V spomin: Rajko Štefanič (1947 - 2021)

V dopolnjenem 75. letu se je po hudi bolezni poslovil Rajko Štefanič, kmet in gostilničar iz Zupančičevega hrama v Dragatušu, dolgoletni predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, ki si je skupaj s somišljeniki aktivno prizadeval za dobro slovenskega podeželja in vseh, ki tam živijo in delajo. Predvsem je želel, da bi tudi v Sloveniji sprejeli take zakonodajne rešitve, ki bi spoštovale ustavo in lastnikom gozdov ne bi omejevale lastninske pravice.

Samotarji niso osamljeni ljudje

»Moj Gospod in moj Bog, vzemi mi vse, kar bi me oviralo, da ne pridem k tebi, in daj mi vse, kar mi bo pomagalo, da pridem k tebi. Vzemi mene meni in daj mene tebi!« To je molitev, ki jo je molil samotar sveti Nikolaj iz Flüe,slišali jo boste v zanimivem delu šmarnic.

Očetovski zgled je nepogrešljiv

Tako kot matere so za otroke in njihovo vzgojo potrebni tudi očetje, ki svoje otroke vzgajajo z besedo, največ pa z osebnim zgledom. Takega očeta smo spoznali včeraj. To je sveti Vincenc Vilar David. Kot oče je bil dober in pravičen. Svojim otrokom je dal zgled zvestobe in življenja krščanskih vrednot.

Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

Mati nikoli ne preneha biti mati

Veliko pesmi in misli je posvečenih materam. Matere so tiste, ki najiskreneje ljubijo svoje otroke, se zanje trudijo in jih nikoli ne prenehajo nositi v svojem srcu. Ena takšnih je bila tudi sveta Monika, mati svetega Avguština.

Spokorniki so tudi trpeli

Spokorniki so posebne vrste svetniki, ki so se v življenju pokorili za grehe vseh ljudi, ne le za svoje. Niso le molili za grešnike, temveč so zanje tudi trpeli tako, da so se postili, bičali, nosili posebne obleke, ki so bile neprijetne, ker so bile tako grobe. Taka je bila tudi sveta Marjeta iz italijanskega mesta Cortona.

Krasnega maja se vse veseli, naj se še tudi Marija časti

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. 
Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. 

Sveta učiteljica in vzgojiteljica

Vzgojiteljice imate otroci še radi, težje pa je z učitelji, ki od vas zahtevajo, da se učite, delate domače naloge in se lepo obnašate. Vendar so v nebesih tudi učitelji in vzgojitelji. Spoznali boste dobro, skrbno in ljubečo vzgojiteljico in učiteljico. Otroci, za katere je skrbela Julija Bililart skrbela, so jo oboževali. Ni jih le vzgajala, temveč jim je tudi svetovala in jih po potrebi tolažila. Bila je učiteljica, ki je otroke iskreno ljubila.

Velikonočne pesmi in Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

V oddaji O klasiki drugače smo v prvem delu med drugim slišali izjemno delo Josipa Klemenčiča, Skalovje groba se razgane. Pesem zaradi zahtevnosti redko slišimo v cerkvi, v nedeljo zvečer smo jo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora. V drugem delu pa smo se posvetili skladbam skladateljev, ki so zaznamovali svoj čas in katerih dela sestavljajo zborovske programe še danes. V letu, ki je posvečeno Josipu Ipavcu, nam bo zapel Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

Zbornik Demos na Domžalskem

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri smo predstavili zbornik prispevkov Demos na Domžalskem. Uredila sta ga Igor Podbrežnik in Anton Tomažič, ki sta nam ga v pogovoru tudi približala. Zbornik predstavlja čas začetka demokratizacije slovenske družbe in ljudi, ki so se v prelomnem času pridružili osamosvojitvenim težnjam. Z njim želijo obuditi in ohraniti spomin na prelomne trenutke nacionalne zgodovine na Domžalskem.

Tudi otroci so v nebesih

Spoznajmo Frančiška in Jacinto, ki sta doživela nekaj, kar ni dano vsakemu človeku: videla sta Marijo, Božjo Mater. Serafinček nam je predstavil tudi Dominika Savia, ki je bil dober in zvest otrok. Tudi ko je zbolel in je bilo jasno, da bo moral umreti, se tega ni bal, ker je vedel, da gre k Očetu v nebesih.

Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

Vsak revež ne pride zlahka v nebesa

Svetnik novega dne šmarnic je sveti Benedikt Jožef Labre, predstavnik revežev in romarjev v nebesih. Navzven je deloval zapuščeno in zanemarjeno. Kdor ga ni poznal, se ni dobro počutil v njegovi prisotnosti. Vendar pa je bil v resnici romar. Hodil je kot berač iz kraja v kraj, obiskoval cerkve in v njih goreče molil.

