Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Preveč skrbni starši, šola, družba, partnerstvo in vzgoja. Pod temi vidiki je z Natašo Ličen na preteklo leto pogledal specialni pedagog Marko Juhant.

Mnogi starši imajo težave ob ločitvi od svojih otrok, ko jih dajo v varstvo. Z nami je bil terapevt Miha Ruparčič.

Starši ob nakupu igrač za otroke dobesedno ostrmimo, kaj vse je moč kupiti. Vedno se nam zastavi vprašanje, kaj je pametna izbira, kaj bo otroku koristilo, kaj bo spodbudno vplivalo k pridobivanju novih znanj in spretnosti. Kako pomembni so materiali in kako igrače vplivajo na razvajenost? Z vzgojiteljico Matejo Blatnik smo v Svetovalnici razrešili marsikatero dilemo.

V oddaji smo ob začetku novega šolskega leta spregovorili o pomenu dobrega sodelovanja med učitelji in starši. Tudi ko pride do težav, je namreč prav, da vzpostavimo spoštljiv in odprt odnos, ki bo otroku najbolj pomagal. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Ob začetku novega šolskega in veroučnega leta smo se ustavili tudi ob nekaj kratkih spodbudah o sprejemanju in spremljanju otrok s specifičnimi učnimi težavami. Naš gost je bil profesor pedagogike Dejan Hozjan.

Postopnost, določitev tipa otroka in izbira pravega načina učenja so osnovni elementi uvajanja delovnih navad pri otrocih. Profesor dr. Dejan Hozjan kot pomemben dejavnik izpostavlja še igrivo učenje.

V Svetovalnici smo se posvetili začetku novega šolskega leta. Starši so vedno polni skrbi, zlasti če otrok odhaja v dijaški ali študentski dom. Tudi samo dejstvo, da se bo moral znajti sam v večjem mestu, ni mačji kašelj. Naš sogovornik je bil ravnatelj Jegličevega dijaškega doma v Zavodu sv. Stanislava Rihard Režek.

Na prvi šolski dan smo gostili profesorja pedagogike dr. Dejana Hozjana, ki pravi: Težava je, da starši pogosto prevzamejo odgovornost tudi za tisti del, ki je v domeni otrok.

Gostili smo Lucy Constante. Kubanko, ki jo je pot vodila v Slovenijo, kjer je preživela kot pravi zelo lepa leta. Sledil je njen odhod v ZDA, kjer živijo njeni starši. V oddaji bo spregovorila o svojem življenju, ter tem, kako vidi razlike med državami in narodi, kjer je bivala.

Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.

»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.

V Družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali o tem, kako lahko starši vero prenesemo otrokom. V današnjih razmerah namreč otroci potrebujejo predvsem izkustvo in pa navdušenje - brez navdušenja namreč tudi vere ni, pravi Vilma Siter.

Z gostjo Nejo Samar Brenčičsmo govorili o otrocih in njihovih čustvih. Kakšna so otroška čustva in kako lahko starši pomagamo pri spoznavanju, izražanju in spoprijemanju s čustvenim svetom otroka? Kako različne družabne in socialne igre izboljšujejo krepijo čustveni svet otroka?

Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

Cena kg šunke, ki so jo od bogve kod pripeljali na police naših trgovin, ne more predstavljati merila za šunko, ki je produkt domače reje in je od kmeta terjala veliko dela v minulih mesecih, da je zdaj ravno prav zrela za uživanje. Bodimo torej v teh dneh pravični do sebe in drugih. Če nam je jasno, zakaj iščemo kakovostno in domače, bodimo pripravljeni plačati nekaj več, saj je to, kar bomo na tak način kupili, terjalo več truda in dela. Poplava industrijskih dobrot vsekakor povzroča hud pritisk na cene, hkrati pa je pripeljala do tega, da hrano sprejemamo kot samoumevno. In če so še naši starši točno vedeli, kakšen praznik je, ko je velikonočna šunka na mizi, danes tega ne vemo več, ker je šunka prevečkrat na mizi.

Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.

Knjižni svet je lahko tudi drugačen od običajnega. Pri startup podjetju Hurra Studios ustvarjajo unikatne otroške knjige, starši lahko skupaj s kreativno ekipo ustvarjalcev izberejo zgodbo in glavne junake. Nov pristop v založništvu je predstavil Rado Daradan.

V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.

Ko so se dopolnili dnevi …, so prinesli Jezusa njegovi starši v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je pisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec bodi posvečen Gospodu, in da bi dali v daritev dve grlici ali dva golobčka, kakor je rečeno v Gospodovi postavi. (Lk 2, 22 – 24)

Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

Vzgoja je zahtevna stvar. Starši skušamo na svoje otroke prenesti dobre modele za življenje. Vrednote. Vero. A smo večkrat v zadregi, kakšen je pravi način.Odgovor smo slišali v rubriki Iz Betanije, z nami je bil g. Slavko Rebec.

