Svetnik dneva

VEČ ...|18. 8. 2019
Sv. Helena

Svetnik dneva

Sv. Helena
VEČ ...|18. 8. 2019

Spominjamo se

VEČ ...|18. 8. 2019
Spominjamo se dne 18. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 18. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 18. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|18. 8. 2019
Spominjamo se dne 18. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 8. 2019
Jožef Kvas

Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

Jožef Kvas

Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

duhovnostkulturaspomin

Graditelji slovenskega doma

Jožef Kvas
Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«
VEČ ...|18. 8. 2019
Jožef Kvas
Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

Tone Gorjup

duhovnostkulturaspomin

Sveta maša

VEČ ...|17. 8. 2019
Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju

Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.

Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju

Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.

duhovnostspominprekmurje

Sveta maša

Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju
Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.
VEČ ...|17. 8. 2019
Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju
Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.

Radio Ognjišče

duhovnostspominprekmurje

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Marko Zupan

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Spominjamo se

VEČ ...|16. 8. 2019
Spominjamo se dne 16. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 16. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 16. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|16. 8. 2019
Spominjamo se dne 16. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|15. 8. 2019
Spominjamo se dne 15. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 15. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 15. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|15. 8. 2019
Spominjamo se dne 15. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|15. 8. 2019
214. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Kadar zvečer – Minores, Ave Maria – Robertino, Santa Marija della montagna – Angela Wiedel, Ave Maira de Rosa – Majda Petan, Santa Maria – Kelly family, Ave Marija – Elda Viler, Mamma – Heintje, Milost – Oliver Dragojević; O, srečni dan – Jernej Jung in Delial; Ti me vodi – Tomislav Ivčić, Et Maintenant - Gilbert Becaud, Krila – Aleksander Mežek, I have a dream – Abba, Sara perche ti amo – Ricchi e poveri; Najlepše pesmi – Hazard, Mammy blue – Julio Iglesias, Always on my mind – Elvis Presley, Joka ati (Don’t cry daddy) – Oto Pestner, Lass die kleine dinge – kaplan Alfred Flury, I ni me strah – Tereza Kesovija; Hitro, hitro mine čas – Rafko Irgolič, I will follow him – Sister Act, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Večerni mrak je pal – Ivanka Kraševec; Goodbye, my love goodbye – Demis Roussos.

214. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Kadar zvečer – Minores, Ave Maria – Robertino, Santa Marija della montagna – Angela Wiedel, Ave Maira de Rosa – Majda Petan, Santa Maria – Kelly family, Ave Marija – Elda Viler, Mamma – Heintje, Milost – Oliver Dragojević; O, srečni dan – Jernej Jung in Delial; Ti me vodi – Tomislav Ivčić, Et Maintenant - Gilbert Becaud, Krila – Aleksander Mežek, I have a dream – Abba, Sara perche ti amo – Ricchi e poveri; Najlepše pesmi – Hazard, Mammy blue – Julio Iglesias, Always on my mind – Elvis Presley, Joka ati (Don’t cry daddy) – Oto Pestner, Lass die kleine dinge – kaplan Alfred Flury, I ni me strah – Tereza Kesovija; Hitro, hitro mine čas – Rafko Irgolič, I will follow him – Sister Act, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Večerni mrak je pal – Ivanka Kraševec; Goodbye, my love goodbye – Demis Roussos.

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

214. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Kadar zvečer – Minores, Ave Maria – Robertino, Santa Marija della montagna – Angela Wiedel, Ave Maira de Rosa – Majda Petan, Santa Maria – Kelly family, Ave Marija – Elda Viler, Mamma – Heintje, Milost – Oliver Dragojević; O, srečni dan – Jernej Jung in Delial; Ti me vodi – Tomislav Ivčić, Et Maintenant - Gilbert Becaud, Krila – Aleksander Mežek, I have a dream – Abba, Sara perche ti amo – Ricchi e poveri; Najlepše pesmi – Hazard, Mammy blue – Julio Iglesias, Always on my mind – Elvis Presley, Joka ati (Don’t cry daddy) – Oto Pestner, Lass die kleine dinge – kaplan Alfred Flury, I ni me strah – Tereza Kesovija; Hitro, hitro mine čas – Rafko Irgolič, I will follow him – Sister Act, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Večerni mrak je pal – Ivanka Kraševec; Goodbye, my love goodbye – Demis Roussos.
VEČ ...|15. 8. 2019
214. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Kadar zvečer – Minores, Ave Maria – Robertino, Santa Marija della montagna – Angela Wiedel, Ave Maira de Rosa – Majda Petan, Santa Maria – Kelly family, Ave Marija – Elda Viler, Mamma – Heintje, Milost – Oliver Dragojević; O, srečni dan – Jernej Jung in Delial; Ti me vodi – Tomislav Ivčić, Et Maintenant - Gilbert Becaud, Krila – Aleksander Mežek, I have a dream – Abba, Sara perche ti amo – Ricchi e poveri; Najlepše pesmi – Hazard, Mammy blue – Julio Iglesias, Always on my mind – Elvis Presley, Joka ati (Don’t cry daddy) – Oto Pestner, Lass die kleine dinge – kaplan Alfred Flury, I ni me strah – Tereza Kesovija; Hitro, hitro mine čas – Rafko Irgolič, I will follow him – Sister Act, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Večerni mrak je pal – Ivanka Kraševec; Goodbye, my love goodbye – Demis Roussos.

