Svetovalnica

VEČ ...|28. 2. 2020
Celovita energetska obnova objekta

Tokrat smo govorili o celoviti energetski obnovi objektov, gostja je bila arhitekta Neva Jejčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Poudarila je, da je obnova najbolj nujna, kadar pušča streha ali zamaka v kleti, pomembno pa je, da pristopimo k delom s pomočjo strokovnjakov in da vnaprej predvidimo svoje zmožnosti kritja stroškov. Pri obnovi je dobro uporabiti okolju prijazne materiale in se zavedati, da hiša poleg kakovostnih oken potrebuje tudi prezračevanje.

Celovita energetska obnova objekta

Tokrat smo govorili o celoviti energetski obnovi objektov, gostja je bila arhitekta Neva Jejčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Poudarila je, da je obnova najbolj nujna, kadar pušča streha ali zamaka v kleti, pomembno pa je, da pristopimo k delom s pomočjo strokovnjakov in da vnaprej predvidimo svoje zmožnosti kritja stroškov. Pri obnovi je dobro uporabiti okolju prijazne materiale in se zavedati, da hiša poleg kakovostnih oken potrebuje tudi prezračevanje.

svetovanjesanacijaprenovaenergijadomhiša

Svetovalnica

Celovita energetska obnova objekta
Tokrat smo govorili o celoviti energetski obnovi objektov, gostja je bila arhitekta Neva Jejčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Poudarila je, da je obnova najbolj nujna, kadar pušča streha ali zamaka v kleti, pomembno pa je, da pristopimo k delom s pomočjo strokovnjakov in da vnaprej predvidimo svoje zmožnosti kritja stroškov. Pri obnovi je dobro uporabiti okolju prijazne materiale in se zavedati, da hiša poleg kakovostnih oken potrebuje tudi prezračevanje.
VEČ ...|28. 2. 2020
Celovita energetska obnova objekta
Tokrat smo govorili o celoviti energetski obnovi objektov, gostja je bila arhitekta Neva Jejčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Poudarila je, da je obnova najbolj nujna, kadar pušča streha ali zamaka v kleti, pomembno pa je, da pristopimo k delom s pomočjo strokovnjakov in da vnaprej predvidimo svoje zmožnosti kritja stroškov. Pri obnovi je dobro uporabiti okolju prijazne materiale in se zavedati, da hiša poleg kakovostnih oken potrebuje tudi prezračevanje.

Tanja Dominko

svetovanjesanacijaprenovaenergijadomhiša

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 4. 2019
Znamenja napada podlubnikov

Aprilsko vreme, ki smo mu priča sicer ni ugodno za razvoj podlubnikov, takoj pa, ko se bodo temperature le še malo dvignile in ne bo dežja, pa bodo izpolnjeni pogoji za njihovo rojenje. Zato velja, da je dobro da lastniki, še posebej če so imeli z pojavom lubadarja opravka že v minulih letih, redno pregledujejo svoje gozdove. Mag. Robert Režonja, direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP svetuje, da so ti pregledi tedenski. Pravočasno prepoznavanje napada in takojšnja sanacija učinkovito zmanjšuje razmah podlubnikov, hkrati pa tudi niža stroške, saj je les, posekan v prvi fazi napada mogoče bolje prodati. Več o znamenjih napada pa prisluhnite v posnetku!

Znamenja napada podlubnikov

Aprilsko vreme, ki smo mu priča sicer ni ugodno za razvoj podlubnikov, takoj pa, ko se bodo temperature le še malo dvignile in ne bo dežja, pa bodo izpolnjeni pogoji za njihovo rojenje. Zato velja, da je dobro da lastniki, še posebej če so imeli z pojavom lubadarja opravka že v minulih letih, redno pregledujejo svoje gozdove. Mag. Robert Režonja, direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP svetuje, da so ti pregledi tedenski. Pravočasno prepoznavanje napada in takojšnja sanacija učinkovito zmanjšuje razmah podlubnikov, hkrati pa tudi niža stroške, saj je les, posekan v prvi fazi napada mogoče bolje prodati. Več o znamenjih napada pa prisluhnite v posnetku!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Znamenja napada podlubnikov
Aprilsko vreme, ki smo mu priča sicer ni ugodno za razvoj podlubnikov, takoj pa, ko se bodo temperature le še malo dvignile in ne bo dežja, pa bodo izpolnjeni pogoji za njihovo rojenje. Zato velja, da je dobro da lastniki, še posebej če so imeli z pojavom lubadarja opravka že v minulih letih, redno pregledujejo svoje gozdove. Mag. Robert Režonja, direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP svetuje, da so ti pregledi tedenski. Pravočasno prepoznavanje napada in takojšnja sanacija učinkovito zmanjšuje razmah podlubnikov, hkrati pa tudi niža stroške, saj je les, posekan v prvi fazi napada mogoče bolje prodati. Več o znamenjih napada pa prisluhnite v posnetku!
VEČ ...|25. 4. 2019
Znamenja napada podlubnikov
Aprilsko vreme, ki smo mu priča sicer ni ugodno za razvoj podlubnikov, takoj pa, ko se bodo temperature le še malo dvignile in ne bo dežja, pa bodo izpolnjeni pogoji za njihovo rojenje. Zato velja, da je dobro da lastniki, še posebej če so imeli z pojavom lubadarja opravka že v minulih letih, redno pregledujejo svoje gozdove. Mag. Robert Režonja, direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP svetuje, da so ti pregledi tedenski. Pravočasno prepoznavanje napada in takojšnja sanacija učinkovito zmanjšuje razmah podlubnikov, hkrati pa tudi niža stroške, saj je les, posekan v prvi fazi napada mogoče bolje prodati. Več o znamenjih napada pa prisluhnite v posnetku!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 3. 2019
Letos mineva pet led od katastrofalnega žledoloma

