Svetnik dneva

VEČ ...|19. 1. 2020
Sv. Arsenij in Baraga

Sv. Arsenij in Baraga

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Arsenij in Baraga
VEČ ...|19. 1. 2020
Sv. Arsenij in Baraga

Radio Ognjišče

duhovnostspomin

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|19. 1. 2020
Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj

Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.

Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj

Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.

spominbrata MurgeljAnton MurgeljAlojzij Murgelj

Slovenski mučenci 20. stoletja

Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj
Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.
VEČ ...|19. 1. 2020
Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj
Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.

Jože Bartolj

spominbrata MurgeljAnton MurgeljAlojzij Murgelj

Moja zgodba

VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del
Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.
VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del
Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Jože Bartolj

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 1. 2020
Tone Bitenc (1920 - 1977)

Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.

Tone Bitenc (1920 - 1977)

Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Tone Bitenc (1920 - 1977)
Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.
VEČ ...|19. 1. 2020
Tone Bitenc (1920 - 1977)
Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.

Tone Gorjup

spomin

Spominjamo se

VEČ ...|18. 1. 2020
Spominjamo se dne 18. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 18. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 18. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|18. 1. 2020
Spominjamo se dne 18. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Naš gost

VEČ ...|18. 1. 2020
Naš gost basist Luka Debevc Mayer

Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.

Naš gost basist Luka Debevc Mayer

Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.

pogovorglasbaLuka Debevec Mayer

Naš gost

Naš gost basist Luka Debevc Mayer
Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.
VEČ ...|18. 1. 2020
Naš gost basist Luka Debevc Mayer
Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.

Jože Bartolj

pogovorglasbaLuka Debevec Mayer

Spominjamo se

VEČ ...|17. 1. 2020
Spominjamo se dne 17. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 17. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 17. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|17. 1. 2020
Spominjamo se dne 17. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Petkov večer

VEČ ...|17. 1. 2020
Vokalna skupina Cantate Domino

Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja je lani praznovala 30. obletnico ustanovitve. Svoje spomine na začetke, nastope in zanimive dogodke, med njimi na petje pri sveti maši s papežem Frančiškom, sta z nami delila Franc in Helena Štefanič.

Vokalna skupina Cantate Domino

Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja je lani praznovala 30. obletnico ustanovitve. Svoje spomine na začetke, nastope in zanimive dogodke, med njimi na petje pri sveti maši s papežem Frančiškom, sta z nami delila Franc in Helena Štefanič.

glasbapogovorpapežvokalna skupina

Petkov večer

Vokalna skupina Cantate Domino
Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja je lani praznovala 30. obletnico ustanovitve. Svoje spomine na začetke, nastope in zanimive dogodke, med njimi na petje pri sveti maši s papežem Frančiškom, sta z nami delila Franc in Helena Štefanič.
VEČ ...|17. 1. 2020
Vokalna skupina Cantate Domino
Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja je lani praznovala 30. obletnico ustanovitve. Svoje spomine na začetke, nastope in zanimive dogodke, med njimi na petje pri sveti maši s papežem Frančiškom, sta z nami delila Franc in Helena Štefanič.

Marjan BuničPetra Stopar

glasbapogovorpapežvokalna skupina

Svetnik dneva

VEČ ...|16. 1. 2020
Sv. Marcel I.

Svetnik dneva

Sv. Marcel I.
VEČ ...|16. 1. 2020

Spominjamo se

VEČ ...|16. 1. 2020
Spominjamo se dne 16. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 16. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 16. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|16. 1. 2020
Spominjamo se dne 16. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|16. 1. 2020
236. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …

236. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

236. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …
VEČ ...|16. 1. 2020
236. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|15. 1. 2020
Sv. Pavel iz Teb

Svetnik dneva

Sv. Pavel iz Teb
VEČ ...|15. 1. 2020

Spominjamo se

VEČ ...|15. 1. 2020
Spominjamo se dne 15. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 15. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 15. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|15. 1. 2020
Spominjamo se dne 15. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Komentar Časnik.si

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.
VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Spominjamo se

VEČ ...|14. 1. 2020
Spominjamo se dne 14. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 14. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 14. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|14. 1. 2020
Spominjamo se dne 14. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|13. 1. 2020
Spominjamo se dne 13. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 13. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 13. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|13. 1. 2020
Spominjamo se dne 13. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|13. 1. 2020
Posnetek 25. gala koncerta Radia Ognjišče 1/3

V oddaji PRO ste slišali posnetek prve tretjine 25. gala koncerta Radia Ognjišče. Nadaljevanji bosta 20. in 27. januarja.