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|14. 8. 2019
Spominjamo se dne 14. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 14. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 14. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|14. 8. 2019
Spominjamo se dne 14. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Pogovor o

VEČ ...|14. 8. 2019
Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

infopogovorspominduhovnostdružbapogovor o

Pogovor o

Brez zgodb in pričevanj narod izgine
V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.
VEČ ...|14. 8. 2019
Brez zgodb in pričevanj narod izgine
V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Alen Salihović

infopogovorspominduhovnostdružbapogovor o

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 8. 2019
Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo

Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo

Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

infospominpolitika

Informativni prispevki

Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo
Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.
VEČ ...|14. 8. 2019
Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo
Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

Alen Salihović

infospominpolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 8. 2019
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?

France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?

France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnostromarski turizem

Zakladi naše dediščine

Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.
VEČ ...|13. 8. 2019
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnostromarski turizem

Svetnik dneva

VEČ ...|13. 8. 2019
Sv. Poncijan in Hipolit

Sv. Poncijan in Hipolit

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Poncijan in Hipolit
VEČ ...|13. 8. 2019
Sv. Poncijan in Hipolit

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|13. 8. 2019
Spominjamo se dne 13. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 13. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 13. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|13. 8. 2019
Spominjamo se dne 13. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|12. 8. 2019
Pogovarjali smo se s teologom in filozofom dr. Janezom Juhantom

Dotaknili smo se papeževega pisma duhovnikom, pri čemer je dr. Juhant komentiral tudi razmere, v katerih delujejo župniki v Sloveniji. Dotaknili smo se tudi političnih tem in tako spregovorili o integriteti ministrov, pa tudi o načrtih političnih strank za jesen. Dr. Juhant jepredstavil tudi svoj pogled na bližajoči se dan spomina na žrtve totalitarizmov.

Pogovarjali smo se s teologom in filozofom dr. Janezom Juhantom

Dotaknili smo se papeževega pisma duhovnikom, pri čemer je dr. Juhant komentiral tudi razmere, v katerih delujejo župniki v Sloveniji. Dotaknili smo se tudi političnih tem in tako spregovorili o integriteti ministrov, pa tudi o načrtih političnih strank za jesen. Dr. Juhant jepredstavil tudi svoj pogled na bližajoči se dan spomina na žrtve totalitarizmov.

papežžupnikpoloitikatotalitarizem

Spoznanje več, predsodek manj

Pogovarjali smo se s teologom in filozofom dr. Janezom Juhantom
Dotaknili smo se papeževega pisma duhovnikom, pri čemer je dr. Juhant komentiral tudi razmere, v katerih delujejo župniki v Sloveniji. Dotaknili smo se tudi političnih tem in tako spregovorili o integriteti ministrov, pa tudi o načrtih političnih strank za jesen. Dr. Juhant jepredstavil tudi svoj pogled na bližajoči se dan spomina na žrtve totalitarizmov.
VEČ ...|12. 8. 2019
Pogovarjali smo se s teologom in filozofom dr. Janezom Juhantom
Dotaknili smo se papeževega pisma duhovnikom, pri čemer je dr. Juhant komentiral tudi razmere, v katerih delujejo župniki v Sloveniji. Dotaknili smo se tudi političnih tem in tako spregovorili o integriteti ministrov, pa tudi o načrtih političnih strank za jesen. Dr. Juhant jepredstavil tudi svoj pogled na bližajoči se dan spomina na žrtve totalitarizmov.