Kot pravijo na ZGS je bilo v ekstremnih vremenskih dogodkih v zadnjih petih letih v Sloveniji poškodovanih 19 milijonov kubičnih metrov lesa, od tega je že posekanih 16 milijonov kubičnih metrov. Za primerjavo, letni prirastek v slovenskih gozdovih je nekaj več kot 8,6 milijona kubičnih metrov lesa. Po ujmah v gozdu še vedno ostaja poškodovano drevje predvsem na težje dostopnih lokacijah in tam, kjer posek in spravilo nista ekonomsko upravičena.Na ZGS ocenjujejo, da je Slovenija uspešna pri sanaciji po ujmah in je tudi primer dobre prakse pri sanacijah vetrolomov in žledolomov.

Letos mineva pet led od katastrofalnega žledoloma

Kot pravijo na ZGS je bilo v ekstremnih vremenskih dogodkih v zadnjih petih letih v Sloveniji poškodovanih 19 milijonov kubičnih metrov lesa, od tega je že posekanih 16 milijonov kubičnih metrov. Za primerjavo, letni prirastek v slovenskih gozdovih je nekaj več kot 8,6 milijona kubičnih metrov lesa. Po ujmah v gozdu še vedno ostaja poškodovano drevje predvsem na težje dostopnih lokacijah in tam, kjer posek in spravilo nista ekonomsko upravičena.Na ZGS ocenjujejo, da je Slovenija uspešna pri sanaciji po ujmah in je tudi primer dobre prakse pri sanacijah vetrolomov in žledolomov.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Letos mineva pet led od katastrofalnega žledoloma
Kot pravijo na ZGS je bilo v ekstremnih vremenskih dogodkih v zadnjih petih letih v Sloveniji poškodovanih 19 milijonov kubičnih metrov lesa, od tega je že posekanih 16 milijonov kubičnih metrov. Za primerjavo, letni prirastek v slovenskih gozdovih je nekaj več kot 8,6 milijona kubičnih metrov lesa. Po ujmah v gozdu še vedno ostaja poškodovano drevje predvsem na težje dostopnih lokacijah in tam, kjer posek in spravilo nista ekonomsko upravičena.Na ZGS ocenjujejo, da je Slovenija uspešna pri sanaciji po ujmah in je tudi primer dobre prakse pri sanacijah vetrolomov in žledolomov.
VEČ ...|4. 3. 2019
Letos mineva pet led od katastrofalnega žledoloma
Kot pravijo na ZGS je bilo v ekstremnih vremenskih dogodkih v zadnjih petih letih v Sloveniji poškodovanih 19 milijonov kubičnih metrov lesa, od tega je že posekanih 16 milijonov kubičnih metrov. Za primerjavo, letni prirastek v slovenskih gozdovih je nekaj več kot 8,6 milijona kubičnih metrov lesa. Po ujmah v gozdu še vedno ostaja poškodovano drevje predvsem na težje dostopnih lokacijah in tam, kjer posek in spravilo nista ekonomsko upravičena.Na ZGS ocenjujejo, da je Slovenija uspešna pri sanaciji po ujmah in je tudi primer dobre prakse pri sanacijah vetrolomov in žledolomov.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 11. 2018
Varujmo gozdna tla

Gozdna tla so zapleten ekosistem. Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko in razvoj podeželja pravi, da moramo to upoštevati pri odločanju o opravljanju del v gozdovih, čeprav prav sanacija stanja po ujmah marsikdaj zahteva kompromise.