Posnetek 25. gala koncerta Radia Ognjišče 1/3

V oddaji PRO ste slišali posnetek prve tretjine 25. gala koncerta Radia Ognjišče. Nadaljevanji bosta 20. in 27. januarja.

spominglasba

Prijatelji Radia Ognjišče

Posnetek 25. gala koncerta Radia Ognjišče 1/3
V oddaji PRO ste slišali posnetek prve tretjine 25. gala koncerta Radia Ognjišče. Nadaljevanji bosta 20. in 27. januarja.
VEČ ...|13. 1. 2020
Posnetek 25. gala koncerta Radia Ognjišče 1/3
V oddaji PRO ste slišali posnetek prve tretjine 25. gala koncerta Radia Ognjišče. Nadaljevanji bosta 20. in 27. januarja.

Franci Trstenjak

spominglasba

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 1. 2020
Les Slovenes - Koroška galerija v 2020 - V spomin Tonetu Seifertu

Društvo slovenskih izobražencev v Trstu predstavlja knjigo o aleksandrinkah »Les Slovènes«.Korška galerija likovnih umetnosti v letu 2020.Umrl je akademski slikar Tone Seifert.

Les Slovenes - Koroška galerija v 2020 - V spomin Tonetu Seifertu

Društvo slovenskih izobražencev v Trstu predstavlja knjigo o aleksandrinkah »Les Slovènes«.Korška galerija likovnih umetnosti v letu 2020.Umrl je akademski slikar Tone Seifert.

kulturaTone Seifert

Kulturni utrinki

Les Slovenes - Koroška galerija v 2020 - V spomin Tonetu Seifertu
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu predstavlja knjigo o aleksandrinkah »Les Slovènes«.Korška galerija likovnih umetnosti v letu 2020.Umrl je akademski slikar Tone Seifert.
VEČ ...|13. 1. 2020
Les Slovenes - Koroška galerija v 2020 - V spomin Tonetu Seifertu
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu predstavlja knjigo o aleksandrinkah »Les Slovènes«.Korška galerija likovnih umetnosti v letu 2020.Umrl je akademski slikar Tone Seifert.

Jože Bartolj

kulturaTone Seifert

Spominjamo se

VEČ ...|12. 1. 2020
Spominjamo se dne 12. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 12. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 12. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|12. 1. 2020
Spominjamo se dne 12. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|12. 1. 2020
Srečko Huth (1907 – 1943)

Spoznali smo duhovnika Srečka Hutha, ki so ga partizani preoblečeni v nemške uniforme aretirali 18. oktobra 1943 in ga dan kasneje, po hudem mučenju, umorili pod Koprivnikom.

Srečko Huth (1907 – 1943)

Spoznali smo duhovnika Srečka Hutha, ki so ga partizani preoblečeni v nemške uniforme aretirali 18. oktobra 1943 in ga dan kasneje, po hudem mučenju, umorili pod Koprivnikom.

spominSrečko Huth

Slovenski mučenci 20. stoletja

Srečko Huth (1907 – 1943)
Spoznali smo duhovnika Srečka Hutha, ki so ga partizani preoblečeni v nemške uniforme aretirali 18. oktobra 1943 in ga dan kasneje, po hudem mučenju, umorili pod Koprivnikom.
VEČ ...|12. 1. 2020
Srečko Huth (1907 – 1943)
Spoznali smo duhovnika Srečka Hutha, ki so ga partizani preoblečeni v nemške uniforme aretirali 18. oktobra 1943 in ga dan kasneje, po hudem mučenju, umorili pod Koprivnikom.

