gabriel Kavčič

Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“

Drugi pogled: Gabriel Kavčič

Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Radijski misijon 2020

Drugi pogled: Gabriel Kavčič
Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“
VEČ ...|30. 3. 2020
Drugi pogled: Gabriel Kavčič
Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“

Blaž Lesnik

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 3. 2020
P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase

Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.

P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase

Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.

duhovnostdružba

Informativni prispevki

P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase
Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.
VEČ ...|23. 3. 2020
P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase
Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.

Rok Mihevc

duhovnostdružba

Svetovalnica

VEČ ...|16. 3. 2020
Izobraževanje na daljavo

Z današnjim dnem so se zaprla vrata vseh vzgojno izobraževalnih ustanov, zato smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se spoprijeti s šolanjem doma. Kako organizirati pouk doma, kaj če je otrok več in kako se lahko starši kot kateheti spoprimemo tudi z veroukom doma? Z nami je bila učiteljica Manica Marolt.

Izobraževanje na daljavo

Z današnjim dnem so se zaprla vrata vseh vzgojno izobraževalnih ustanov, zato smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se spoprijeti s šolanjem doma. Kako organizirati pouk doma, kaj če je otrok več in kako se lahko starši kot kateheti spoprimemo tudi z veroukom doma? Z nami je bila učiteljica Manica Marolt.

izobraževanjemladiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

Izobraževanje na daljavo
Z današnjim dnem so se zaprla vrata vseh vzgojno izobraževalnih ustanov, zato smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se spoprijeti s šolanjem doma. Kako organizirati pouk doma, kaj če je otrok več in kako se lahko starši kot kateheti spoprimemo tudi z veroukom doma? Z nami je bila učiteljica Manica Marolt.
VEČ ...|16. 3. 2020
Izobraževanje na daljavo
Z današnjim dnem so se zaprla vrata vseh vzgojno izobraževalnih ustanov, zato smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se spoprijeti s šolanjem doma. Kako organizirati pouk doma, kaj če je otrok več in kako se lahko starši kot kateheti spoprimemo tudi z veroukom doma? Z nami je bila učiteljica Manica Marolt.

Blaž Lesnik

izobraževanjemladiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

VEČ ...|14. 3. 2020
Dron starši

Težave z govorom, odklonilno vedenje triletnika, ljubosumje, odklanjanje hrane, ... so izhodišča vprašanj poslušalk in poslušalcev, na katera je odgovoril Marko Muhant, specialni pedagog.

Dron starši

Težave z govorom, odklonilno vedenje triletnika, ljubosumje, odklanjanje hrane, ... so izhodišča vprašanj poslušalk in poslušalcev, na katera je odgovoril Marko Muhant, specialni pedagog.

družbavzgojaizobraževanjeodnosiotrocipogovor

Za življenje

Dron starši
Težave z govorom, odklonilno vedenje triletnika, ljubosumje, odklanjanje hrane, ... so izhodišča vprašanj poslušalk in poslušalcev, na katera je odgovoril Marko Muhant, specialni pedagog.
VEČ ...|14. 3. 2020
Dron starši
Težave z govorom, odklonilno vedenje triletnika, ljubosumje, odklanjanje hrane, ... so izhodišča vprašanj poslušalk in poslušalcev, na katera je odgovoril Marko Muhant, specialni pedagog.

Nataša Ličen

družbavzgojaizobraževanjeodnosiotrocipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 3. 2020
Pediatrinja Tina Bregant poziva: Otroci in mladi naj bodo doma

Otroci naj bodo doma. Naj jih ne varujejo stari starši. Sta zgolj dva od napotkov pediatrov. O tem je za naš radio spregovorila pediatrinja Tina Bregant.

Pediatrinja Tina Bregant poziva: Otroci in mladi naj bodo doma

Otroci naj bodo doma. Naj jih ne varujejo stari starši. Sta zgolj dva od napotkov pediatrov. O tem je za naš radio spregovorila pediatrinja Tina Bregant.

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Pediatrinja Tina Bregant poziva: Otroci in mladi naj bodo doma
Otroci naj bodo doma. Naj jih ne varujejo stari starši. Sta zgolj dva od napotkov pediatrov. O tem je za naš radio spregovorila pediatrinja Tina Bregant.
VEČ ...|14. 3. 2020
Pediatrinja Tina Bregant poziva: Otroci in mladi naj bodo doma
Otroci naj bodo doma. Naj jih ne varujejo stari starši. Sta zgolj dva od napotkov pediatrov. O tem je za naš radio spregovorila pediatrinja Tina Bregant.

Alen Salihović

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 12. 2019
Marko Juhant: Starša naj otroku omogočata dovolj, ne vsega

Preveč skrbni starši, šola, družba, partnerstvo in vzgoja. Pod temi vidiki je z Natašo Ličen na preteklo leto pogledal specialni pedagog Marko Juhant.

Marko Juhant: Starša naj otroku omogočata dovolj, ne vsega

Preveč skrbni starši, šola, družba, partnerstvo in vzgoja. Pod temi vidiki je z Natašo Ličen na preteklo leto pogledal specialni pedagog Marko Juhant.

odnosivzgoja

Informativni prispevki

Marko Juhant: Starša naj otroku omogočata dovolj, ne vsega
Preveč skrbni starši, šola, družba, partnerstvo in vzgoja. Pod temi vidiki je z Natašo Ličen na preteklo leto pogledal specialni pedagog Marko Juhant.
VEČ ...|23. 12. 2019
Marko Juhant: Starša naj otroku omogočata dovolj, ne vsega
Preveč skrbni starši, šola, družba, partnerstvo in vzgoja. Pod temi vidiki je z Natašo Ličen na preteklo leto pogledal specialni pedagog Marko Juhant.

Nataša Ličen

odnosivzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|23. 9. 2019
Varstvo otrok

Mnogi starši imajo težave ob ločitvi od svojih otrok, ko jih dajo v varstvo. Z nami je bil terapevt Miha Ruparčič.

Varstvo otrok

Mnogi starši imajo težave ob ločitvi od svojih otrok, ko jih dajo v varstvo. Z nami je bil terapevt Miha Ruparčič.

svetovanjevzgoja

Iz Betanije

Varstvo otrok
Mnogi starši imajo težave ob ločitvi od svojih otrok, ko jih dajo v varstvo. Z nami je bil terapevt Miha Ruparčič.
VEČ ...|23. 9. 2019
Varstvo otrok
Mnogi starši imajo težave ob ločitvi od svojih otrok, ko jih dajo v varstvo. Z nami je bil terapevt Miha Ruparčič.

Mateja Subotičanec

svetovanjevzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|20. 9. 2019
Izbira dobre igrače

Starši ob nakupu igrač za otroke dobesedno ostrmimo, kaj vse je moč kupiti. Vedno se nam zastavi vprašanje, kaj je pametna izbira, kaj bo otroku koristilo, kaj bo spodbudno vplivalo k pridobivanju novih znanj in spretnosti. Kako pomembni so materiali in kako igrače vplivajo na razvajenost? Z vzgojiteljico Matejo Blatnik smo v Svetovalnici razrešili marsikatero dilemo.