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovoril na vprašanji poslušalk, sta mamici treh otrok, o vzgoji za boljše sožitje med sorojenci, za manj trme in uporništva. Kako dati mesto vsakemu otroku posebej znotraj družine, kako jih slišati v njihovih potrebah in hotenjih. Če želimo, da zrastejo v zdrave in samostojne osebe, jim ne smemo vzeti izkušenj.

Veroučno leto se je že začelo, zato smo se spraševali kakšen namen ima obiskovanje verouka, kakšen prostor ima v življenju otroka, kakšen odnos naj imamo do tega starši. Na ta in druga vprašanja je poskušal odgovoriti Jure Koželj, župnik v Preski.

Tema so bili invalidni otroci. Starši se velikokrat znajdejo v skrbeh, kako jim zagotoviti najboljšo oskrbo tako po zdravstveni kot po izobraževalni plati. Ena od ustanov, ki na tem področju beleži dobre rezultate, je CIRIUS v Kamniku. V našem studiu sta bili ravnateljica Osnovne šole, ki deluje tam, Isabelle Morel Bera in pa svetovalna delavka Breda Leskovšek.

Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.

So poletni tečaji in delavnice za otroke rešitev v stiski z varstvom ali naj starši prosti čas svojih otrok na vsak način čimbolj zapolnijo s koristnimi vsebinami, ki naj bi spodbujale ustvarjalnost?

O sodobnem psihološkem raku - preživetveni stiski, o izzivih in preizkušnjah življenja s poudarjenim pozitivnim predznakom smo se pogovarjali z mag. Mio Bone, univ. dipl. psihologinjo, osebno in poslovno trenerko, avtorico knjig in predavateljico. Živeti na polno pomeni živeti v trenutku. Ne glede na to, kaj vse se nam dogaja, je treba srce nahraniti s čustveno hrano, s trenutki, ki nas napolnjujejo s pozitivnimi občutki. Možgane lahko naučimo znova živeti.

Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Otroci nas ves čas opazujejo. Njihovo opazovanje nas ne moti, morda mu niti ne namenjamo posebne pozornosti, zmoti pa nas opazovanje sosedov in sorodnikov, ko začnemo drugače nastopati. To so nepravi nastopi. Ko vemo, da smo opazovani, nismo več pristni. Želimo narediti drugačen vtis na nekoga, ki nam morda sploh ni všeč. To so vsakdanja majhna pretvarjanja. In, otroci vse to opazujejo in marsikaj opazijo. Tu se odvija prava vzgoja.

Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.

Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.

V Svetovalnici smo spregovorili o medvrstniškem nasilju. Problem je zelo pereč, vse več je otrok izpostavljenih temu pojavu, šole in starši nasilnežev pa si dolgo zatiskajo oči. Na nekaj vprašanj nam je odgovoril specialni pedagog Marko Juhant, v živo pa je bil v studiu z nami Simon Slokan iz Sektorja splošne policije. Včasih pač ne gre drugače, kot da poseže policija. Kakšne izkušnje ima z nasilneži in kam lahko privede nasilje tako žrtev kot nasilneža?

V zakonsko svetovalno oddajo sta prišla imago terapevta Meta in Rudi Tavčar, ki nagovarjata s svojo izkušnjo in iskrenostjo.

Informativni dnevi so mimo, toda do vpisa v srednje šole je dobro dobiti še kakšno informacijo. O dilemah, ki jih imajo otroci in starši, vajeništvu, štipendijah, poklicih sedanjosti in prihodnosti so spregovorile: Saša Boštjančič - direkotrica portala Moja zaposlitev; Irena Kuntarič Hribar - direkotrica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada ter Andreja Sever - vodja službe za razvoj kadrov pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Z nami sta bila zakonca Tavčar: Meta in Rudi, ki skušata svetovat v odnosih, ko naletimo na težave. V prvi oddaji sta nam nekaj več povedala o novih delavnicah, v katerih sodelujejo odrasli otroci in starši. Kako težko in tudi lepo je, prisluhnite v oddaji Za življenje, za danes in jutri.

V dopoldansko oddajo Za življenje, za danes in jutri je prišel Marko Juhant. Odgovoril je na vprašanji poslušalk, prva je želela slišati mnenje o možnostih omejitve uporabe sodobne tehnologije, druga pa o izgubi cilja in apatičnosti mladih do šole. Naš sogovornik pravi, da imamo starši kot alternativo vedno na voljo odnose in čustva ter moč postavljanja meja.

Mož mora Bogu dati prvo mesto, takoj za njim je mesto žene, sledijo otroci, starši in nato v smiselnem redu vsi ostali, bi lahko podčrtali glavno misel razmišljanja štirih gostov v misijonskem pogovoru drugega misijonskega dne, ki se je odvijal pod geslom Moški in duhovnost. Blaž Lesnik P. Vili Lovše, Tomaž Porenta, Janez Kunc in Aleš Čerin so veliko povedali o izkušnjah t.i. Odmikov za moške iz katerih so se spontano rodile tudi skupine, ki se mesečno sestajajo. Večer je vodil Blaž Lesnik.