Jože Bartolj

spominSrečko Huth

Moja zgodba

VEČ ...|12. 1. 2020
Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del

Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del

Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

spominMartin BreceljMajda Jazbec MačekErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del
Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.
VEČ ...|12. 1. 2020
Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del
Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

Jože Bartolj

spominMartin BreceljMajda Jazbec MačekErnest Jazbec

Spominjamo se

VEČ ...|11. 1. 2020
Spominjamo se dne 11. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 11. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 11. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|11. 1. 2020
Spominjamo se dne 11. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Svetnik dneva

VEČ ...|10. 1. 2020
Sv. Agaton

Svetnik dneva

Sv. Agaton
VEČ ...|10. 1. 2020

Spominjamo se

VEČ ...|10. 1. 2020
Spominjamo se dne 10. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 10. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 10. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|10. 1. 2020
Spominjamo se dne 10. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Svetnik dneva

VEČ ...|9. 1. 2020
Sv. Andrej Corsini

Sv. Andrej Corsini

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Andrej Corsini
VEČ ...|9. 1. 2020
Sv. Andrej Corsini

Jure Sešek

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|9. 1. 2020
Spominjamo se dne 9. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 9. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 9. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|9. 1. 2020
Spominjamo se dne 9. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|9. 1. 2020
235. oddaja

četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Včasih, ko se srečava – Nino Robić; May each day – Andy Williams, Soleado - Daniel Sentacruz Ensemble, Lepše ni nikjer na svetu – Oto Pestner; Slovenija, najlepša si dežela – Nace Junkar in Oto Pestner, Nota per me - Adriano Celentano, In The Ghetto – Elvis Presley, Stara plošča – Ivanka Kraševec, Come back Liza – Harry Belafonte, What is life - George Harrison, Smoke gets in your eyes - The Platters, Volare - Domenico Modugno,‎ Please come to Boston - Joan Baez ...

235. oddaja

četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Včasih, ko se srečava – Nino Robić; May each day – Andy Williams, Soleado - Daniel Sentacruz Ensemble, Lepše ni nikjer na svetu – Oto Pestner; Slovenija, najlepša si dežela – Nace Junkar in Oto Pestner, Nota per me - Adriano Celentano, In The Ghetto – Elvis Presley, Stara plošča – Ivanka Kraševec, Come back Liza – Harry Belafonte, What is life - George Harrison, Smoke gets in your eyes - The Platters, Volare - Domenico Modugno,‎ Please come to Boston - Joan Baez ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

235. oddaja
četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Včasih, ko se srečava – Nino Robić; May each day – Andy Williams, Soleado - Daniel Sentacruz Ensemble, Lepše ni nikjer na svetu – Oto Pestner; Slovenija, najlepša si dežela – Nace Junkar in Oto Pestner, Nota per me - Adriano Celentano, In The Ghetto – Elvis Presley, Stara plošča – Ivanka Kraševec, Come back Liza – Harry Belafonte, What is life - George Harrison, Smoke gets in your eyes - The Platters, Volare - Domenico Modugno,‎ Please come to Boston - Joan Baez ...
VEČ ...|9. 1. 2020
235. oddaja
četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Včasih, ko se srečava – Nino Robić; May each day – Andy Williams, Soleado - Daniel Sentacruz Ensemble, Lepše ni nikjer na svetu – Oto Pestner; Slovenija, najlepša si dežela – Nace Junkar in Oto Pestner, Nota per me - Adriano Celentano, In The Ghetto – Elvis Presley, Stara plošča – Ivanka Kraševec, Come back Liza – Harry Belafonte, What is life - George Harrison, Smoke gets in your eyes - The Platters, Volare - Domenico Modugno,‎ Please come to Boston - Joan Baez ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|8. 1. 2020
Spominjamo se dne 8. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 8. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 8. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|8. 1. 2020
Spominjamo se dne 8. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Pogovor o

VEČ ...|8. 1. 2020
S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti

V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.