Izbira dobre igrače

Starši ob nakupu igrač za otroke dobesedno ostrmimo, kaj vse je moč kupiti. Vedno se nam zastavi vprašanje, kaj je pametna izbira, kaj bo otroku koristilo, kaj bo spodbudno vplivalo k pridobivanju novih znanj in spretnosti. Kako pomembni so materiali in kako igrače vplivajo na razvajenost? Z vzgojiteljico Matejo Blatnik smo v Svetovalnici razrešili marsikatero dilemo.

svetovanjeotrocivzgoja

Svetovalnica

Izbira dobre igrače
Starši ob nakupu igrač za otroke dobesedno ostrmimo, kaj vse je moč kupiti. Vedno se nam zastavi vprašanje, kaj je pametna izbira, kaj bo otroku koristilo, kaj bo spodbudno vplivalo k pridobivanju novih znanj in spretnosti. Kako pomembni so materiali in kako igrače vplivajo na razvajenost? Z vzgojiteljico Matejo Blatnik smo v Svetovalnici razrešili marsikatero dilemo.
VEČ ...|20. 9. 2019
Izbira dobre igrače
Starši ob nakupu igrač za otroke dobesedno ostrmimo, kaj vse je moč kupiti. Vedno se nam zastavi vprašanje, kaj je pametna izbira, kaj bo otroku koristilo, kaj bo spodbudno vplivalo k pridobivanju novih znanj in spretnosti. Kako pomembni so materiali in kako igrače vplivajo na razvajenost? Z vzgojiteljico Matejo Blatnik smo v Svetovalnici razrešili marsikatero dilemo.

Tanja Dominko

svetovanjeotrocivzgoja

Za življenje

VEČ ...|7. 9. 2019
Pomen dobrega sodelovanja med učitelji in starši

V oddaji smo ob začetku novega šolskega leta spregovorili o pomenu dobrega sodelovanja med učitelji in starši. Tudi ko pride do težav, je namreč prav, da vzpostavimo spoštljiv in odprt odnos, ki bo otroku najbolj pomagal. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Pomen dobrega sodelovanja med učitelji in starši

V oddaji smo ob začetku novega šolskega leta spregovorili o pomenu dobrega sodelovanja med učitelji in starši. Tudi ko pride do težav, je namreč prav, da vzpostavimo spoštljiv in odprt odnos, ki bo otroku najbolj pomagal. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

pogovorotrocimladiizobraževanje

Za življenje

Pomen dobrega sodelovanja med učitelji in starši
V oddaji smo ob začetku novega šolskega leta spregovorili o pomenu dobrega sodelovanja med učitelji in starši. Tudi ko pride do težav, je namreč prav, da vzpostavimo spoštljiv in odprt odnos, ki bo otroku najbolj pomagal. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
VEČ ...|7. 9. 2019
Pomen dobrega sodelovanja med učitelji in starši
V oddaji smo ob začetku novega šolskega leta spregovorili o pomenu dobrega sodelovanja med učitelji in starši. Tudi ko pride do težav, je namreč prav, da vzpostavimo spoštljiv in odprt odnos, ki bo otroku najbolj pomagal. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

pogovorotrocimladiizobraževanje

Iz Betanije

VEČ ...|6. 9. 2019
Otroci z učnimi težavami

Ob začetku novega šolskega in veroučnega leta smo se ustavili tudi ob nekaj kratkih spodbudah o sprejemanju in spremljanju otrok s specifičnimi učnimi težavami. Naš gost je bil profesor pedagogike Dejan Hozjan.

Otroci z učnimi težavami

Ob začetku novega šolskega in veroučnega leta smo se ustavili tudi ob nekaj kratkih spodbudah o sprejemanju in spremljanju otrok s specifičnimi učnimi težavami. Naš gost je bil profesor pedagogike Dejan Hozjan.

šolavzgojaotrocistaršiučne težave

Iz Betanije

Otroci z učnimi težavami
Ob začetku novega šolskega in veroučnega leta smo se ustavili tudi ob nekaj kratkih spodbudah o sprejemanju in spremljanju otrok s specifičnimi učnimi težavami. Naš gost je bil profesor pedagogike Dejan Hozjan.
VEČ ...|6. 9. 2019
Otroci z učnimi težavami
Ob začetku novega šolskega in veroučnega leta smo se ustavili tudi ob nekaj kratkih spodbudah o sprejemanju in spremljanju otrok s specifičnimi učnimi težavami. Naš gost je bil profesor pedagogike Dejan Hozjan.

Blaž Lesnik

šolavzgojaotrocistaršiučne težave

Iz Betanije

VEČ ...|4. 9. 2019
Kako učencu privzgojiti delovne navade

Postopnost, določitev tipa otroka in izbira pravega načina učenja so osnovni elementi uvajanja delovnih navad pri otrocih. Profesor dr. Dejan Hozjan kot pomemben dejavnik izpostavlja še igrivo učenje.

Kako učencu privzgojiti delovne navade

Postopnost, določitev tipa otroka in izbira pravega načina učenja so osnovni elementi uvajanja delovnih navad pri otrocih. Profesor dr. Dejan Hozjan kot pomemben dejavnik izpostavlja še igrivo učenje.

vzgojašolaotrocistarši

Iz Betanije

Kako učencu privzgojiti delovne navade
Postopnost, določitev tipa otroka in izbira pravega načina učenja so osnovni elementi uvajanja delovnih navad pri otrocih. Profesor dr. Dejan Hozjan kot pomemben dejavnik izpostavlja še igrivo učenje.
VEČ ...|4. 9. 2019
Kako učencu privzgojiti delovne navade
Postopnost, določitev tipa otroka in izbira pravega načina učenja so osnovni elementi uvajanja delovnih navad pri otrocih. Profesor dr. Dejan Hozjan kot pomemben dejavnik izpostavlja še igrivo učenje.

Blaž Lesnik

vzgojašolaotrocistarši

Svetovalnica

VEČ ...|2. 9. 2019
Začetek novega in veroučnega leta

V Svetovalnici smo se posvetili začetku novega šolskega leta. Starši so vedno polni skrbi, zlasti če otrok odhaja v dijaški ali študentski dom. Tudi samo dejstvo, da se bo moral znajti sam v večjem mestu, ni mačji kašelj. Naš sogovornik je bil ravnatelj Jegličevega dijaškega doma v Zavodu sv. Stanislava Rihard Režek.

Začetek novega in veroučnega leta

V Svetovalnici smo se posvetili začetku novega šolskega leta. Starši so vedno polni skrbi, zlasti če otrok odhaja v dijaški ali študentski dom. Tudi samo dejstvo, da se bo moral znajti sam v večjem mestu, ni mačji kašelj. Naš sogovornik je bil ravnatelj Jegličevega dijaškega doma v Zavodu sv. Stanislava Rihard Režek.

družbamladiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

Začetek novega in veroučnega leta
V Svetovalnici smo se posvetili začetku novega šolskega leta. Starši so vedno polni skrbi, zlasti če otrok odhaja v dijaški ali študentski dom. Tudi samo dejstvo, da se bo moral znajti sam v večjem mestu, ni mačji kašelj. Naš sogovornik je bil ravnatelj Jegličevega dijaškega doma v Zavodu sv. Stanislava Rihard Režek.
VEČ ...|2. 9. 2019
Začetek novega in veroučnega leta
V Svetovalnici smo se posvetili začetku novega šolskega leta. Starši so vedno polni skrbi, zlasti če otrok odhaja v dijaški ali študentski dom. Tudi samo dejstvo, da se bo moral znajti sam v večjem mestu, ni mačji kašelj. Naš sogovornik je bil ravnatelj Jegličevega dijaškega doma v Zavodu sv. Stanislava Rihard Režek.