Lea Bartha Pesek

Lea Bartha Pesek je mlada pevka, ki je že večkrat stala na odru našega Gala koncerta, poznamo jo iz zasedb Alfa in Omega ter Muzikalci, s Slovenske popevke, predvsem pa iz muzikalov Mamma Mia!, Madagaskar in Nune v akciji. V oddaji Petkov večer nam je predstavila svoje nove pesmi in spregovorila o sebi in glasbi.

Alenka Puhar: Poklon Francu Jezi

Tale maj je kot naročen za komentarje, ki stojijo na križišču aktualnega in zgodovinskega. Vse mogoče se mi utrinja, ampak zmagal je Franc Jeza. Za tem nenavadnim imenom – krstno je najbolj pogosto moško ime med nami, priimek pa… redek in čuden – no, za tem imenom nastopa nenavadna, izrazita in pomembna oseba. Ena tistih, ki v času spomina na osamosvojitev in nastanek slovenske države - zasluži posebno pozornost. 

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Dobri kralj in ljubeča kraljica

Danes bo Serafinček predstavil francoskega kralja Ludvika in angleško kraljico Marjeto Škotsko in njuno dobroto. Kralj Ludvik je celo stregel gobavcem, ki se jih mnogi niso hoteli niti dotakniti. Angleška kraljica Marjeta Škotska pa je bila kot mati mnogim ljudem in ni prenesla, če se je komu dogajala krivica.

Svetniki niso želeli postati svetniki

Vsem svetnikom je skupno, da ni nihče živel sveto z namenom, da bi postal svetnik. Hoteli so le, da bi bili dobri ljudje in zvesti Božji otroci. Hrepeneli so po življenju, ki ga bodo po smrti živeli pri nebeškem Očetu. Skupna sta jim globoka vera in iskren odnos do Boga.

Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Papeži in škofje so lahko sveti

Svetništvo ni rezervirano le za papeže in škofe. Veliko jih je, ki se v nebesih veselijo med svetniki. Med papeži svetniki je najbolj znan sveti Peter, ki je bil po naravi precej vihrav človek. Jezus mu je izročil ključe nebeškega kraljestva. Slovencem pa je od škofov v nebesih najbližji blaženi Anton Martin Slomšek.

Bog želi, da vsak človek postane svetnik

Bog ne želi, da bi se kakšen človek pogubil. Njegova goreča želja je, da bi vsi ljudje postali svetniki. Za nikogar ne moremo reči, da je zloben in da v njegovem srcu ni dobrote. Ljudje smo namreč delo Božjih rok, iz Božjih rok pa ne more priti nič slabega, kajti Bog je ljubezen.

Dr. Janez Juhant o svobodi medijev in spravi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se dotaknili današnjega svetovnega dneva svobode medijev in izzivov, ki jih vidi v Sloveniji. Ali je res svoboda kratena ali res deluje cenzura, kako vidi sodne postopke in problem Slovenske tiskovne agencije? V drugem delu oddaje pa je beseda tekla o besedilu izjave o spravi Slovenske akademije znanosti in umetnosti in odzivih nanjo ter pričakovanjih glede praznovanja 30. obletnice slovenske države.

Utrip dneva dne 3. 5.

Izredne razmere ne smejo biti razlog za kratenje medijske svobode; podoba slovenske medijske krajine tudi po 30-ih letih ostaja večinsko levo usmerjena.

Predsednik vlade Janez Janša napoveduje optimistično poletje in precepljenost do sredine junija.

Logarjeva: Ko bodo cepivo prejeli ljudje nad 50 let, bodo na vrsti vsi ostali, ne glede na starostno omejitev.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je medresorsko usklajen. Gre za zgodovinski dosežek, meni poslanec Jožef Horvat.

Maver: Tihanovska precej verjetno prava zmagovalka predsedniških volitev 2020 v Belorusiji.

Vreme: Jutri deloma sončno, v Posočju rahel dež.

Svetniki niso bili nadljudje

Ali so bili svetniki posebni nadljudje ali čisto navadna človeška bitja? Naši junaki šmarnic so bili prepričani, da je svetnik lahko le človek, ki je nekaj posebnega in brez napak. Serafinček pa jim je prijazno povedal, da so živeli tudi svetniki, ki so imeli različne napake. Zato so hodili tudi k spovedi. Vsak človek je poklican, da postane svetnik, nikomur pa ni ob rojstvu določeno, da bo to postal.

Marijin mesec maj ter Slovenski oktet in Kaktus

Marijin mesec maj in velikonočni čas, se v glasbi najbolje združita v verzih pesmi, Raduj se Kraljica nebeška. V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar tri različne uglasbitve tega besedila. V drugem delu pa smo predstavili projekt Slovenskega okteta Kaktus.