S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti

V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.

družbaizobraževanjeinfokomentarmladinaravapogovorpolitikaspominvzgoja

Pogovor o

S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti
V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.
VEČ ...|8. 1. 2020
S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti
V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.

Tanja Dominko

družbaizobraževanjeinfokomentarmladinaravapogovorpolitikaspominvzgoja

Spominjamo se

VEČ ...|7. 1. 2020
Spominjamo se dne 7. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 7. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 7. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|7. 1. 2020
Spominjamo se dne 7. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Za nasmeh

VEČ ...|7. 1. 2020
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|7. 1. 2020
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 1. 2020
Spominska razstava Janeza Bernika

V sredo 8. januarja ob 18.h bodo v Kregarjevem atriju pstavili na ogled spominsko razstavo pokojnega akademika Janeza Bernika. Razstavljena dela so iz zasebne zbirke slikarjeve sestre Ljudmile Mrzlikar.

Spominska razstava Janeza Bernika

V sredo 8. januarja ob 18.h bodo v Kregarjevem atriju pstavili na ogled spominsko razstavo pokojnega akademika Janeza Bernika. Razstavljena dela so iz zasebne zbirke slikarjeve sestre Ljudmile Mrzlikar.

kulturaJanez Bernik

Kulturni utrinki

Spominska razstava Janeza Bernika
V sredo 8. januarja ob 18.h bodo v Kregarjevem atriju pstavili na ogled spominsko razstavo pokojnega akademika Janeza Bernika. Razstavljena dela so iz zasebne zbirke slikarjeve sestre Ljudmile Mrzlikar.
VEČ ...|7. 1. 2020
Spominska razstava Janeza Bernika
V sredo 8. januarja ob 18.h bodo v Kregarjevem atriju pstavili na ogled spominsko razstavo pokojnega akademika Janeza Bernika. Razstavljena dela so iz zasebne zbirke slikarjeve sestre Ljudmile Mrzlikar.

Jože Bartolj

kulturaJanez Bernik

Spominjamo se

VEČ ...|6. 1. 2020
Spominjamo se dne 6. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 6. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 6. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|6. 1. 2020
Spominjamo se dne 6. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|6. 1. 2020
Posnetek radijske oddaje iz Clevelanda

Tokrat ste slišali posnetek radijske oddaje, ki je bila ustvarjena pred več kot šestdesetimi leti v Clevelandu v Ameriki in je bila celo objavljena na vinilni plošči. To ploščo smo pridobili in tako ste lahko slišali nekaj božičnih pesmi, kakor so jih odpeli naši rojaki pred več desetletji in govor škofa Gregorija Rožmana.

Posnetek radijske oddaje iz Clevelanda

Tokrat ste slišali posnetek radijske oddaje, ki je bila ustvarjena pred več kot šestdesetimi leti v Clevelandu v Ameriki in je bila celo objavljena na vinilni plošči. To ploščo smo pridobili in tako ste lahko slišali nekaj božičnih pesmi, kakor so jih odpeli naši rojaki pred več desetletji in govor škofa Gregorija Rožmana.

spomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Posnetek radijske oddaje iz Clevelanda
Tokrat ste slišali posnetek radijske oddaje, ki je bila ustvarjena pred več kot šestdesetimi leti v Clevelandu v Ameriki in je bila celo objavljena na vinilni plošči. To ploščo smo pridobili in tako ste lahko slišali nekaj božičnih pesmi, kakor so jih odpeli naši rojaki pred več desetletji in govor škofa Gregorija Rožmana.
VEČ ...|6. 1. 2020
Posnetek radijske oddaje iz Clevelanda
Tokrat ste slišali posnetek radijske oddaje, ki je bila ustvarjena pred več kot šestdesetimi leti v Clevelandu v Ameriki in je bila celo objavljena na vinilni plošči. To ploščo smo pridobili in tako ste lahko slišali nekaj božičnih pesmi, kakor so jih odpeli naši rojaki pred več desetletji in govor škofa Gregorija Rožmana.

