Sklep praznovanja stoletnice Ameriških Brezij

100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra so praznovali naši rojaki v Lemontu pri Chicagu. Spomnili so se tudi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je za mnoge pomenila začetek begunske poti. V vseh težkih preizkušnjah so naši rojaki tolažbo, milosti in blagoslov prejemali pri Mariji Pomagaj. Njen dom v ZDA je v Lemontu. Tam že 75 let deluje dom duhovnih vaj, kamor so radi prihajali rojaki iz vseh koncev ZDA in Kanade. Na včerajšnjo misijonsko nedeljo se je na praznovanju zbralo več kot 400 rojakov. Slovesno somaševanje v cerkvi Marije Pomagaj je vodil škof za Slovence po svetu Anton Jamnik, ki je starejšim, mladim in otrokom, prav teh je bilo res veliko, polagal na srce, naj si iskreno prizadevajo, da ohranjajo in na nov način živijo vero, ki jim je bila podarjena preko staršev, duhovnikov in prijateljev. Ob tem je še kako pomembna skrb za jezik, kulturo in hvaležnost za korenine, iz katerih rastejo. Generalna konzulka naše države v Clevelandu Suzana Češarek je frančiškanu p. Metodu Ogorevcu, ki že 24 let skrbi za slovensko skupnost v Lemontu, izročila posebno priznanje USZS frančiškanski skupnosti ob 100-letnici Ameriških Brezij za vse njihovo požrtvovalno in državotvorno delovanje. Priznanje je prejel tudi Slovenski katoliški center.

Mozaik dneva dne 20. 10.

• Voditelji sredozemskih članic Evropske unije na srečanju v Portorožu za nujne ukrepe za okrepitev konkurenčnosti stare celine.
• Državna volilna komisija določila roke za opravila referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
• Dizel, bencin in kurilno olje bodo z jutrišnjim dnem cenejši.
• Na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju poziv k spodbudnemu poslovnemu okolju, ki bo omogočil razvojni preboj.
• Na nedavni konferenci v Evropskem parlamentu v Bruslju za boljšo podporo materinstvu.
• Vreme: Čaka nas oblačen in deževen torek.

20 let mariborske ambulante pod okriljem Karitas

Dobra praksa Slovenske karitas je tudi ambulanta za brezdomce in vse brez zdravstvenega zavarovanja, ki deluje v Mariboru v prostorih tamkajšnje Karitas. Kako ambulanta deluje sta nam v pogovoru povedala generalni tajnik nadškofijske Karitas Darko Bračun in diplomirana medicinska sestra Amra Čaplja, ki je v ambulanti od samega začetka. 

Utrip dneva dne 19. 10.

• Z misijonsko nedeljo izkazujemo zahvalo in hvaležnost za delovanje misijonarjev ter njihovih dobrotnikov in podpornikov doma in po svetu.
• Papež Leon XIV. razglasil sedem novih svetnikov in molil za mir v svetu, ta je znova krhek tudi v Gazi.
• Poslance čaka pester teden - poleg sprejemanja sodne reforme tudi interpelacija o delu ministra za solidarno prihodnost.
• Zmagi na 29. Ljubljanskem maratonu v Etiopijo, Kobe do slovenskega rekorda proge
• Vreme: Popoldne bo precej sončno. Jutri na zahodu kakšna kaplja dežja, na vzhodu bo še nekaj sonca.

Janez Bitenc (1925 – 2005)

Skladatelj, pesnik, pisatelj in glasbeni pedagog Janez Bitenc se je uveljavil kot avtor otroških pesmi in glasbenih pravljic za najmlajše ter pionir predšolske glasbene vzgoje. S petjem in osnovami klavirja se je srečal v domači družini. Leta 1952 je končal Akademijo za glasbo, že pred tem pa je kot študent delal na Radiu Ljubljana. Pozneje je prevzel uredništvo otroških in mladinskih radijskih glasbenih oddaj. Bil je ravnatelj Glasbene šole Franca Šturma, kjer je vodil tudi glasbeni vrtec. Napisal in uglasbil več kot 500 pesmi in pravljic za najmlajše; izdal je 15 pesmaric in več knjižnih glasbenih pravljic. Med najbolj znanimi skladbami so: Kuža Pazi, Zajček Dolgoušček, Metuljček Cekinček, Hi konjiček ... Pred smrtjo je napisal tudi spomine na otroška leta z naslovom Nona. 

100-letnica slovenske župnije Svete Družine

Tokrat smo bili povezani s Slovenci v ZDA. V Kansas Cityju v zvezni državi Kansas so nedavno praznovali 100-letnico slovenske župnije Svete Družine in pripravili 17. Slovenefest. Praznovanja se je udeležil raziskovalec slovenskega zamejstva in izseljenstva dr. Dejan Valentinčič, ki je pripravil tudi nekaj pogovorov z rojaki. Tako smo slišali, kako je prišlo do ustanovitve župnije in tudi kako ohranjajo slovenstvo. Tudi nekaj petja je bilo slišati ... Objavili smo še nekaj novic.

Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Utrip dneva dne 17. 10.

• V Državnem zboru polemično o razpisu referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
• Še eno iztirjenje vlaka, Slovenske železnice in policijo skrbijo morebitne resne posledice naraščajočega vandalizma.
• Profesor na Ekonomski fakulteti šokiran nad idejo o obvezni božičnici: Povečanje primanjkljaja ni prava popotnica za soočanje z morebitno novo krizo.
• Gospodarstveniki oblikovali 88 ukrepov, ki naj bi v desetih letih slovenski BDP povečali za polovico.
• Evropska unija bo v lastno obrambno industrijo do konca leta vložila milijardo in pol evrov; Bruselj za dronski ščit, ki bi zajel vse članice.
• Vreme: Nadaljevalo se bo suho jesensko vreme z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah.
• Zelenski znova v Washingtonu, tokrat želi oborožitve dolgega dosega in sisteme zračne obrambe, novo srečanje Trumpa in Putina bo v Budimpešti.
• Ob svetovnem dnevu revščine opozorila, da se stiske prejemnikov poglabljajo, za pomoč pa prosi vse več ljudi.
• ŠPORT: Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca preko Portugalske do polfinala evropskega prvenstva v Zadru in najmanj bronaste medalje.