Tanja Dominko

družbamladiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|2. 9. 2019
Nekaj spodbud ob začetku šolskega leta

Na prvi šolski dan smo gostili profesorja pedagogike dr. Dejana Hozjana, ki pravi: Težava je, da starši pogosto prevzamejo odgovornost tudi za tisti del, ki je v domeni otrok.

Nekaj spodbud ob začetku šolskega leta

Na prvi šolski dan smo gostili profesorja pedagogike dr. Dejana Hozjana, ki pravi: Težava je, da starši pogosto prevzamejo odgovornost tudi za tisti del, ki je v domeni otrok.

šolavzgojaotrocistarši

Iz Betanije

Nekaj spodbud ob začetku šolskega leta
Na prvi šolski dan smo gostili profesorja pedagogike dr. Dejana Hozjana, ki pravi: Težava je, da starši pogosto prevzamejo odgovornost tudi za tisti del, ki je v domeni otrok.
VEČ ...|2. 9. 2019
Nekaj spodbud ob začetku šolskega leta
Na prvi šolski dan smo gostili profesorja pedagogike dr. Dejana Hozjana, ki pravi: Težava je, da starši pogosto prevzamejo odgovornost tudi za tisti del, ki je v domeni otrok.

Blaž Lesnik

šolavzgojaotrocistarši

Z ljudmi na poti

VEČ ...|11. 8. 2019
Lucy Constante s Kube v Slovenijo, nato v ZDA

Gostili smo Lucy Constante. Kubanko, ki jo je pot vodila v Slovenijo, kjer je preživela kot pravi zelo lepa leta. Sledil je njen odhod v ZDA, kjer živijo njeni starši. V oddaji bo spregovorila o svojem življenju, ter tem, kako vidi razlike med državami in narodi, kjer je bivala.

Lucy Constante s Kube v Slovenijo, nato v ZDA

Gostili smo Lucy Constante. Kubanko, ki jo je pot vodila v Slovenijo, kjer je preživela kot pravi zelo lepa leta. Sledil je njen odhod v ZDA, kjer živijo njeni starši. V oddaji bo spregovorila o svojem življenju, ter tem, kako vidi razlike med državami in narodi, kjer je bivala.

družbainfomladi

Z ljudmi na poti

Lucy Constante s Kube v Slovenijo, nato v ZDA
Gostili smo Lucy Constante. Kubanko, ki jo je pot vodila v Slovenijo, kjer je preživela kot pravi zelo lepa leta. Sledil je njen odhod v ZDA, kjer živijo njeni starši. V oddaji bo spregovorila o svojem življenju, ter tem, kako vidi razlike med državami in narodi, kjer je bivala.
VEČ ...|11. 8. 2019
Lucy Constante s Kube v Slovenijo, nato v ZDA
Gostili smo Lucy Constante. Kubanko, ki jo je pot vodila v Slovenijo, kjer je preživela kot pravi zelo lepa leta. Sledil je njen odhod v ZDA, kjer živijo njeni starši. V oddaji bo spregovorila o svojem življenju, ter tem, kako vidi razlike med državami in narodi, kjer je bivala.

Andrej Šinko

družbainfomladi

Družinska kateheza

VEČ ...|6. 8. 2019
Stari Starši

Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.

Stari Starši

Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.

družbaduhovnostizobraževanjepogovorvzgoja

Družinska kateheza

Stari Starši
Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.
VEČ ...|6. 8. 2019
Stari Starši
Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjepogovorvzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2019
Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim

»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim

»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

infoizobraževanjepolitikapogovor

Informativni prispevki

Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim
»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.
VEČ ...|18. 7. 2019
Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim
»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

Alen Salihović

infoizobraževanjepolitikapogovor

Sol in luč

VEČ ...|16. 7. 2019
Dr. Aleksander Zadel: kako se lotiti življenja, da bomo srečni in o največjih napakah, ki jih starši storimo pri vzgoji.

Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

Dr. Aleksander Zadel: kako se lotiti življenja, da bomo srečni in o največjih napakah, ki jih starši storimo pri vzgoji.

Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

družbaodnosiduhovnost

Sol in luč

Dr. Aleksander Zadel: kako se lotiti življenja, da bomo srečni in o največjih napakah, ki jih starši storimo pri vzgoji.
Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.
VEČ ...|16. 7. 2019
Dr. Aleksander Zadel: kako se lotiti življenja, da bomo srečni in o največjih napakah, ki jih starši storimo pri vzgoji.
Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaodnosiduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|8. 7. 2019
Razvoj dojenčka

V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.

Razvoj dojenčka

V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.

svetovanjeotroci

Svetovalnica

Razvoj dojenčka
V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.
VEČ ...|8. 7. 2019
Razvoj dojenčka
V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.

Tanja Dominko

svetovanjeotroci

Družinska kateheza

VEČ ...|4. 6. 2019
Ali otroci danes vero še sprejemajo?

V Družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali o tem, kako lahko starši vero prenesemo otrokom. V današnjih razmerah namreč otroci potrebujejo predvsem izkustvo in pa navdušenje - brez navdušenja namreč tudi vere ni, pravi Vilma Siter.

Ali otroci danes vero še sprejemajo?

V Družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali o tem, kako lahko starši vero prenesemo otrokom. V današnjih razmerah namreč otroci potrebujejo predvsem izkustvo in pa navdušenje - brez navdušenja namreč tudi vere ni, pravi Vilma Siter.

družbaduhovnostizobraževanjemladinaravaodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Družinska kateheza

Ali otroci danes vero še sprejemajo?
V Družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali o tem, kako lahko starši vero prenesemo otrokom. V današnjih razmerah namreč otroci potrebujejo predvsem izkustvo in pa navdušenje - brez navdušenja namreč tudi vere ni, pravi Vilma Siter.
VEČ ...|4. 6. 2019
Ali otroci danes vero še sprejemajo?
V Družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali o tem, kako lahko starši vero prenesemo otrokom. V današnjih razmerah namreč otroci potrebujejo predvsem izkustvo in pa navdušenje - brez navdušenja namreč tudi vere ni, pravi Vilma Siter.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjemladinaravaodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|10. 5. 2019
O otrocih in o njihovih čustvih

Z gostjo Nejo Samar Brenčičsmo govorili o otrocih in njihovih čustvih. Kakšna so otroška čustva in kako lahko starši pomagamo pri spoznavanju, izražanju in spoprijemanju s čustvenim svetom otroka? Kako različne družabne in socialne igre izboljšujejo krepijo čustveni svet otroka?