Ni treba biti kot sveti Jožef, da si svetnik

Na prvi dan naših šmarnic, smo govorili o svetem Jožefu, ki je bil Jezusov krušni oče. Mali angel Serafinček se je pridružil otrokom, ki so se na poti od verouka pogovarjali o tem, kar jim je govoril gospod župnik. Serafinček je svetega Jožefa predstavil kot skrbnega in zanesljivega moža.

Utrip dneva dne 1. 5.

• Praznik dela in god sv. Jožefa delavca v znamenju budnic in pozivov k zaščiti delavskih pravic.
• Delež pozitivnih nekoliko višji; bolnišnice ostajajo obremenjene.
• V mesecu maju v marijanskih svetiščih molitev rožnega venca za konec pandemije.
• Ali ustavno sodišče potrebuje etični kodeks?
• Maj je mesec šmarnic; začetki omenjene pobožnosti segajo v leto 1815.
• ŠPORT: Odbojkarji Calcita Volleyja so letošnji zmagovalci slovenskega pokala.
• VREME: Popoldne in jutri možne posamezne plohe.

O motnjah razpoloženj

Kako obladovati motnje razpoloženj, kdaj poiskati strokovno pomoč in kako si lahko pomagamo sami je svetovala dr. Lilijana Šprah, psihologinja, dr. medicinskih ved., predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Več o projektu OMRA si lahko preberete na njihovi spletni strani.

Kukavica

Zgodba o kukavici je gotovo nastajala ob poslušanju ali branju Svetega pisma. V njej nastopa tudi Jezus, govori o časih, ko so ga Judje hoteli ujeti. 

Deklica in Kač

Pravljica o deklici, ki se je izgubila. Pomoč je iskala pri zajčku, žabici in kači. No, pri očetu Kaču. Kaj pravite, kdo ji je pomagal? No, verjetno tisti, ki se je znašel tudi v naslovu zgodbe, kajne?

Utrip dneva dne 26. 4.

• Počitniške nastanitve se previdno odpirajo, a lastniki imajo zaradi negotovosti kar nekaj težav.
• Po oceni slovenskih turističnih agencij razmere onemogočajo resno načrtovanje potovanj.
• Število okužb pri nas rahlo pada; v Indiji novi črni rekordi.
• Študijski proces od danes v hibridni obliki, testiranje priporočeno tudi za študente.
• Švedska zunanja ministrica v Sloveniji s kolegom Logarjem predvsem o slovenskem predsedovanju in gospodarskem sodelovanju.
• Vreme: jutri oblačno, občasno dež.

Od kdaj ima ježek bodice

V starih časih ježek ni imel bodljikave kože. Ne! Menda je bil poraščen žametno mehkim kožuščkom. Le kaj se je zgodilo, da je danes tak, kot je …

Indija Koromandija

Nenavadno! Slovenska ljudska pravljica, pa tak naslov. O obilju dobrega govori, o sanjah verjetno lačnih ljudi.

Pepelnati štruklji

Ljudske pravljice prinašajo zdravila za marsikaj. Tudi za izbirčnost pri jedi …

Utrip dneva dne 21. 4.

• Epidemična slika se še naprej izboljšuje; sprostitve bodo sledile vladnemu semaforju.
• Matura letos po nespremenjenem koledarju, prilagoditev bo za tiste v karanteni. Kaj bo z okuženimi dijaki?
• Položaj slovenskega študenta se poslabšuje, tudi zaradi krčenja študentskega dela v času epidemije.
• Zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije podpisali izjavo o sodelovanju v Jadranskem morju.
• Zelenski poziva Putina k srečanju na vzhodu Ukrajine.
• Papež: ne podcenjujmo ustne molitve!
• Ko bo resolucija o podnebju sprejeta, bo na vrsti takojšnje izvajanje ukrepov na vseh nivojih v državi.
• ŠPORT: Nogometna superliga, ki je dvignila mnogo prahu in kritik, tik pred razpadom.
• Vreme: Tudi jutri bo spremenljivo s krajevnimi plohami.

Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

Gorski škrat

To je pripoved o jelovškem gorskem škratu, ki je spoštoval resnico, da kdor je reven, je pošten. Prisluhnite slovenski ljudski o dobrem škratu in revnem siromaku.

Mozaik dneva dne 19. 4.

Število novih okuženih nekoliko upadlo, skrbi porast tistih na intenzivni negi.

Za cepljenje maturantov ni pretiranega zanimanja.

Projekt »Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola« po mnenju NIJZ uspešen

vreme – spremenljivo bo, možne so krajevne plohe.