Tanja Dominko

papežžupnikpoloitikatotalitarizem

Spominjamo se

VEČ ...|12. 8. 2019
Spominjamo se dne 12. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 12. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 12. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|12. 8. 2019
Spominjamo se dne 12. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|12. 8. 2019
Spomini poslušalcev na Radio Ognjišče

Odprli smo telefone in poslušali spomine poslušalcev na začetke Radia Ognjišče, spomine, ko ste poslušalci začeli poslušati naš program, spomine na katerega izmed radijskih dogodkov, ki jih je bilo v petindvajsetih letih zelo veliko in tudi spomine na kratek oddih, ki je bil na začetku avgusta v Radencih.

Spomini poslušalcev na Radio Ognjišče

Odprli smo telefone in poslušali spomine poslušalcev na začetke Radia Ognjišče, spomine, ko ste poslušalci začeli poslušati naš program, spomine na katerega izmed radijskih dogodkov, ki jih je bilo v petindvajsetih letih zelo veliko in tudi spomine na kratek oddih, ki je bil na začetku avgusta v Radencih.

prospomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomini poslušalcev na Radio Ognjišče
Odprli smo telefone in poslušali spomine poslušalcev na začetke Radia Ognjišče, spomine, ko ste poslušalci začeli poslušati naš program, spomine na katerega izmed radijskih dogodkov, ki jih je bilo v petindvajsetih letih zelo veliko in tudi spomine na kratek oddih, ki je bil na začetku avgusta v Radencih.
VEČ ...|12. 8. 2019
Spomini poslušalcev na Radio Ognjišče
Odprli smo telefone in poslušali spomine poslušalcev na začetke Radia Ognjišče, spomine, ko ste poslušalci začeli poslušati naš program, spomine na katerega izmed radijskih dogodkov, ki jih je bilo v petindvajsetih letih zelo veliko in tudi spomine na kratek oddih, ki je bil na začetku avgusta v Radencih.

Franci Trstenjak

prospomin

Svetnik dneva

VEČ ...|11. 8. 2019
Sv. Klara

Svetnik dneva

Sv. Klara
VEČ ...|11. 8. 2019

Spominjamo se

VEČ ...|11. 8. 2019
Spominjamo se dne 11. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 11. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 11. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|11. 8. 2019
Spominjamo se dne 11. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

O klasiki drugače

VEČ ...|11. 8. 2019
Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.

Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.
Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.
VEČ ...|11. 8. 2019
Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.
Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Spominjamo se

VEČ ...|10. 8. 2019
Spominjamo se dne 10. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 10. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 10. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|10. 8. 2019
Spominjamo se dne 10. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Radijska kateheza

VEČ ...|10. 8. 2019
Gospodovo spremenjenje na gori Tabor

Razlago nam je pripravil br. Jan Dominik Bogataj.

Gospodovo spremenjenje na gori Tabor

Razlago nam je pripravil br. Jan Dominik Bogataj.

duhovnostspomin

Radijska kateheza

Gospodovo spremenjenje na gori Tabor
Razlago nam je pripravil br. Jan Dominik Bogataj.
VEČ ...|10. 8. 2019
Gospodovo spremenjenje na gori Tabor
Razlago nam je pripravil br. Jan Dominik Bogataj.

Mateja Subotičanec

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|9. 8. 2019
Spominjamo se dne 9. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 9. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 9. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|9. 8. 2019
Spominjamo se dne 9. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Svetnik dneva

VEČ ...|8. 8. 2019
Sv. Dominik

Svetnik dneva

Sv. Dominik
VEČ ...|8. 8. 2019

Spominjamo se

VEČ ...|8. 8. 2019
Spominjamo se dne 8. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 8. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 8. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|8. 8. 2019
Spominjamo se dne 8. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|8. 8. 2019
213. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Noč sredi poletja - Stane Mancini, Serenade - Mario Lanza, Don’t be cruel - Elvis Presley, Ne bom se zaljubil nikdar – Nino Robić, San o ljetovanju – Marjana Deržaj in Nino Robić, Brown eyed girl – Van Morrison, Kar z drugo pleši twist – Lidija Kodrič, Volare in Piove (Ciao ciao bambina) – Domenico Modugno, Pesem morske deklice - Pepel in kri, Africa - Rose Laurens, Arrivederci Hans - Rita Pavone, Reci kdaj, kako te ljubim – Irena Tratnik in Oto Pestner; Greatest love of all - George Benson, I willl always love you - Dolly Parton, Ti si moja - Janko Ropret; California blue – Roy Orbison, Vesljaj – Gabi Novak in Marko Novosel, Kje je kdo, ki bi znal – Nada Žgur in Strune; Tu sais je taime – Shake; Beg, steal or borrow - The new seekers, Zarjavele trobente – Lačni Franc, La valle del eden - Nino de Angelo, Dream on – Nazareth; Lahko noč, Piran – Anika Horvat.

213. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Noč sredi poletja - Stane Mancini, Serenade - Mario Lanza, Don’t be cruel - Elvis Presley, Ne bom se zaljubil nikdar – Nino Robić, San o ljetovanju – Marjana Deržaj in Nino Robić, Brown eyed girl – Van Morrison, Kar z drugo pleši twist – Lidija Kodrič, Volare in Piove (Ciao ciao bambina) – Domenico Modugno, Pesem morske deklice - Pepel in kri, Africa - Rose Laurens, Arrivederci Hans - Rita Pavone, Reci kdaj, kako te ljubim – Irena Tratnik in Oto Pestner; Greatest love of all - George Benson, I willl always love you - Dolly Parton, Ti si moja - Janko Ropret; California blue – Roy Orbison, Vesljaj – Gabi Novak in Marko Novosel, Kje je kdo, ki bi znal – Nada Žgur in Strune; Tu sais je taime – Shake; Beg, steal or borrow - The new seekers, Zarjavele trobente – Lačni Franc, La valle del eden - Nino de Angelo, Dream on – Nazareth; Lahko noč, Piran – Anika Horvat.

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

213. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Noč sredi poletja - Stane Mancini, Serenade - Mario Lanza, Don’t be cruel - Elvis Presley, Ne bom se zaljubil nikdar – Nino Robić, San o ljetovanju – Marjana Deržaj in Nino Robić, Brown eyed girl – Van Morrison, Kar z drugo pleši twist – Lidija Kodrič, Volare in Piove (Ciao ciao bambina) – Domenico Modugno, Pesem morske deklice - Pepel in kri, Africa - Rose Laurens, Arrivederci Hans - Rita Pavone, Reci kdaj, kako te ljubim – Irena Tratnik in Oto Pestner; Greatest love of all - George Benson, I willl always love you - Dolly Parton, Ti si moja - Janko Ropret; California blue – Roy Orbison, Vesljaj – Gabi Novak in Marko Novosel, Kje je kdo, ki bi znal – Nada Žgur in Strune; Tu sais je taime – Shake; Beg, steal or borrow - The new seekers, Zarjavele trobente – Lačni Franc, La valle del eden - Nino de Angelo, Dream on – Nazareth; Lahko noč, Piran – Anika Horvat.
VEČ ...|8. 8. 2019
213. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Noč sredi poletja - Stane Mancini, Serenade - Mario Lanza, Don’t be cruel - Elvis Presley, Ne bom se zaljubil nikdar – Nino Robić, San o ljetovanju – Marjana Deržaj in Nino Robić, Brown eyed girl – Van Morrison, Kar z drugo pleši twist – Lidija Kodrič, Volare in Piove (Ciao ciao bambina) – Domenico Modugno, Pesem morske deklice - Pepel in kri, Africa - Rose Laurens, Arrivederci Hans - Rita Pavone, Reci kdaj, kako te ljubim – Irena Tratnik in Oto Pestner; Greatest love of all - George Benson, I willl always love you - Dolly Parton, Ti si moja - Janko Ropret; California blue – Roy Orbison, Vesljaj – Gabi Novak in Marko Novosel, Kje je kdo, ki bi znal – Nada Žgur in Strune; Tu sais je taime – Shake; Beg, steal or borrow - The new seekers, Zarjavele trobente – Lačni Franc, La valle del eden - Nino de Angelo, Dream on – Nazareth; Lahko noč, Piran – Anika Horvat.

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|7. 8. 2019
Spominjamo se dne 7. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 7. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 7. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|7. 8. 2019
Spominjamo se dne 7. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Svetnik dneva

VEČ ...|6. 8. 2019
Jezusova spremenitev na gori

Jezusova spremenitev na gori

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Jezusova spremenitev na gori
VEČ ...|6. 8. 2019
Jezusova spremenitev na gori

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|6. 8. 2019
Spominjamo se dne 6. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 6. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 6. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|6. 8. 2019
Spominjamo se dne 6. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|5. 8. 2019
Spominjamo se dne 5. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 5. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 5. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|5. 8. 2019
Spominjamo se dne 5. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|5. 8. 2019
Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 4. poglavje

V prvi avgustovski oddaji ste slišali 4. poglavje počitniške zgodbe, ki je bilo v znamenju romanja na grob sv. Frančiška Paolskega v Paolo na zahodni strani Kalabrije.

Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 4. poglavje

V prvi avgustovski oddaji ste slišali 4. poglavje počitniške zgodbe, ki je bilo v znamenju romanja na grob sv. Frančiška Paolskega v Paolo na zahodni strani Kalabrije.

spominpogovorduhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 4. poglavje
V prvi avgustovski oddaji ste slišali 4. poglavje počitniške zgodbe, ki je bilo v znamenju romanja na grob sv. Frančiška Paolskega v Paolo na zahodni strani Kalabrije.
VEČ ...|5. 8. 2019
Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 4. poglavje
V prvi avgustovski oddaji ste slišali 4. poglavje počitniške zgodbe, ki je bilo v znamenju romanja na grob sv. Frančiška Paolskega v Paolo na zahodni strani Kalabrije.

Franci Trstenjak

spominpogovorduhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|4. 8. 2019
Utriniki iz župnij Domžale, Šmartno pri Litiji, Sevnica in Šentrupert

Pred jubilejnim 10. radijskim kolesarjenjem Od Marije k Mariji smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji objavili nekaj posnetkov, ki so nastali na lanskoletnem kolesarjenju. Tako smo podrobneje spoznali nekaj župnij, ki so nas gostile, in sicer Domžale, Šmartno pri Litiji, Sevnico in Šentrupert.

Utriniki iz župnij Domžale, Šmartno pri Litiji, Sevnica in Šentrupert

Pred jubilejnim 10. radijskim kolesarjenjem Od Marije k Mariji smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji objavili nekaj posnetkov, ki so nastali na lanskoletnem kolesarjenju. Tako smo podrobneje spoznali nekaj župnij, ki so nas gostile, in sicer Domžale, Šmartno pri Litiji, Sevnico in Šentrupert.

spomindružbaduhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

Utriniki iz župnij Domžale, Šmartno pri Litiji, Sevnica in Šentrupert
Pred jubilejnim 10. radijskim kolesarjenjem Od Marije k Mariji smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji objavili nekaj posnetkov, ki so nastali na lanskoletnem kolesarjenju. Tako smo podrobneje spoznali nekaj župnij, ki so nas gostile, in sicer Domžale, Šmartno pri Litiji, Sevnico in Šentrupert.
VEČ ...|4. 8. 2019
Utriniki iz župnij Domžale, Šmartno pri Litiji, Sevnica in Šentrupert
Pred jubilejnim 10. radijskim kolesarjenjem Od Marije k Mariji smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji objavili nekaj posnetkov, ki so nastali na lanskoletnem kolesarjenju. Tako smo podrobneje spoznali nekaj župnij, ki so nas gostile, in sicer Domžale, Šmartno pri Litiji, Sevnico in Šentrupert.

Petra Stopar

spomindružbaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|4. 8. 2019
Spominjamo se dne 4. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 4. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 4. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|4. 8. 2019
Spominjamo se dne 4. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Pojdite in učite

VEČ ...|4. 8. 2019
Slovo s. Tadeje Mozetič in Madagaskar z očmi Steneta Kerina

V teh dneh se poslavljamo od s. Tadeje Mozetič, dolgoletne misijonarke med Indijanci v Paragvaju. Leta 2009 je stkala vezi med oddaljenim ljudstvom in našimi poslušalci, ki so v Pustni Sobotni iskrici gradili učilnice na njenem misijonu. Stane Kerin pa je spregovoril o svojih prvih mesecih dela na Madagaskarju.