O otrocih in o njihovih čustvih

Z gostjo Nejo Samar Brenčičsmo govorili o otrocih in njihovih čustvih. Kakšna so otroška čustva in kako lahko starši pomagamo pri spoznavanju, izražanju in spoprijemanju s čustvenim svetom otroka? Kako različne družabne in socialne igre izboljšujejo krepijo čustveni svet otroka?

svetovanjeodnosiotrocičustvavzgoja

Svetovalnica

O otrocih in o njihovih čustvih
Z gostjo Nejo Samar Brenčičsmo govorili o otrocih in njihovih čustvih. Kakšna so otroška čustva in kako lahko starši pomagamo pri spoznavanju, izražanju in spoprijemanju s čustvenim svetom otroka? Kako različne družabne in socialne igre izboljšujejo krepijo čustveni svet otroka?
VEČ ...|10. 5. 2019
O otrocih in o njihovih čustvih
Z gostjo Nejo Samar Brenčičsmo govorili o otrocih in njihovih čustvih. Kakšna so otroška čustva in kako lahko starši pomagamo pri spoznavanju, izražanju in spoprijemanju s čustvenim svetom otroka? Kako različne družabne in socialne igre izboljšujejo krepijo čustveni svet otroka?

Tanja Dominko

svetovanjeodnosiotrocičustvavzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
Predstavitev majskega Ognjišča

Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

Predstavitev majskega Ognjišča

Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

info

Informativni prispevki

Predstavitev majskega Ognjišča
Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.
VEČ ...|17. 4. 2019
Predstavitev majskega Ognjišča
Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

Matjaž Merljak

info

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 4. 2019
Naj bodo na praznični mizi kakovostne domače dobrote

Cena kg šunke, ki so jo od bogve kod pripeljali na police naših trgovin, ne more predstavljati merila za šunko, ki je produkt domače reje in je od kmeta terjala veliko dela v minulih mesecih, da je zdaj ravno prav zrela za uživanje. Bodimo torej v teh dneh pravični do sebe in drugih. Če nam je jasno, zakaj iščemo kakovostno in domače, bodimo pripravljeni plačati nekaj več, saj je to, kar bomo na tak način kupili, terjalo več truda in dela. Poplava industrijskih dobrot vsekakor povzroča hud pritisk na cene, hkrati pa je pripeljala do tega, da hrano sprejemamo kot samoumevno. In če so še naši starši točno vedeli, kakšen praznik je, ko je velikonočna šunka na mizi, danes tega ne vemo več, ker je šunka prevečkrat na mizi.

Naj bodo na praznični mizi kakovostne domače dobrote

Cena kg šunke, ki so jo od bogve kod pripeljali na police naših trgovin, ne more predstavljati merila za šunko, ki je produkt domače reje in je od kmeta terjala veliko dela v minulih mesecih, da je zdaj ravno prav zrela za uživanje. Bodimo torej v teh dneh pravični do sebe in drugih. Če nam je jasno, zakaj iščemo kakovostno in domače, bodimo pripravljeni plačati nekaj več, saj je to, kar bomo na tak način kupili, terjalo več truda in dela. Poplava industrijskih dobrot vsekakor povzroča hud pritisk na cene, hkrati pa je pripeljala do tega, da hrano sprejemamo kot samoumevno. In če so še naši starši točno vedeli, kakšen praznik je, ko je velikonočna šunka na mizi, danes tega ne vemo več, ker je šunka prevečkrat na mizi.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Naj bodo na praznični mizi kakovostne domače dobrote
Cena kg šunke, ki so jo od bogve kod pripeljali na police naših trgovin, ne more predstavljati merila za šunko, ki je produkt domače reje in je od kmeta terjala veliko dela v minulih mesecih, da je zdaj ravno prav zrela za uživanje. Bodimo torej v teh dneh pravični do sebe in drugih. Če nam je jasno, zakaj iščemo kakovostno in domače, bodimo pripravljeni plačati nekaj več, saj je to, kar bomo na tak način kupili, terjalo več truda in dela. Poplava industrijskih dobrot vsekakor povzroča hud pritisk na cene, hkrati pa je pripeljala do tega, da hrano sprejemamo kot samoumevno. In če so še naši starši točno vedeli, kakšen praznik je, ko je velikonočna šunka na mizi, danes tega ne vemo več, ker je šunka prevečkrat na mizi.
VEČ ...|15. 4. 2019
Naj bodo na praznični mizi kakovostne domače dobrote
Cena kg šunke, ki so jo od bogve kod pripeljali na police naših trgovin, ne more predstavljati merila za šunko, ki je produkt domače reje in je od kmeta terjala veliko dela v minulih mesecih, da je zdaj ravno prav zrela za uživanje. Bodimo torej v teh dneh pravični do sebe in drugih. Če nam je jasno, zakaj iščemo kakovostno in domače, bodimo pripravljeni plačati nekaj več, saj je to, kar bomo na tak način kupili, terjalo več truda in dela. Poplava industrijskih dobrot vsekakor povzroča hud pritisk na cene, hkrati pa je pripeljala do tega, da hrano sprejemamo kot samoumevno. In če so še naši starši točno vedeli, kakšen praznik je, ko je velikonočna šunka na mizi, danes tega ne vemo več, ker je šunka prevečkrat na mizi.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|5. 4. 2019
Projekt Dišeči vrtiček

Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.

Projekt Dišeči vrtiček

Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.

svetovanjevrtvzgojaodnosiotroci

Svetovalnica

Projekt Dišeči vrtiček
Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.
VEČ ...|5. 4. 2019
Projekt Dišeči vrtiček
Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.

Matjaž Merljak

svetovanjevrtvzgojaodnosiotroci

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 2. 2019
Starši lahko sooblikujejo knjige za svoje otroke

Knjižni svet je lahko tudi drugačen od običajnega. Pri startup podjetju Hurra Studios ustvarjajo unikatne otroške knjige, starši lahko skupaj s kreativno ekipo ustvarjalcev izberejo zgodbo in glavne junake. Nov pristop v založništvu je predstavil Rado Daradan.

Starši lahko sooblikujejo knjige za svoje otroke

Knjižni svet je lahko tudi drugačen od običajnega. Pri startup podjetju Hurra Studios ustvarjajo unikatne otroške knjige, starši lahko skupaj s kreativno ekipo ustvarjalcev izberejo zgodbo in glavne junake. Nov pristop v založništvu je predstavil Rado Daradan.

idejeinovativnostkultura

Ni meje za dobre ideje

Starši lahko sooblikujejo knjige za svoje otroke
Knjižni svet je lahko tudi drugačen od običajnega. Pri startup podjetju Hurra Studios ustvarjajo unikatne otroške knjige, starši lahko skupaj s kreativno ekipo ustvarjalcev izberejo zgodbo in glavne junake. Nov pristop v založništvu je predstavil Rado Daradan.
VEČ ...|7. 2. 2019
Starši lahko sooblikujejo knjige za svoje otroke
Knjižni svet je lahko tudi drugačen od običajnega. Pri startup podjetju Hurra Studios ustvarjajo unikatne otroške knjige, starši lahko skupaj s kreativno ekipo ustvarjalcev izberejo zgodbo in glavne junake. Nov pristop v založništvu je predstavil Rado Daradan.

Nataša Ličen

idejeinovativnostkultura

Pogovor o

VEČ ...|6. 2. 2019
Predšolski otroci odprti za Božjo besedo

V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.

Predšolski otroci odprti za Božjo besedo

V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.

sveto pismootroci

Pogovor o

Predšolski otroci odprti za Božjo besedo
V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.
VEČ ...|6. 2. 2019
Predšolski otroci odprti za Božjo besedo
V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.

Tone Gorjup

sveto pismootroci

Duhovna misel

VEČ ...|2. 2. 2019
Kaj naj ti darujem, Bog?