Franci Trstenjak

spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|5. 1. 2020
Sv. Edvard

Svetnik dneva

Sv. Edvard
VEČ ...|5. 1. 2020

Spominjamo se

VEČ ...|5. 1. 2020
Spominjamo se dne 5. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 5. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 5. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|5. 1. 2020
Spominjamo se dne 5. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|5. 1. 2020
Janko Komljanec (1892 – 1942)

15. junija 1942 so partizani zvečer obkolili župnišče V Prečni. Župnika Komljanca, farovškega hlapca Alojza Pašiča iz Semiča ter dva brata z Daljnega Vrha, Antona in Alojza Murglja, so odgnali proti gradu Hmeljnik. Tam so jih pretepali in drugače zasliševali. V neki dolinici severno od gradu Hmeljnik so 17. junija 1942 župnika in njegove sotrpine hudo mučili in slednjič umorili.

Janko Komljanec (1892 – 1942)

15. junija 1942 so partizani zvečer obkolili župnišče V Prečni. Župnika Komljanca, farovškega hlapca Alojza Pašiča iz Semiča ter dva brata z Daljnega Vrha, Antona in Alojza Murglja, so odgnali proti gradu Hmeljnik. Tam so jih pretepali in drugače zasliševali. V neki dolinici severno od gradu Hmeljnik so 17. junija 1942 župnika in njegove sotrpine hudo mučili in slednjič umorili.

spominJanko Komljanec

Slovenski mučenci 20. stoletja

Janko Komljanec (1892 – 1942)
15. junija 1942 so partizani zvečer obkolili župnišče V Prečni. Župnika Komljanca, farovškega hlapca Alojza Pašiča iz Semiča ter dva brata z Daljnega Vrha, Antona in Alojza Murglja, so odgnali proti gradu Hmeljnik. Tam so jih pretepali in drugače zasliševali. V neki dolinici severno od gradu Hmeljnik so 17. junija 1942 župnika in njegove sotrpine hudo mučili in slednjič umorili.
VEČ ...|5. 1. 2020
Janko Komljanec (1892 – 1942)
15. junija 1942 so partizani zvečer obkolili župnišče V Prečni. Župnika Komljanca, farovškega hlapca Alojza Pašiča iz Semiča ter dva brata z Daljnega Vrha, Antona in Alojza Murglja, so odgnali proti gradu Hmeljnik. Tam so jih pretepali in drugače zasliševali. V neki dolinici severno od gradu Hmeljnik so 17. junija 1942 župnika in njegove sotrpine hudo mučili in slednjič umorili.

Jože Bartolj

spominJanko Komljanec

Moja zgodba

VEČ ...|5. 1. 2020
Po sili vojak 2 - pisma

V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2020, bomo ob 20.h spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je še do 8. marca na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar bo tokrat predstavila zbrana pisma s fronte, ki so jih pisali mobiliziranci svojim družinam.

Po sili vojak 2 - pisma

V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2020, bomo ob 20.h spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je še do 8. marca na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar bo tokrat predstavila zbrana pisma s fronte, ki so jih pisali mobiliziranci svojim družinam.

spominPo sili vojakmobilizirani slovenci

Moja zgodba

Po sili vojak 2 - pisma
V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2020, bomo ob 20.h spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je še do 8. marca na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar bo tokrat predstavila zbrana pisma s fronte, ki so jih pisali mobiliziranci svojim družinam.
VEČ ...|5. 1. 2020
Po sili vojak 2 - pisma
V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2020, bomo ob 20.h spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je še do 8. marca na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar bo tokrat predstavila zbrana pisma s fronte, ki so jih pisali mobiliziranci svojim družinam.