Pred dvema urama se je začelo srečanje predsednika vlade Janeza Janše z ljubljanskim nadškofom metropolitom Stanislavom Zoretom ter ostalimi člani Slovenske škofovske konference. Tema pogovorov je spopadanje z epidemijo zadnjem letu in vloga verskih skupnosti pa tudi pomen cepljenja. Podrobnosti pogovorov še niso znane.

Zahvala iz Venezuele in Afrike

Tokrat smo spregovorili o uspešnih postnih akcijah za nakup koz za Afriko in loncev juhe za Venezuelo. Z nami so bili: misijonarka s. Andreja Godnič, sodelavka Slovenske Karitas jana Lampe in kaplan Gregor Bregar.

Velikonočne pesmi in projekt Vseslovensko petje s srci

V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar štiri različne uglasbitve velikonočne pesmi Jezus premagavec groba. Tri smo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora in eno v izvedbi Komornega zbora Ave. Predstavili smo projekt Vseslovensko petje s srci, z nami je bila pobudnica projekta Matea Brečko.

Ivan Jager (1871 – 1959)

Pred stoletjem in pol v Bistri pri Vrhniki rojeni urbanist in arhitekt Ivan Jager je študiral na Dunaju in tam prijateljeval s Plečnikom. Že med študijem je s Fabianijem sodeloval pri urbanističnih načrtih za Ljubljano. Leta 1901 je bil na Kitajskem, kjer je sodeloval pri obnovi pekinške poslanske četrti. Naslednje leto se je na povabilo brata Franca, duhovnika, preselil v Minneapolis v ZDA, kjer je ostal do smrti. Tam se je hitro uveljavil in postal svetovalec mestne urbanistične komisije in pozneje vodilni urbanist; imenovali so ga tudi »graditelj Minneapolisa«. V secesijskem slogu je opremil več Župančičevih in Cankarjevih del. Danes ga skupaj s Fabianijem in Plečnikom uvrščamo med začetnike slovenske moderne arhitekture.

Gorski mož

V slovenskih pravljicah in pripovedkah, ki jih je zbrala Dušica Kunaver, je veliko življenjskih resnic, pa tudi bogastva minulih dni. Pred vami je zgodba o možu, ki so ga nekdaj gozdarji in lovci srečevali na samotnih poteh. Nič kaj pretirano prijazen ni bil …

Zahvala iz misijona

Ob devetih se je začela Sobotna iskrica, katre središče je tokrat zahvala. Prišla je iz Venezuele in Afrike, s Slovenske karitas, Misijonskega središča in našega radia. Povezala je darovalce in misijonarje, dijake in osnovnošolce. Je slišati skrivnostno? Vabljeni k poslušanju.

Velikan Hrust

Slovenska ljudska pripoved vam bo razodela skrivnost o tem, kako je nastala Šmarna gora in povedala lepo resnico: »Ni vse moč, ki jo ima kdo v rokah, veliko več sta vredna bistra pamet in hrabro srce!«

Pastirček

Ste že slišali, da je dobrota sirota? Brez skrbi, ne drži! Slovenska ljudska pripovedka o pastirčku nas uči, da se dobro z dobrim vrača. Dokazano!

Vile v jami Vilenica

Slovenske ljudske pripovedke pripovedujejo tudi o lepotah naše dežele. Tokrat bomo odkrili lepoto jame na Krasu, ki je celo najstarejša turistična jama v Evropi.

Bina Štampe Žmavc

Naša gostja je pisateljica, pesnica in prevajalka. Je ena najpomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. Piše poezijo, prozo in dramatiko. Prav tako pomemben je njen pesniški opus za odrasle, saj spada med glavne slovenske pisce sonetov. Piše tudi lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle, za svoje delo pa je prejela številne nagrade.

Čudežni klobčič

Vsi naši gozdovi so bili nekdaj prebivališče vil, žarkžen, škratov, gorskih in gozdnih mož, bedancev in skrivnih bitij. Tudi v pohorskih gozdovih so živeli ti skrivnostneži. Prisluhnite in spoznali boste pohorske vile.

O sinu, ki je imel kratek konec pameti in mrvico zastopnosti

Živel je oče, ki je imel sina. Pripovedka ne govori o njegovem imenu, ne pove nam kako ga je klicala mati. Pa vendar: ko boste slišali zgodbo, bi lahko pomislili, da mu je verjetno ime Pavliha.

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Bedin in Bedina

Bedin je bil sila trmoglav deček, Bedina pa ubogljivo dekle, ki je rado ubogalo mamo. Ko sta nekega dne nabirala lešnike, je Bedin … O, ne! Vsega pa ne izdamo vnaprej. Prisluhnite njuni zgodbi.