Ko so se dopolnili dnevi …, so prinesli Jezusa njegovi starši v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je pisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec bodi posvečen Gospodu, in da bi dali v daritev dve grlici ali dva golobčka, kakor je rečeno v Gospodovi postavi. (Lk 2, 22 – 24)

Kaj naj ti darujem, Bog?

Ko so se dopolnili dnevi …, so prinesli Jezusa njegovi starši v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je pisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec bodi posvečen Gospodu, in da bi dali v daritev dve grlici ali dva golobčka, kakor je rečeno v Gospodovi postavi. (Lk 2, 22 – 24)

duhovnost

Duhovna misel

Kaj naj ti darujem, Bog?
Ko so se dopolnili dnevi …, so prinesli Jezusa njegovi starši v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je pisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec bodi posvečen Gospodu, in da bi dali v daritev dve grlici ali dva golobčka, kakor je rečeno v Gospodovi postavi. (Lk 2, 22 – 24)
VEČ ...|2. 2. 2019
Kaj naj ti darujem, Bog?
Ko so se dopolnili dnevi …, so prinesli Jezusa njegovi starši v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je pisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec bodi posvečen Gospodu, in da bi dali v daritev dve grlici ali dva golobčka, kakor je rečeno v Gospodovi postavi. (Lk 2, 22 – 24)

Gregor Čušin

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 2. 2019
Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice

Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice

Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

infopogovor

Informativni prispevki

Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice
Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.
VEČ ...|1. 2. 2019
Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice
Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

Helena Škrlec

infopogovor

Iz Betanije

VEČ ...|21. 1. 2019
Kako prenesti vero

Vzgoja je zahtevna stvar. Starši skušamo na svoje otroke prenesti dobre modele za življenje. Vrednote. Vero. A smo večkrat v zadregi, kakšen je pravi način.Odgovor smo slišali v rubriki Iz Betanije, z nami je bil g. Slavko Rebec.

Kako prenesti vero

Vzgoja je zahtevna stvar. Starši skušamo na svoje otroke prenesti dobre modele za življenje. Vrednote. Vero. A smo večkrat v zadregi, kakšen je pravi način.Odgovor smo slišali v rubriki Iz Betanije, z nami je bil g. Slavko Rebec.

pogovorduhovnostdružba

Iz Betanije

Kako prenesti vero
Vzgoja je zahtevna stvar. Starši skušamo na svoje otroke prenesti dobre modele za življenje. Vrednote. Vero. A smo večkrat v zadregi, kakšen je pravi način.Odgovor smo slišali v rubriki Iz Betanije, z nami je bil g. Slavko Rebec.
VEČ ...|21. 1. 2019
Kako prenesti vero
Vzgoja je zahtevna stvar. Starši skušamo na svoje otroke prenesti dobre modele za življenje. Vrednote. Vero. A smo večkrat v zadregi, kakšen je pravi način.Odgovor smo slišali v rubriki Iz Betanije, z nami je bil g. Slavko Rebec.

Mateja Subotičanec

pogovorduhovnostdružba

Za življenje

VEČ ...|12. 1. 2019
Starši jemljemo dragocene izkušnje svojim otrokom

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovoril na vprašanji poslušalk, sta mamici treh otrok, o vzgoji za boljše sožitje med sorojenci, za manj trme in uporništva. Kako dati mesto vsakemu otroku posebej znotraj družine, kako jih slišati v njihovih potrebah in hotenjih. Če želimo, da zrastejo v zdrave in samostojne osebe, jim ne smemo vzeti izkušenj.

Starši jemljemo dragocene izkušnje svojim otrokom

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovoril na vprašanji poslušalk, sta mamici treh otrok, o vzgoji za boljše sožitje med sorojenci, za manj trme in uporništva. Kako dati mesto vsakemu otroku posebej znotraj družine, kako jih slišati v njihovih potrebah in hotenjih. Če želimo, da zrastejo v zdrave in samostojne osebe, jim ne smemo vzeti izkušenj.

izobraževanjevzgojainfoodnosišolstvo

Za življenje

Starši jemljemo dragocene izkušnje svojim otrokom
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovoril na vprašanji poslušalk, sta mamici treh otrok, o vzgoji za boljše sožitje med sorojenci, za manj trme in uporništva. Kako dati mesto vsakemu otroku posebej znotraj družine, kako jih slišati v njihovih potrebah in hotenjih. Če želimo, da zrastejo v zdrave in samostojne osebe, jim ne smemo vzeti izkušenj.
VEČ ...|12. 1. 2019
Starši jemljemo dragocene izkušnje svojim otrokom
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovoril na vprašanji poslušalk, sta mamici treh otrok, o vzgoji za boljše sožitje med sorojenci, za manj trme in uporništva. Kako dati mesto vsakemu otroku posebej znotraj družine, kako jih slišati v njihovih potrebah in hotenjih. Če želimo, da zrastejo v zdrave in samostojne osebe, jim ne smemo vzeti izkušenj.

Nataša Ličen

izobraževanjevzgojainfoodnosišolstvo

Svetovalnica

VEČ ...|21. 9. 2018
Župnik Jure Koželj o verouku

Veroučno leto se je že začelo, zato smo se spraševali kakšen namen ima obiskovanje verouka, kakšen prostor ima v življenju otroka, kakšen odnos naj imamo do tega starši. Na ta in druga vprašanja je poskušal odgovoriti Jure Koželj, župnik v Preski.

Župnik Jure Koželj o verouku

Veroučno leto se je že začelo, zato smo se spraševali kakšen namen ima obiskovanje verouka, kakšen prostor ima v življenju otroka, kakšen odnos naj imamo do tega starši. Na ta in druga vprašanja je poskušal odgovoriti Jure Koželj, župnik v Preski.

duhovnostizobraževanjemladiotrocivzgoja

Svetovalnica

Župnik Jure Koželj o verouku
Veroučno leto se je že začelo, zato smo se spraševali kakšen namen ima obiskovanje verouka, kakšen prostor ima v življenju otroka, kakšen odnos naj imamo do tega starši. Na ta in druga vprašanja je poskušal odgovoriti Jure Koželj, župnik v Preski.
VEČ ...|21. 9. 2018
Župnik Jure Koželj o verouku
Veroučno leto se je že začelo, zato smo se spraševali kakšen namen ima obiskovanje verouka, kakšen prostor ima v življenju otroka, kakšen odnos naj imamo do tega starši. Na ta in druga vprašanja je poskušal odgovoriti Jure Koželj, župnik v Preski.

Tanja Dominko

duhovnostizobraževanjemladiotrocivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2018
O invalidnih otrocih in izobraževanju

Tema so bili invalidni otroci. Starši se velikokrat znajdejo v skrbeh, kako jim zagotoviti najboljšo oskrbo tako po zdravstveni kot po izobraževalni plati. Ena od ustanov, ki na tem področju beleži dobre rezultate, je CIRIUS v Kamniku. V našem studiu sta bili ravnateljica Osnovne šole, ki deluje tam, Isabelle Morel Bera in pa svetovalna delavka Breda Leskovšek.

