Poleg srečanja PRO na Uršlji gori so se obetali še Malgajev pohod, sprehodite se lahko po Planinskem polju ali pa se odpravite pod vrh Silavca, kjer so postavili nov razgledni stolp.

V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.

V nocojšnji oddaji PRO smo najprej slišali vabilo na srečanje prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče na Uršlji gori, potem pa nadaljevali s počitniško zgodbo. Odprli smo 5. poglavje in z njim peti dan, izbrana glasba pa je bila iz zakladnice pesmi Ivanke Kraševec.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Petkova močna nevihta je poškodovala Štanjelski grad v občini Komen.Na domačiji Rezelj na Dvoru pri Žužemberku poteka likovno srečanje 8. Dvorski likovni dnevi.Slovenska matica je v poletnih mesecih izdala pesniško zbirko dr. Braneta Senegačnika Pogovori z nikomer in strokovno monografijo dr. Bogomile Kravos Slovensko gledališče v Trstu.

Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.

Srečanja se udeležujejo tudi mladi iz Slovenije. Spremlja jih p. Damjan Tikvič.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Mag. Mia Bone, psihologinja, ki pri svojem predavateljskem in terapevtskem delu vedno vijuga med praktičnimi in učinkovitimi rešitvami. Pozitivna psihologija je rdeča nit njene profesionalne in osebne identitete. Verjame, da imamo prav vsi številne odgovore že v sebi, zato se nam splača priti do njih.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Poletje je čas druženja. Če kažemo zanimanje drug za drugega, je krog naših poznanstev gotovo večji. Druženje nas bogati. Ana Marija Mihovec je pred dnevi naključno vstopila v naš trenutek, z igranjem argentinskih napevov na klavirsko harmoniko.

Včasih smo govorili o subliminalnih oziroma prikritih sporočilih v rock glasbi. Kaj pa risanke? Kako so v teh predstavljeni ženski in moški liki ter družina? Je LGBT agenda v njih sploh še prikrita in ali lahko govorimo že o agendi zla?

Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

Po vrnitvi iz Burundija smo slišali afriški utrinek, srečali pa smo se tudi z mladimi na oratorijih v Preski in Jaršah pri Domžalah.

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zemlja pleše - Nino Robić, LItaliano - Toto Cutugno, Sunny Afternoon - The Kinks, Malokdaj se srečava - Lado Leskovar, Butterfly - Gabi Novak, Rock Around The Clock - Bill Haley & His Comets, Vzameš me v roke - Elda Viler, Gracias A La Vida - Mercedes Sosa, I Cant Stop Loving You - Ray Charles, Der Junge Mit Der Mundharmonika - Bernd Clüver, Uspavanka za mrtve vagabunde - Majda Sepe, Santa Marija - Oliver Onions ...

Člani civilne iniciative Dovolj.je so se v preteklih dneh srečali z nadškofoma Zoretom in Cviklom. Kot navajajo, so do zdaj prejeli 38 prijav spolnih zlorab zoper 22 duhovnikov. Vsaki žrtvi nudijo individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno in osebno.

Slovenc, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo je naslov srečanja rojakov iz zamejstva in vsega sveta, ki je že osemnajstič potekalo v veliki dvorani parlamenta. Gre za tradicionalno srečanje, ki je lani zaradi predčasnih parlamentarnih volitev odpadlo in si je letos zadalo izzivalno tematiko: katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade spodbujala k vračanju iz tujine domov. Kot uvodni razpravljalci so nastopili ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.

V Mladoskopu smo ob poletnih tednih, ki se odvijajo v Taizeju, gostili br. Andraža, ki to ekumensko skupnost v francoski vasici vodi. Ko je bil pred nekaj tedni na obisku v Sloveniji smo ga povabili pred mikrofon.