Jože Bartolj

spominPo sili vojakmobilizirani slovenci

Spominjamo se

VEČ ...|4. 1. 2020
Spominjamo se dne 4. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 4. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 4. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|4. 1. 2020
Spominjamo se dne 4. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Svetnik dneva

VEČ ...|3. 1. 2020
Sv. Genovefa Pariška

Sv. Genovefa Pariška

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Genovefa Pariška
VEČ ...|3. 1. 2020
Sv. Genovefa Pariška

Radio Ognjišče

duhovnostspomin

Za nasmeh

VEČ ...|3. 1. 2020
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|3. 1. 2020
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Kolokvij

VEČ ...|3. 1. 2020
Alojzij Grozde

Začetek leta ob mnogih stvareh prinaša tudi spomin na smrt našega mladega mučenca, blaženega Alojzija Grozdeta. Oddaja pripoveduje o njem in njegovi poeziji, o vplivu na sodobno mladino ter o filmu Srce se ne boji.

Alojzij Grozde

Začetek leta ob mnogih stvareh prinaša tudi spomin na smrt našega mladega mučenca, blaženega Alojzija Grozdeta. Oddaja pripoveduje o njem in njegovi poeziji, o vplivu na sodobno mladino ter o filmu Srce se ne boji.

duhovnostdružbaspominmladiGrozde

Kolokvij

Alojzij Grozde
Začetek leta ob mnogih stvareh prinaša tudi spomin na smrt našega mladega mučenca, blaženega Alojzija Grozdeta. Oddaja pripoveduje o njem in njegovi poeziji, o vplivu na sodobno mladino ter o filmu Srce se ne boji.
VEČ ...|3. 1. 2020
Alojzij Grozde
Začetek leta ob mnogih stvareh prinaša tudi spomin na smrt našega mladega mučenca, blaženega Alojzija Grozdeta. Oddaja pripoveduje o njem in njegovi poeziji, o vplivu na sodobno mladino ter o filmu Srce se ne boji.

Marjan Bunič

duhovnostdružbaspominmladiGrozde

Spominjamo se

VEČ ...|2. 1. 2020
Spominjamo se dne 2. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 2. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 2. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|2. 1. 2020
Spominjamo se dne 2. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|2. 1. 2020
234. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srečno novo leto – Oto Pestner, Memories are made of this – Dean Martin, Felicita - Al Bano in Romina Power, Vso srečo - Alfi Nipič, La Paloma adieu – Mireille Mathieu, You are so beaufitul - Joe Cocker, How Deep Is Your Love - Bee Gees. Materin nasmeh – Pepel in kri, Ballade pour Adeline - Richard Clayderman, Ti si mi u krvi – Zdravko Čolić, Wo meine Sonne scheint – Caterina Valente, To je moj dragi dom – Rafko Irgolič, Poor Little Fool - Ricky Nelson, Tom Pillibi – Jackquelline Boyer, Zvon ljubezni – Deliali, Annie’s song – John Denver in Olivia Newton – John, Comme j’ai toujours envie d’aimer – Marc Hamilton, Najlepša hvala – Marija Ahačič Pollak, Come vorrei – Ricchi e poveri, I do I do I do – Abba, Čas beži kakor dim – Elda Viler, I’m sorry – Brenda Lee: Duga je, duga noć – Gabi Novak; Njej, ki sem jo ljubil – Edvin Fliser; Zelena leta – Tatjana Gros …

234. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srečno novo leto – Oto Pestner, Memories are made of this – Dean Martin, Felicita - Al Bano in Romina Power, Vso srečo - Alfi Nipič, La Paloma adieu – Mireille Mathieu, You are so beaufitul - Joe Cocker, How Deep Is Your Love - Bee Gees. Materin nasmeh – Pepel in kri, Ballade pour Adeline - Richard Clayderman, Ti si mi u krvi – Zdravko Čolić, Wo meine Sonne scheint – Caterina Valente, To je moj dragi dom – Rafko Irgolič, Poor Little Fool - Ricky Nelson, Tom Pillibi – Jackquelline Boyer, Zvon ljubezni – Deliali, Annie’s song – John Denver in Olivia Newton – John, Comme j’ai toujours envie d’aimer – Marc Hamilton, Najlepša hvala – Marija Ahačič Pollak, Come vorrei – Ricchi e poveri, I do I do I do – Abba, Čas beži kakor dim – Elda Viler, I’m sorry – Brenda Lee: Duga je, duga noć – Gabi Novak; Njej, ki sem jo ljubil – Edvin Fliser; Zelena leta – Tatjana Gros …