O invalidnih otrocih in izobraževanju

Tema so bili invalidni otroci. Starši se velikokrat znajdejo v skrbeh, kako jim zagotoviti najboljšo oskrbo tako po zdravstveni kot po izobraževalni plati. Ena od ustanov, ki na tem področju beleži dobre rezultate, je CIRIUS v Kamniku. V našem studiu sta bili ravnateljica Osnovne šole, ki deluje tam, Isabelle Morel Bera in pa svetovalna delavka Breda Leskovšek.

Svetovalnica

O invalidnih otrocih in izobraževanju
Tema so bili invalidni otroci. Starši se velikokrat znajdejo v skrbeh, kako jim zagotoviti najboljšo oskrbo tako po zdravstveni kot po izobraževalni plati. Ena od ustanov, ki na tem področju beleži dobre rezultate, je CIRIUS v Kamniku. V našem studiu sta bili ravnateljica Osnovne šole, ki deluje tam, Isabelle Morel Bera in pa svetovalna delavka Breda Leskovšek.
VEČ ...|18. 9. 2018
O invalidnih otrocih in izobraževanju
Tema so bili invalidni otroci. Starši se velikokrat znajdejo v skrbeh, kako jim zagotoviti najboljšo oskrbo tako po zdravstveni kot po izobraževalni plati. Ena od ustanov, ki na tem področju beleži dobre rezultate, je CIRIUS v Kamniku. V našem studiu sta bili ravnateljica Osnovne šole, ki deluje tam, Isabelle Morel Bera in pa svetovalna delavka Breda Leskovšek.

Tanja Dominko

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 9. 2018
Circle, naprava za nadzor uporabe interneta

Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Circle, naprava za nadzor uporabe interneta

Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Izobraževanjemladiideja

Ni meje za dobre ideje

Circle, naprava za nadzor uporabe interneta
Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.
VEČ ...|7. 9. 2018
Circle, naprava za nadzor uporabe interneta
Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Nataša Ličen

Izobraževanjemladiideja

Svetovalnica

VEČ ...|10. 8. 2018
Začetek šole

Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.

Začetek šole

Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.

svetovanjeotrocišolanjestarši

Svetovalnica

Začetek šole
Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.
VEČ ...|10. 8. 2018
Začetek šole
Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjeotrocišolanjestarši

Iz Betanije

VEČ ...|29. 6. 2018
Koliko dejavnosti naj imajo otroci med počitnicami

So poletni tečaji in delavnice za otroke rešitev v stiski z varstvom ali naj starši prosti čas svojih otrok na vsak način čimbolj zapolnijo s koristnimi vsebinami, ki naj bi spodbujale ustvarjalnost?

Koliko dejavnosti naj imajo otroci med počitnicami

So poletni tečaji in delavnice za otroke rešitev v stiski z varstvom ali naj starši prosti čas svojih otrok na vsak način čimbolj zapolnijo s koristnimi vsebinami, ki naj bi spodbujale ustvarjalnost?

otrocimladivzgoja

Iz Betanije

Koliko dejavnosti naj imajo otroci med počitnicami
So poletni tečaji in delavnice za otroke rešitev v stiski z varstvom ali naj starši prosti čas svojih otrok na vsak način čimbolj zapolnijo s koristnimi vsebinami, ki naj bi spodbujale ustvarjalnost?
VEČ ...|29. 6. 2018
Koliko dejavnosti naj imajo otroci med počitnicami
So poletni tečaji in delavnice za otroke rešitev v stiski z varstvom ali naj starši prosti čas svojih otrok na vsak način čimbolj zapolnijo s koristnimi vsebinami, ki naj bi spodbujale ustvarjalnost?

Blaž Lesnik

otrocimladivzgoja

Via positiva

VEČ ...|29. 5. 2018
Ne marinirajmo se v slabih občutkih

O sodobnem psihološkem raku - preživetveni stiski, o izzivih in preizkušnjah življenja s poudarjenim pozitivnim predznakom smo se pogovarjali z mag. Mio Bone, univ. dipl. psihologinjo, osebno in poslovno trenerko, avtorico knjig in predavateljico. Živeti na polno pomeni živeti v trenutku. Ne glede na to, kaj vse se nam dogaja, je treba srce nahraniti s čustveno hrano, s trenutki, ki nas napolnjujejo s pozitivnimi občutki. Možgane lahko naučimo znova živeti.

Ne marinirajmo se v slabih občutkih

O sodobnem psihološkem raku - preživetveni stiski, o izzivih in preizkušnjah življenja s poudarjenim pozitivnim predznakom smo se pogovarjali z mag. Mio Bone, univ. dipl. psihologinjo, osebno in poslovno trenerko, avtorico knjig in predavateljico. Živeti na polno pomeni živeti v trenutku. Ne glede na to, kaj vse se nam dogaja, je treba srce nahraniti s čustveno hrano, s trenutki, ki nas napolnjujejo s pozitivnimi občutki. Možgane lahko naučimo znova živeti.

Izobraževanjevzgoja

Via positiva

Ne marinirajmo se v slabih občutkih
O sodobnem psihološkem raku - preživetveni stiski, o izzivih in preizkušnjah življenja s poudarjenim pozitivnim predznakom smo se pogovarjali z mag. Mio Bone, univ. dipl. psihologinjo, osebno in poslovno trenerko, avtorico knjig in predavateljico. Živeti na polno pomeni živeti v trenutku. Ne glede na to, kaj vse se nam dogaja, je treba srce nahraniti s čustveno hrano, s trenutki, ki nas napolnjujejo s pozitivnimi občutki. Možgane lahko naučimo znova živeti.
VEČ ...|29. 5. 2018
Ne marinirajmo se v slabih občutkih
O sodobnem psihološkem raku - preživetveni stiski, o izzivih in preizkušnjah življenja s poudarjenim pozitivnim predznakom smo se pogovarjali z mag. Mio Bone, univ. dipl. psihologinjo, osebno in poslovno trenerko, avtorico knjig in predavateljico. Živeti na polno pomeni živeti v trenutku. Ne glede na to, kaj vse se nam dogaja, je treba srce nahraniti s čustveno hrano, s trenutki, ki nas napolnjujejo s pozitivnimi občutki. Možgane lahko naučimo znova živeti.

Nataša Ličen

Izobraževanjevzgoja

Moja zgodba

VEČ ...|20. 5. 2018
Zdenka in Ivan Zakrajšek

Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Zdenka in Ivan Zakrajšek

Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Moja zgodba

Zdenka in Ivan Zakrajšek
Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.
VEČ ...|20. 5. 2018
Zdenka in Ivan Zakrajšek
Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Jože Bartolj

Za življenje

VEČ ...|12. 5. 2018
Vzgoja se odvija na odru - z našim zgledom - Marko Juhant

Otroci nas ves čas opazujejo. Njihovo opazovanje nas ne moti, morda mu niti ne namenjamo posebne pozornosti, zmoti pa nas opazovanje sosedov in sorodnikov, ko začnemo drugače nastopati. To so nepravi nastopi. Ko vemo, da smo opazovani, nismo več pristni. Želimo narediti drugačen vtis na nekoga, ki nam morda sploh ni všeč. To so vsakdanja majhna pretvarjanja. In, otroci vse to opazujejo in marsikaj opazijo. Tu se odvija prava vzgoja.