Slovo s. Tadeje Mozetič in Madagaskar z očmi Steneta Kerina

V teh dneh se poslavljamo od s. Tadeje Mozetič, dolgoletne misijonarke med Indijanci v Paragvaju. Leta 2009 je stkala vezi med oddaljenim ljudstvom in našimi poslušalci, ki so v Pustni Sobotni iskrici gradili učilnice na njenem misijonu. Stane Kerin pa je spregovoril o svojih prvih mesecih dela na Madagaskarju.

družbaspominmisijoni. Tadeja MozetičStane KerinParagvajMadagaskar

Pojdite in učite

Slovo s. Tadeje Mozetič in Madagaskar z očmi Steneta Kerina
V teh dneh se poslavljamo od s. Tadeje Mozetič, dolgoletne misijonarke med Indijanci v Paragvaju. Leta 2009 je stkala vezi med oddaljenim ljudstvom in našimi poslušalci, ki so v Pustni Sobotni iskrici gradili učilnice na njenem misijonu. Stane Kerin pa je spregovoril o svojih prvih mesecih dela na Madagaskarju.
VEČ ...|4. 8. 2019
Slovo s. Tadeje Mozetič in Madagaskar z očmi Steneta Kerina
V teh dneh se poslavljamo od s. Tadeje Mozetič, dolgoletne misijonarke med Indijanci v Paragvaju. Leta 2009 je stkala vezi med oddaljenim ljudstvom in našimi poslušalci, ki so v Pustni Sobotni iskrici gradili učilnice na njenem misijonu. Stane Kerin pa je spregovoril o svojih prvih mesecih dela na Madagaskarju.

Jure Sešek

družbaspominmisijoni. Tadeja MozetičStane KerinParagvajMadagaskar

Spominjamo se

VEČ ...|2. 8. 2019
Spominjamo se dne 2. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 2. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 2. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|2. 8. 2019
Spominjamo se dne 2. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|1. 8. 2019
Spominjamo se dne 1. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 1. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 1. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|1. 8. 2019
Spominjamo se dne 1. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|1. 8. 2019
212. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Čas počitnic - Ivanka Kraševec; Notte di ferragosto – Gianni Morandi, No more lonely nights - Paul McCartney; Peškador – Oliver Dragojević in Faraoni; Moj lipi anđele - Oliver Dragojević; We have all teh time in the world – Louis Armstrong; Ribič, ribič me je ujel - Majda Sepe, Barcarole in der Nacht - Conny Francis, Ob la di ob la da – Marmelade, Tujci - Marjana Deržaj, Skitnica (Vagabonde) - Jasna Zlokić, WISHIN AND HOPIN - The Merseybeats, Nocoj (Sometimes) - Braco Koren; El condor pasa – Simon & Garfunkel; More sinje - Vinko Coce, Jokal bom na dežju – Lado Leskovar; Diana in Put your head on my shoulder - Paul Anka, My way -Frank Sinatra, Španske oči – Jožica Svete, Sviram mi sviraj – Tereza Kesovija; Be my baby – The Ronettes, Ko ljubzene srca vname – New Swing Quartet; Il mondo - Jimmy Fontana, Matilda, Matilda – Harry Belafonte; Proplakat če zora – Mišo Kovač; Od enih do treh - Prizma

212. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Čas počitnic - Ivanka Kraševec; Notte di ferragosto – Gianni Morandi, No more lonely nights - Paul McCartney; Peškador – Oliver Dragojević in Faraoni; Moj lipi anđele - Oliver Dragojević; We have all teh time in the world – Louis Armstrong; Ribič, ribič me je ujel - Majda Sepe, Barcarole in der Nacht - Conny Francis, Ob la di ob la da – Marmelade, Tujci - Marjana Deržaj, Skitnica (Vagabonde) - Jasna Zlokić, WISHIN AND HOPIN - The Merseybeats, Nocoj (Sometimes) - Braco Koren; El condor pasa – Simon & Garfunkel; More sinje - Vinko Coce, Jokal bom na dežju – Lado Leskovar; Diana in Put your head on my shoulder - Paul Anka, My way -Frank Sinatra, Španske oči – Jožica Svete, Sviram mi sviraj – Tereza Kesovija; Be my baby – The Ronettes, Ko ljubzene srca vname – New Swing Quartet; Il mondo - Jimmy Fontana, Matilda, Matilda – Harry Belafonte; Proplakat če zora – Mišo Kovač; Od enih do treh - Prizma