Varujmo gozdna tla

Gozdna tla so zapleten ekosistem. Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko in razvoj podeželja pravi, da moramo to upoštevati pri odločanju o opravljanju del v gozdovih, čeprav prav sanacija stanja po ujmah marsikdaj zahteva kompromise.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Varujmo gozdna tla
Gozdna tla so zapleten ekosistem. Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko in razvoj podeželja pravi, da moramo to upoštevati pri odločanju o opravljanju del v gozdovih, čeprav prav sanacija stanja po ujmah marsikdaj zahteva kompromise.
VEČ ...|7. 11. 2018
Varujmo gozdna tla
Gozdna tla so zapleten ekosistem. Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko in razvoj podeželja pravi, da moramo to upoštevati pri odločanju o opravljanju del v gozdovih, čeprav prav sanacija stanja po ujmah marsikdaj zahteva kompromise.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|15. 1. 2018
Sanacija vetroloma - Jurij Beguš

V Svetovalnici smo govorili o varnem delu v gozdu, še posebej ob pogledu na odpravljanje posledic decembrskega vetroloma. Naš gost v studiu je bil Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko in razvoj podeželja na Zavodu za gozdove Slovenije.

Sanacija vetroloma - Jurij Beguš

V Svetovalnici smo govorili o varnem delu v gozdu, še posebej ob pogledu na odpravljanje posledic decembrskega vetroloma. Naš gost v studiu je bil Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko in razvoj podeželja na Zavodu za gozdove Slovenije.

Svetovalnica

Sanacija vetroloma - Jurij Beguš
V Svetovalnici smo govorili o varnem delu v gozdu, še posebej ob pogledu na odpravljanje posledic decembrskega vetroloma. Naš gost v studiu je bil Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko in razvoj podeželja na Zavodu za gozdove Slovenije.
VEČ ...|15. 1. 2018
Sanacija vetroloma - Jurij Beguš
V Svetovalnici smo govorili o varnem delu v gozdu, še posebej ob pogledu na odpravljanje posledic decembrskega vetroloma. Naš gost v studiu je bil Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko in razvoj podeželja na Zavodu za gozdove Slovenije.

Robert Božič

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 3. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. marec 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. marec 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Moja zgodba

VEČ ...|22. 3. 2020
Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Jože Bartolj

spominHelena Alenka BizjakFranc Bizjak

Naš gost

VEČ ...|28. 3. 2020
Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Damijana Medved

potovanjepogovor

Svetovalnica

VEČ ...|27. 3. 2020
Šolanje prek spleta

Z nami je bil Miha Ruparčič, govoril je o pretirani uporabi tehnologije.

Šolanje prek spleta

Z nami je bil Miha Ruparčič, govoril je o pretirani uporabi tehnologije.

Mateja Subotičanec

svetovanjeizobraževanjeotrociodnosi

O klasiki drugače

VEČ ...|29. 3. 2020
Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V ponovljeni oddaji O klasiki drugače smo poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V ponovljeni oddaji O klasiki drugače smo poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Minute za Sveto pismo

VEČ ...|29. 3. 2020
Knjiga modrosti

Pogovarjali smo se z akademikom dr. Jožetom Krašovcem.

Knjiga modrosti

Pogovarjali smo se z akademikom dr. Jožetom Krašovcem.

Mateja Subotičanec

duhovnostSveto pismomodrost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 3. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|29. 3. 2020
O izidu Zbornika Misijonskega simpozija in pismo iz Etiopije

Izšel je zbirnik povedanega na Misijonskem simpoziju, ki se je odvil v lanskem oktobru in ga lahko najdete na spletni strani missio.si. V oddaji smo prebrali tudi oglašanje iz Etiopije. Pisala je Polona Dominik

O izidu Zbornika Misijonskega simpozija in pismo iz Etiopije

Izšel je zbirnik povedanega na Misijonskem simpoziju, ki se je odvil v lanskem oktobru in ga lahko najdete na spletni strani missio.si. V oddaji smo prebrali tudi oglašanje iz Etiopije. Pisala je Polona Dominik

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijonisimpozijzborniketiopijapolona dominik

Z ljudmi na poti

VEČ ...|29. 3. 2020
O migrantih v Grčiji

Slovenka v Atenah, Olga Omerzo Tsigarida, o migrantih v Grčiji in kako se z njimi soočajo domačini.

O migrantih v Grčiji

Slovenka v Atenah, Olga Omerzo Tsigarida, o migrantih v Grčiji in kako se z njimi soočajo domačini.

Tone Gorjup

družbaodnosipogovor