Vzgoja se odvija na odru - z našim zgledom - Marko Juhant

Otroci nas ves čas opazujejo. Njihovo opazovanje nas ne moti, morda mu niti ne namenjamo posebne pozornosti, zmoti pa nas opazovanje sosedov in sorodnikov, ko začnemo drugače nastopati. To so nepravi nastopi. Ko vemo, da smo opazovani, nismo več pristni. Želimo narediti drugačen vtis na nekoga, ki nam morda sploh ni všeč. To so vsakdanja majhna pretvarjanja. In, otroci vse to opazujejo in marsikaj opazijo. Tu se odvija prava vzgoja.

Za življenje

Vzgoja se odvija na odru - z našim zgledom - Marko Juhant
Otroci nas ves čas opazujejo. Njihovo opazovanje nas ne moti, morda mu niti ne namenjamo posebne pozornosti, zmoti pa nas opazovanje sosedov in sorodnikov, ko začnemo drugače nastopati. To so nepravi nastopi. Ko vemo, da smo opazovani, nismo več pristni. Želimo narediti drugačen vtis na nekoga, ki nam morda sploh ni všeč. To so vsakdanja majhna pretvarjanja. In, otroci vse to opazujejo in marsikaj opazijo. Tu se odvija prava vzgoja.
VEČ ...|12. 5. 2018
Vzgoja se odvija na odru - z našim zgledom - Marko Juhant
Otroci nas ves čas opazujejo. Njihovo opazovanje nas ne moti, morda mu niti ne namenjamo posebne pozornosti, zmoti pa nas opazovanje sosedov in sorodnikov, ko začnemo drugače nastopati. To so nepravi nastopi. Ko vemo, da smo opazovani, nismo več pristni. Želimo narediti drugačen vtis na nekoga, ki nam morda sploh ni všeč. To so vsakdanja majhna pretvarjanja. In, otroci vse to opazujejo in marsikaj opazijo. Tu se odvija prava vzgoja.

Nataša Ličen

Naš pogled

VEČ ...|1. 5. 2018
Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?

Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.

Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?

Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.

Naš pogled

Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?
Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.
VEČ ...|1. 5. 2018
Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?
Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.

Marta Jerebič

Svetovalnica

VEČ ...|5. 4. 2018
Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc

Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.

Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc

Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.

učenje

Svetovalnica

Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc
Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.
VEČ ...|5. 4. 2018
Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc
Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.

Tanja Dominko

učenje

Svetovalnica

VEČ ...|27. 3. 2018
Simon Slokan - Medvrstniško nasilje

V Svetovalnici smo spregovorili o medvrstniškem nasilju. Problem je zelo pereč, vse več je otrok izpostavljenih temu pojavu, šole in starši nasilnežev pa si dolgo zatiskajo oči. Na nekaj vprašanj nam je odgovoril specialni pedagog Marko Juhant, v živo pa je bil v studiu z nami Simon Slokan iz Sektorja splošne policije. Včasih pač ne gre drugače, kot da poseže policija. Kakšne izkušnje ima z nasilneži in kam lahko privede nasilje tako žrtev kot nasilneža?

Simon Slokan - Medvrstniško nasilje

V Svetovalnici smo spregovorili o medvrstniškem nasilju. Problem je zelo pereč, vse več je otrok izpostavljenih temu pojavu, šole in starši nasilnežev pa si dolgo zatiskajo oči. Na nekaj vprašanj nam je odgovoril specialni pedagog Marko Juhant, v živo pa je bil v studiu z nami Simon Slokan iz Sektorja splošne policije. Včasih pač ne gre drugače, kot da poseže policija. Kakšne izkušnje ima z nasilneži in kam lahko privede nasilje tako žrtev kot nasilneža?

Svetovalnica

Simon Slokan - Medvrstniško nasilje
V Svetovalnici smo spregovorili o medvrstniškem nasilju. Problem je zelo pereč, vse več je otrok izpostavljenih temu pojavu, šole in starši nasilnežev pa si dolgo zatiskajo oči. Na nekaj vprašanj nam je odgovoril specialni pedagog Marko Juhant, v živo pa je bil v studiu z nami Simon Slokan iz Sektorja splošne policije. Včasih pač ne gre drugače, kot da poseže policija. Kakšne izkušnje ima z nasilneži in kam lahko privede nasilje tako žrtev kot nasilneža?
VEČ ...|27. 3. 2018
Simon Slokan - Medvrstniško nasilje
V Svetovalnici smo spregovorili o medvrstniškem nasilju. Problem je zelo pereč, vse več je otrok izpostavljenih temu pojavu, šole in starši nasilnežev pa si dolgo zatiskajo oči. Na nekaj vprašanj nam je odgovoril specialni pedagog Marko Juhant, v živo pa je bil v studiu z nami Simon Slokan iz Sektorja splošne policije. Včasih pač ne gre drugače, kot da poseže policija. Kakšne izkušnje ima z nasilneži in kam lahko privede nasilje tako žrtev kot nasilneža?

Tanja Dominko

Za življenje

VEČ ...|17. 2. 2018
Zakonca Tavčar: O odnosih med starši in otroki

V zakonsko svetovalno oddajo sta prišla imago terapevta Meta in Rudi Tavčar, ki nagovarjata s svojo izkušnjo in iskrenostjo.

Zakonca Tavčar: O odnosih med starši in otroki

V zakonsko svetovalno oddajo sta prišla imago terapevta Meta in Rudi Tavčar, ki nagovarjata s svojo izkušnjo in iskrenostjo.

Za življenje

Zakonca Tavčar: O odnosih med starši in otroki
V zakonsko svetovalno oddajo sta prišla imago terapevta Meta in Rudi Tavčar, ki nagovarjata s svojo izkušnjo in iskrenostjo.
VEČ ...|17. 2. 2018
Zakonca Tavčar: O odnosih med starši in otroki
V zakonsko svetovalno oddajo sta prišla imago terapevta Meta in Rudi Tavčar, ki nagovarjata s svojo izkušnjo in iskrenostjo.

Mateja Subotičanec

Svetovalnica

VEČ ...|16. 2. 2018
Moja zaposlitev - Saša Boštjančič, Irena Kuntarič Hribar in Andreja Sever

Informativni dnevi so mimo, toda do vpisa v srednje šole je dobro dobiti še kakšno informacijo. O dilemah, ki jih imajo otroci in starši, vajeništvu, štipendijah, poklicih sedanjosti in prihodnosti so spregovorile: Saša Boštjančič - direkotrica portala Moja zaposlitev; Irena Kuntarič Hribar - direkotrica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada ter Andreja Sever - vodja službe za razvoj kadrov pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Moja zaposlitev - Saša Boštjančič, Irena Kuntarič Hribar in Andreja Sever

Informativni dnevi so mimo, toda do vpisa v srednje šole je dobro dobiti še kakšno informacijo. O dilemah, ki jih imajo otroci in starši, vajeništvu, štipendijah, poklicih sedanjosti in prihodnosti so spregovorile: Saša Boštjančič - direkotrica portala Moja zaposlitev; Irena Kuntarič Hribar - direkotrica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada ter Andreja Sever - vodja službe za razvoj kadrov pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Svetovalnica