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

212. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Čas počitnic - Ivanka Kraševec; Notte di ferragosto – Gianni Morandi, No more lonely nights - Paul McCartney; Peškador – Oliver Dragojević in Faraoni; Moj lipi anđele - Oliver Dragojević; We have all teh time in the world – Louis Armstrong; Ribič, ribič me je ujel - Majda Sepe, Barcarole in der Nacht - Conny Francis, Ob la di ob la da – Marmelade, Tujci - Marjana Deržaj, Skitnica (Vagabonde) - Jasna Zlokić, WISHIN AND HOPIN - The Merseybeats, Nocoj (Sometimes) - Braco Koren; El condor pasa – Simon & Garfunkel; More sinje - Vinko Coce, Jokal bom na dežju – Lado Leskovar; Diana in Put your head on my shoulder - Paul Anka, My way -Frank Sinatra, Španske oči – Jožica Svete, Sviram mi sviraj – Tereza Kesovija; Be my baby – The Ronettes, Ko ljubzene srca vname – New Swing Quartet; Il mondo - Jimmy Fontana, Matilda, Matilda – Harry Belafonte; Proplakat če zora – Mišo Kovač; Od enih do treh - Prizma
VEČ ...|1. 8. 2019
212. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Čas počitnic - Ivanka Kraševec; Notte di ferragosto – Gianni Morandi, No more lonely nights - Paul McCartney; Peškador – Oliver Dragojević in Faraoni; Moj lipi anđele - Oliver Dragojević; We have all teh time in the world – Louis Armstrong; Ribič, ribič me je ujel - Majda Sepe, Barcarole in der Nacht - Conny Francis, Ob la di ob la da – Marmelade, Tujci - Marjana Deržaj, Skitnica (Vagabonde) - Jasna Zlokić, WISHIN AND HOPIN - The Merseybeats, Nocoj (Sometimes) - Braco Koren; El condor pasa – Simon & Garfunkel; More sinje - Vinko Coce, Jokal bom na dežju – Lado Leskovar; Diana in Put your head on my shoulder - Paul Anka, My way -Frank Sinatra, Španske oči – Jožica Svete, Sviram mi sviraj – Tereza Kesovija; Be my baby – The Ronettes, Ko ljubzene srca vname – New Swing Quartet; Il mondo - Jimmy Fontana, Matilda, Matilda – Harry Belafonte; Proplakat če zora – Mišo Kovač; Od enih do treh - Prizma

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|31. 7. 2019
Spominjamo se dne 31. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 31. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 31. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|31. 7. 2019
Spominjamo se dne 31. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Pogovor o

VEČ ...|31. 7. 2019
Obletnica združitve Prekmurja z matičnim narodom

Pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matično domovino smo v oddaji »Pogovor o« predstaviti priprave na praznovanje jubileja, shod 17. avgusta 1919 v Beltincih, okoliščine, ki so do tega pripeljale ter vlogo duhovnikom pri tem. V studiu smo gostili soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, župnika v Bogojini dr. Stanka Zvera in poslanca Jožefa Horvata. Predstavili so tudi preteklost Prekmurja.

Obletnica združitve Prekmurja z matičnim narodom

Pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matično domovino smo v oddaji »Pogovor o« predstaviti priprave na praznovanje jubileja, shod 17. avgusta 1919 v Beltincih, okoliščine, ki so do tega pripeljale ter vlogo duhovnikom pri tem. V studiu smo gostili soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, župnika v Bogojini dr. Stanka Zvera in poslanca Jožefa Horvata. Predstavili so tudi preteklost Prekmurja.

družbainfoodnosipogovorpolitikaspomin

Pogovor o

Obletnica združitve Prekmurja z matičnim narodom
Pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matično domovino smo v oddaji »Pogovor o« predstaviti priprave na praznovanje jubileja, shod 17. avgusta 1919 v Beltincih, okoliščine, ki so do tega pripeljale ter vlogo duhovnikom pri tem. V studiu smo gostili soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, župnika v Bogojini dr. Stanka Zvera in poslanca Jožefa Horvata. Predstavili so tudi preteklost Prekmurja.
VEČ ...|31. 7. 2019
Obletnica združitve Prekmurja z matičnim narodom
Pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matično domovino smo v oddaji »Pogovor o« predstaviti priprave na praznovanje jubileja, shod 17. avgusta 1919 v Beltincih, okoliščine, ki so do tega pripeljale ter vlogo duhovnikom pri tem. V studiu smo gostili soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, župnika v Bogojini dr. Stanka Zvera in poslanca Jožefa Horvata. Predstavili so tudi preteklost Prekmurja.

Tone Gorjup

družbainfoodnosipogovorpolitikaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|30. 7. 2019
Spominjamo se dne 30. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 30. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 30. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|30. 7. 2019
Spominjamo se dne 30. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Za nasmeh

VEČ ...|30. 7. 2019
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|30. 7. 2019
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|29. 7. 2019
Spominjamo se dne 29. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 29. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 29. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|29. 7. 2019
Spominjamo se dne 29. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|29. 7. 2019
Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 3. poglavje

V oddaji smo nadaljevali z letošnjo počitniško zgodbo. Predstavili smo 3. počitniški dan, z nami pa je bil tudi poseben gost Dario Žvrga. Slišali smo tudi veliko lepih melodij Franca Miheliča.

Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 3. poglavje

V oddaji smo nadaljevali z letošnjo počitniško zgodbo. Predstavili smo 3. počitniški dan, z nami pa je bil tudi poseben gost Dario Žvrga. Slišali smo tudi veliko lepih melodij Franca Miheliča.

spominpogovorduhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 3. poglavje
V oddaji smo nadaljevali z letošnjo počitniško zgodbo. Predstavili smo 3. počitniški dan, z nami pa je bil tudi poseben gost Dario Žvrga. Slišali smo tudi veliko lepih melodij Franca Miheliča.
VEČ ...|29. 7. 2019
Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 3. poglavje
V oddaji smo nadaljevali z letošnjo počitniško zgodbo. Predstavili smo 3. počitniški dan, z nami pa je bil tudi poseben gost Dario Žvrga. Slišali smo tudi veliko lepih melodij Franca Miheliča.

Franci Trstenjak

spominpogovorduhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|28. 7. 2019
Sv. Viktor

Svetnik dneva

Sv. Viktor
VEČ ...|28. 7. 2019

Spominjamo se

VEČ ...|28. 7. 2019
Spominjamo se dne 28. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 28. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 28. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|28. 7. 2019
Spominjamo se dne 28. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|27. 7. 2019
Spominjamo se dne 27. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 27. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 27. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|27. 7. 2019
Spominjamo se dne 27. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Svetnik dneva

VEČ ...|26. 7. 2019
Sv. Ana in Joahim

Sv. Ana in Joahim

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Ana in Joahim
VEČ ...|26. 7. 2019
Sv. Ana in Joahim

Radio Ognjišče

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|26. 7. 2019
Spominjamo se dne 26. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 26. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 26. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|26. 7. 2019
Spominjamo se dne 26. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 7. 2019
Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...

Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...

Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

janšapogovormigracijesdsinfokomentarpolitika

Informativni prispevki

Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...
Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.
VEČ ...|26. 7. 2019
Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...
Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

Tone Gorjup

janšapogovormigracijesdsinfokomentarpolitika

Svetnik dneva

VEČ ...|25. 7. 2019
Sv. Jakob

Svetnik dneva

Sv. Jakob
VEČ ...|25. 7. 2019
Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 8. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. avgust 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. avgust 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|18. 8. 2019
Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov kot dopolnilna dejavnost na kmetiji

V oddaji smo se v luči prihajajočega sejma Agra z gospo Andrejko Krt pogovarjali o trženju in prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetiji.

Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov kot dopolnilna dejavnost na kmetiji

V oddaji smo se v luči prihajajočega sejma Agra z gospo Andrejko Krt pogovarjali o trženju in prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetiji.

Robert Božič

kmetijstvonaravapogovorsvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|13. 8. 2019
Judežev denar

Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

Judežev denar

Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

Robert Božič

kmetijstvopolitikakomentar

Naš gost

VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Damijana Medved

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Duhovna misel

VEČ ...|17. 8. 2019
Sprejeti Njegov blagoslov

Pustite otročiče in ne branite jim priti k meni, zakaj takih je nebeško kraljestvo. Položil je nanje roke in potem je šel od ondod. (Mt 19, 14-15)

Sprejeti Njegov blagoslov

Pustite otročiče in ne branite jim priti k meni, zakaj takih je nebeško kraljestvo. Položil je nanje roke in potem je šel od ondod. (Mt 19, 14-15)

Gregor Čušin

duhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|18. 8. 2019
Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.

Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.

Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Jože Bartolj

Ivo JevnikarJanez Suhadolc

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 8. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 8. 2019
Jožef Kvas

Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

Jožef Kvas

Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

Tone Gorjup

duhovnostkulturaspomin

Pojdite in učite

VEČ ...|18. 8. 2019
Klic po pomoči iz Zakrpatja (2. del)

V oddaji smo ponovno gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Znova je prišla s prošnjo in zahvalami iz Zakrpatja.

Klic po pomoči iz Zakrpatja (2. del)

V oddaji smo ponovno gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Znova je prišla s prošnjo in zahvalami iz Zakrpatja.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniUkrajinaJožica Strle