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

234. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srečno novo leto – Oto Pestner, Memories are made of this – Dean Martin, Felicita - Al Bano in Romina Power, Vso srečo - Alfi Nipič, La Paloma adieu – Mireille Mathieu, You are so beaufitul - Joe Cocker, How Deep Is Your Love - Bee Gees. Materin nasmeh – Pepel in kri, Ballade pour Adeline - Richard Clayderman, Ti si mi u krvi – Zdravko Čolić, Wo meine Sonne scheint – Caterina Valente, To je moj dragi dom – Rafko Irgolič, Poor Little Fool - Ricky Nelson, Tom Pillibi – Jackquelline Boyer, Zvon ljubezni – Deliali, Annie’s song – John Denver in Olivia Newton – John, Comme j’ai toujours envie d’aimer – Marc Hamilton, Najlepša hvala – Marija Ahačič Pollak, Come vorrei – Ricchi e poveri, I do I do I do – Abba, Čas beži kakor dim – Elda Viler, I’m sorry – Brenda Lee: Duga je, duga noć – Gabi Novak; Njej, ki sem jo ljubil – Edvin Fliser; Zelena leta – Tatjana Gros …
VEČ ...|2. 1. 2020
234. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srečno novo leto – Oto Pestner, Memories are made of this – Dean Martin, Felicita - Al Bano in Romina Power, Vso srečo - Alfi Nipič, La Paloma adieu – Mireille Mathieu, You are so beaufitul - Joe Cocker, How Deep Is Your Love - Bee Gees. Materin nasmeh – Pepel in kri, Ballade pour Adeline - Richard Clayderman, Ti si mi u krvi – Zdravko Čolić, Wo meine Sonne scheint – Caterina Valente, To je moj dragi dom – Rafko Irgolič, Poor Little Fool - Ricky Nelson, Tom Pillibi – Jackquelline Boyer, Zvon ljubezni – Deliali, Annie’s song – John Denver in Olivia Newton – John, Comme j’ai toujours envie d’aimer – Marc Hamilton, Najlepša hvala – Marija Ahačič Pollak, Come vorrei – Ricchi e poveri, I do I do I do – Abba, Čas beži kakor dim – Elda Viler, I’m sorry – Brenda Lee: Duga je, duga noć – Gabi Novak; Njej, ki sem jo ljubil – Edvin Fliser; Zelena leta – Tatjana Gros …

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|1. 1. 2020
Spominjamo se dne 1. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 1. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 1. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|1. 1. 2020
Spominjamo se dne 1. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Svetnik dneva

VEČ ...|31. 12. 2019
Sv. Silvester

Svetnik dneva

Sv. Silvester
VEČ ...|31. 12. 2019

Spominjamo se

VEČ ...|31. 12. 2019
Spominjamo se dne 31. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 31. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 31. 12.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|31. 12. 2019
Spominjamo se dne 31. 12.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|30. 12. 2019
Spominjamo se dne 30. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 30. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 30. 12.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|30. 12. 2019
Spominjamo se dne 30. 12.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Z ljudmi na poti

VEČ ...|29. 12. 2019
Barbara Domiter, Poljakinja v Sloveniji

Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.

Barbara Domiter, Poljakinja v Sloveniji

Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.

pogovorglasbaspomin

Z ljudmi na poti

Barbara Domiter, Poljakinja v Sloveniji
Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.
VEČ ...|29. 12. 2019
Barbara Domiter, Poljakinja v Sloveniji
Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.