Srečanje voditeljev dveh majhnih držav, od katerih ima ena bistveno večji vpliv na mednarodnem področju kot druga, lahko razumemo kot priložnost za ureditev nekaterih pomembnih družbenih vprašanj.

Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kdaj in kdo mora prijaviti bližnje srečanje z zvermi in kakšen naj bi bil postopek...

Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kaj storiti, če ob obisku v gozdu opazimo medveda. Kakšne so zapovedi?

V oddaji ste slišali dva pogovora: o posinodalnem srečanju mladih v Rimu ter stoletnici prihoda sester usmiljenk v Slovenijo in aktualnosti njihove karizme v svetu.

V oddaji smo bolj obširno poročali o nedavnih dogodkih minulih dni. Spomnili smo se diakonskih posvečenj, srečanja misijonark in misijonarjev in posvetitve cerkve v župniji sv. Rešnjega Telesa v Mariboru.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Predsednik vlade Marjan Šarec se je v Vatikanu srečal s papežem Frančiškom. V izjavi za medije je spregovoril o obisku, znova povabil papeža v Slovenijo in komentiral tudi nekatere aktualne politične zadeve.

Patricija in Marko Rusjan sta člana domžalske družinske kateheze. Spregovorila sta o srečanjih, načinu dela in o tem, kako jih je nagovoril redovnik p. Jacques Phillipe, ki v avgustu 2019 prihaja v Slovenijo.

Sveto mašo za domovino je ob dnevu državnosti na 46. srečanju prijateljev Radia Ognjišče daroval nadškof Anton Stres.

V Arboretumu je bila na Dan državnosti in na 46. srečanju PRO sveta maša za domovino, daroval jo je nadškof Anton Stres.

V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

... pa tudi o svetovnem srečanju družin leta 2021 in še o čem ste slišali v današnji oddaji.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

V oddaji Srečanja smo vstopili v rano spolne zlorabe, ki zareže v vse pore človekovega življenja. Srečali se bomo z občutji, ki jih žrtev doživlja in načini, kako ji lahko pomagamo na pot ozdravljenja.

V oddaji smo predstavili novi vatikanski dokument o teoriji spola. Govorili smo tudi o temah, ki so se jih predstavniki Karitas z vsega sveta lotevali na srečanju v Rimu.

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Iskali smo srečo. Izredno zanimivo knjigo s tem naslovom je napisala znana britanska televizijska in radijska voditeljica Fearne Wood in v tokratni oddaji smo poslušali nekaj izbranih odlomkov iz te knjige.

V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

V oddaji smo za vas pripravili povzetke papeževih srečanj v Romuniji. Poklicali smo tudi minorita p. Mateia Sentesa iz Romunije, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Osvetlil nam je nekatere vidike življenja romunskega naroda in papeževega obiska te dežele.

V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

Dr. Blanka Tacer, psihologinja in ekonomistka, deluje v gospodarstvu in šolstvu. Izobražuje in ocenjuje kadrovske potenciale. Usposablja mentorje, prodajnike in učitelje za vodenje kolegialnega coachinga. V oddaji Sol in luč smo slišali tudi njeno misel, da: sreča ni stanje ampak so mikro-trenutki, ko se dobro počutimo, toda življenje sestavlja mnogo drobnih trenutkov, ki jih sestavljajo tudi težave in problemi in napačno bi bilo otroke učiti, da teh ni in da moramo biti vseskozi srečni.«

Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

Zasvojenost s pornografijo je danes tabu tema, obenem pa se zdi, da je pornografija splošno sprejeta. »O tem spregovoriti zato, ker je bilo moje stanje že tako nevzdržno in ker nisem mogel več tega držati v sebi, ker je bil ves ta sram, vsa ta krivda, jeza in nisem mogel zdržati s takšnim pritiskom. Sedaj pa o tem govorim zato, ker želim, da bi to slišali tudi tisti, ki trpijo, pa si želijo pomoči«, nam je povedal mlad fant v oddaji Srečanja.