Moja zaposlitev - Saša Boštjančič, Irena Kuntarič Hribar in Andreja Sever
Informativni dnevi so mimo, toda do vpisa v srednje šole je dobro dobiti še kakšno informacijo. O dilemah, ki jih imajo otroci in starši, vajeništvu, štipendijah, poklicih sedanjosti in prihodnosti so spregovorile: Saša Boštjančič - direkotrica portala Moja zaposlitev; Irena Kuntarič Hribar - direkotrica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada ter Andreja Sever - vodja službe za razvoj kadrov pri Gospodarski zbornici Slovenije.
VEČ ...|16. 2. 2018
Moja zaposlitev - Saša Boštjančič, Irena Kuntarič Hribar in Andreja Sever
Informativni dnevi so mimo, toda do vpisa v srednje šole je dobro dobiti še kakšno informacijo. O dilemah, ki jih imajo otroci in starši, vajeništvu, štipendijah, poklicih sedanjosti in prihodnosti so spregovorile: Saša Boštjančič - direkotrica portala Moja zaposlitev; Irena Kuntarič Hribar - direkotrica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada ter Andreja Sever - vodja službe za razvoj kadrov pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Mateja Feltrin Novljan

Za življenje

VEČ ...|20. 1. 2018
Meta in Rudi Tavčar: Odnosi med starši in odraslimi otroki

Z nami sta bila zakonca Tavčar: Meta in Rudi, ki skušata svetovat v odnosih, ko naletimo na težave. V prvi oddaji sta nam nekaj več povedala o novih delavnicah, v katerih sodelujejo odrasli otroci in starši. Kako težko in tudi lepo je, prisluhnite v oddaji Za življenje, za danes in jutri.

Meta in Rudi Tavčar: Odnosi med starši in odraslimi otroki

Z nami sta bila zakonca Tavčar: Meta in Rudi, ki skušata svetovat v odnosih, ko naletimo na težave. V prvi oddaji sta nam nekaj več povedala o novih delavnicah, v katerih sodelujejo odrasli otroci in starši. Kako težko in tudi lepo je, prisluhnite v oddaji Za življenje, za danes in jutri.

Za življenje

Meta in Rudi Tavčar: Odnosi med starši in odraslimi otroki
Z nami sta bila zakonca Tavčar: Meta in Rudi, ki skušata svetovat v odnosih, ko naletimo na težave. V prvi oddaji sta nam nekaj več povedala o novih delavnicah, v katerih sodelujejo odrasli otroci in starši. Kako težko in tudi lepo je, prisluhnite v oddaji Za življenje, za danes in jutri.
VEČ ...|20. 1. 2018
Meta in Rudi Tavčar: Odnosi med starši in odraslimi otroki
Z nami sta bila zakonca Tavčar: Meta in Rudi, ki skušata svetovat v odnosih, ko naletimo na težave. V prvi oddaji sta nam nekaj več povedala o novih delavnicah, v katerih sodelujejo odrasli otroci in starši. Kako težko in tudi lepo je, prisluhnite v oddaji Za življenje, za danes in jutri.

Mateja Subotičanec

Za življenje

VEČ ...|13. 1. 2018
Marko Juhant: Omejitev tehnologije za zabavo in brez ciljnost otrok

V dopoldansko oddajo Za življenje, za danes in jutri je prišel Marko Juhant. Odgovoril je na vprašanji poslušalk, prva je želela slišati mnenje o možnostih omejitve uporabe sodobne tehnologije, druga pa o izgubi cilja in apatičnosti mladih do šole. Naš sogovornik pravi, da imamo starši kot alternativo vedno na voljo odnose in čustva ter moč postavljanja meja.

Marko Juhant: Omejitev tehnologije za zabavo in brez ciljnost otrok

V dopoldansko oddajo Za življenje, za danes in jutri je prišel Marko Juhant. Odgovoril je na vprašanji poslušalk, prva je želela slišati mnenje o možnostih omejitve uporabe sodobne tehnologije, druga pa o izgubi cilja in apatičnosti mladih do šole. Naš sogovornik pravi, da imamo starši kot alternativo vedno na voljo odnose in čustva ter moč postavljanja meja.

Za življenje

Marko Juhant: Omejitev tehnologije za zabavo in brez ciljnost otrok
V dopoldansko oddajo Za življenje, za danes in jutri je prišel Marko Juhant. Odgovoril je na vprašanji poslušalk, prva je želela slišati mnenje o možnostih omejitve uporabe sodobne tehnologije, druga pa o izgubi cilja in apatičnosti mladih do šole. Naš sogovornik pravi, da imamo starši kot alternativo vedno na voljo odnose in čustva ter moč postavljanja meja.
VEČ ...|13. 1. 2018
Marko Juhant: Omejitev tehnologije za zabavo in brez ciljnost otrok
V dopoldansko oddajo Za življenje, za danes in jutri je prišel Marko Juhant. Odgovoril je na vprašanji poslušalk, prva je želela slišati mnenje o možnostih omejitve uporabe sodobne tehnologije, druga pa o izgubi cilja in apatičnosti mladih do šole. Naš sogovornik pravi, da imamo starši kot alternativo vedno na voljo odnose in čustva ter moč postavljanja meja.

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|28. 6. 2020
Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...

Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...

Jože Bartolj

spominanton perdihvojni in povojni spomini

Naš gost

VEČ ...|27. 6. 2020
Novomašniki 2020

V Sloveniji bomo letos imeli sedem novomašnikov. To so: Anže Cunk, Martin Leban, Tilen Oberwalder Zupanc, Janez Potisek in Matej Rus iz ljubljanske nadškofije, Blaž Franko iz novomeške škofije in lazarist Rok Vinko Žlender iz mariborske nadškofije. V oddaji so spregovorili o svojem življenju, kako so začutili Gospodov klic in kako je potekala pot razločevanja klica, katere osebe so bile pomembne na njihovi duhovni poti in kako se veselijo dela na župniji, še posebej o vrsti pastoralnega dela, ki jim je najbolj blizu. Vsak je predstavil svoje novomašno geslo, pa tudi povedal, kateri svetnik ga najbolj navdihuje in katera molitev mu je najljubša.

Novomašniki 2020

V Sloveniji bomo letos imeli sedem novomašnikov. To so: Anže Cunk, Martin Leban, Tilen Oberwalder Zupanc, Janez Potisek in Matej Rus iz ljubljanske nadškofije, Blaž Franko iz novomeške škofije in lazarist Rok Vinko Žlender iz mariborske nadškofije. V oddaji so spregovorili o svojem življenju, kako so začutili Gospodov klic in kako je potekala pot razločevanja klica, katere osebe so bile pomembne na njihovi duhovni poti in kako se veselijo dela na župniji, še posebej o vrsti pastoralnega dela, ki jim je najbolj blizu. Vsak je predstavil svoje novomašno geslo, pa tudi povedal, kateri svetnik ga najbolj navdihuje in katera molitev mu je najljubša.

Matjaž Merljak

duhovnostpogovor

Sol in luč

VEČ ...|30. 6. 2020
Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Drugi del pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Drugi del pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Tadej Sadar

družbaduhovnostkulturaodnosivzgoja

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|3. 7. 2020
Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Blaž Lesnik

naravapogovorneboastrofotograf

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|3. 7. 2020
Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Blaž Lesnik

naravapogovorneboastrofotograf

Mladoskop

VEČ ...|3. 7. 2020
Začetna pot v samostojnost

Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.

Začetna pot v samostojnost

Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosipogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 7. 2020
Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza

Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza

Jože Bartolj

kulturaStanislav Zore