Andrej Šinko

pogovorglasbaspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|29. 12. 2019
Sv. Tomaž Becket

Sv. Tomaž Becket

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Tomaž Becket
VEČ ...|29. 12. 2019
Sv. Tomaž Becket

Radio Ognjišče

duhovnostspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|17. 1. 2020
Alpinistka Marija Jeglič: Mene pa teh stvari ni strah

V vertikali smo se navezali s še aktualno naj alpinistko Marijo Jeglič - Meri. Kot pravi sama, v alpinizmu najbolj ceni dobro zgodbo. Pogovarjali smo se o treningu, odpravah, strahu in alpinističnem živjenju...

Alpinistka Marija Jeglič: Mene pa teh stvari ni strah

V vertikali smo se navezali s še aktualno naj alpinistko Marijo Jeglič - Meri. Kot pravi sama, v alpinizmu najbolj ceni dobro zgodbo. Pogovarjali smo se o treningu, odpravah, strahu in alpinističnem živjenju...

Blaž Lesnik

alpinizemplezanjenaravašport

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 1. 2020
Problematika naraščanja populacije zveri

Po vsej Evropi se odvijajo protesti kmetov zaradi naraščajočih populacij zveri. To področje, še posebej pogled na razmere v Sloveniji, je bila tudi osrednja tema nedeljske kmetijske oddaje.

Problematika naraščanja populacije zveri

Po vsej Evropi se odvijajo protesti kmetov zaradi naraščajočih populacij zveri. To področje, še posebej pogled na razmere v Sloveniji, je bila tudi osrednja tema nedeljske kmetijske oddaje.

Slavi Košir

kmetijstvozveriškodelokalno

Naš pogled

VEČ ...|14. 1. 2020
Stockholm v Dražgošah

Stockholm v Dražgošah

Jože Bartolj

komentarJože Bartolj

Pogovor o

VEČ ...|15. 1. 2020
Se bodo razmere na Bližnjem vzhodu stabilizirale?

O zaostrenih odnosih med ZDA in Iranom, možnem razvoju dogodkov ter vplivu dogajanja na stabilnost regije. Gostje so bili politična analitika dr. Primož Šterbenc in Klemen Balanč ter obramboslovec dr. Vladimir Prebilič.

Se bodo razmere na Bližnjem vzhodu stabilizirale?

O zaostrenih odnosih med ZDA in Iranom, možnem razvoju dogodkov ter vplivu dogajanja na stabilnost regije. Gostje so bili politična analitika dr. Primož Šterbenc in Klemen Balanč ter obramboslovec dr. Vladimir Prebilič.

Andrej Šinko

politikavarnostsvet

Globine

VEČ ...|14. 1. 2020
O dveh poteh v Svetem pismu

V tretjo sezono oddaje Globine smo vstopili s knjigo vseh knjig. Skozi Staro zavezo se vijeta dve poti (pot pravičnega in krivičnika) in zasledimo ju tudi v psalmih. Biblicist dr. Alan Tedeško nam je približal dvojčka (psalm 50 in 51), v katerih se srečamo z Božjo pravičnostjo in usmiljenjem.

O dveh poteh v Svetem pismu

V tretjo sezono oddaje Globine smo vstopili s knjigo vseh knjig. Skozi Staro zavezo se vijeta dve poti (pot pravičnega in krivičnika) in zasledimo ju tudi v psalmih. Biblicist dr. Alan Tedeško nam je približal dvojčka (psalm 50 in 51), v katerih se srečamo z Božjo pravičnostjo in usmiljenjem.

Blaž Lesnik

duhovnostsveto pismopsalmieksegezadve potipravičnostusmiljenje

O klasiki drugače

VEČ ...|19. 1. 2020
Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.

Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.

Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.

Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Jože Bartolj

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|19. 1. 2020
Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj

Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.

Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj

Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.

Jože Bartolj

spominbrata MurgeljAnton MurgeljAlojzij Murgelj

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 1. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 1. 2020
Tone Bitenc (1920 - 1977)

Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.

Tone Bitenc (1920 - 1977)

Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.

Tone Gorjup

spomin