Svetovalnica
VEČ ...|6. 6. 2025
Ali bi šli s kajakom na dopust?

Podali smo se na vodo z vesli v rokah. Predvsem poleti je vožnja s kajakom lahko zelo sproščujoča oblika rekreacija. Za koga je primerna, kako vpliva na naše telo in zakaj nas lahko približa pristnemu doživljanju narave? Z nami sta bila direktor Kajakaške zveze Slovenije Andrej Jelenc in trener Matej Trampuž.

Ali bi šli s kajakom na dopust?

Podali smo se na vodo z vesli v rokah. Predvsem poleti je vožnja s kajakom lahko zelo sproščujoča oblika rekreacija. Za koga je primerna, kako vpliva na naše telo in zakaj nas lahko približa pristnemu doživljanju narave? Z nami sta bila direktor Kajakaške zveze Slovenije Andrej Jelenc in trener Matej Trampuž.

Blaž Lesnik

rekreacijagibanjeveslanjekajakdobrodelno veslanjesvetovanje

Svetovalnica
Ali bi šli s kajakom na dopust?

Podali smo se na vodo z vesli v rokah. Predvsem poleti je vožnja s kajakom lahko zelo sproščujoča oblika rekreacija. Za koga je primerna, kako vpliva na naše telo in zakaj nas lahko približa pristnemu doživljanju narave? Z nami sta bila direktor Kajakaške zveze Slovenije Andrej Jelenc in trener Matej Trampuž.

VEČ ...|6. 6. 2025
Ali bi šli s kajakom na dopust?

Podali smo se na vodo z vesli v rokah. Predvsem poleti je vožnja s kajakom lahko zelo sproščujoča oblika rekreacija. Za koga je primerna, kako vpliva na naše telo in zakaj nas lahko približa pristnemu doživljanju narave? Z nami sta bila direktor Kajakaške zveze Slovenije Andrej Jelenc in trener Matej Trampuž.

Blaž Lesnik

rekreacijagibanjeveslanjekajakdobrodelno veslanjesvetovanje

Svetovalnica
VEČ ...|5. 6. 2025
Kako ohranjati mišično maso in kdaj je to še posebej pomembno?

Posvetili smo se zdravju in gibanju. V ospredju našega zanimanja je bila vadba za moč, ki igra sploh pri starejših pomembno vlogo, saj zavira mišično atrofijo in upočasnjuje osteoporozo. Z nami je bil osebni trener Jure Kovačič, ki je pojasnil, zakaj je vadba za moč tako pomembna po 40. letu starosti in kako se je lotimo kar doma, brez drage opreme.

Kako ohranjati mišično maso in kdaj je to še posebej pomembno?

Posvetili smo se zdravju in gibanju. V ospredju našega zanimanja je bila vadba za moč, ki igra sploh pri starejših pomembno vlogo, saj zavira mišično atrofijo in upočasnjuje osteoporozo. Z nami je bil osebni trener Jure Kovačič, ki je pojasnil, zakaj je vadba za moč tako pomembna po 40. letu starosti in kako se je lotimo kar doma, brez drage opreme.

Blaž Lesnik

rekreacijagibanjevadba za močutežimišiceatrofija

Svetovalnica
Kako ohranjati mišično maso in kdaj je to še posebej pomembno?

Posvetili smo se zdravju in gibanju. V ospredju našega zanimanja je bila vadba za moč, ki igra sploh pri starejših pomembno vlogo, saj zavira mišično atrofijo in upočasnjuje osteoporozo. Z nami je bil osebni trener Jure Kovačič, ki je pojasnil, zakaj je vadba za moč tako pomembna po 40. letu starosti in kako se je lotimo kar doma, brez drage opreme.

VEČ ...|5. 6. 2025
Kako ohranjati mišično maso in kdaj je to še posebej pomembno?

Posvetili smo se zdravju in gibanju. V ospredju našega zanimanja je bila vadba za moč, ki igra sploh pri starejših pomembno vlogo, saj zavira mišično atrofijo in upočasnjuje osteoporozo. Z nami je bil osebni trener Jure Kovačič, ki je pojasnil, zakaj je vadba za moč tako pomembna po 40. letu starosti in kako se je lotimo kar doma, brez drage opreme.

Blaž Lesnik

rekreacijagibanjevadba za močutežimišiceatrofija

Vabilo na pot
VEČ ...|27. 12. 2024
Hoja po snegu in po stopnicah

V rubriki, ki se z letošnjim letom poslavlja, smo vas še enkrat povabili k hoji - najprej v snegu, za vsak dan v prihajajočem letu pa še k hoji po stopnicah.

Hoja po snegu in po stopnicah

V rubriki, ki se z letošnjim letom poslavlja, smo vas še enkrat povabili k hoji - najprej v snegu, za vsak dan v prihajajočem letu pa še k hoji po stopnicah.

Blaž Lesnik

hojarekreacijanaravašport

Vabilo na pot
Hoja po snegu in po stopnicah

V rubriki, ki se z letošnjim letom poslavlja, smo vas še enkrat povabili k hoji - najprej v snegu, za vsak dan v prihajajočem letu pa še k hoji po stopnicah.

VEČ ...|27. 12. 2024
Hoja po snegu in po stopnicah

V rubriki, ki se z letošnjim letom poslavlja, smo vas še enkrat povabili k hoji - najprej v snegu, za vsak dan v prihajajočem letu pa še k hoji po stopnicah.

Blaž Lesnik

hojarekreacijanaravašport

Vabilo na pot
VEČ ...|20. 12. 2024
Hoja v tišini in trening na spinning kolesu

V Vabilu na pot smo spodbudili k hoji v tišini, v drugem delu pa sledi zaključni pogovor s športno pedagoginjo in vodjo Fit Cityja Polono Gosar, ki prisega na redno in zmerno vadbo. Pravi, da je na maratonih ne boste srečali. Zakaj? Prisluhnite ob 13. uri!

Hoja v tišini in trening na spinning kolesu

V Vabilu na pot smo spodbudili k hoji v tišini, v drugem delu pa sledi zaključni pogovor s športno pedagoginjo in vodjo Fit Cityja Polono Gosar, ki prisega na redno in zmerno vadbo. Pravi, da je na maratonih ne boste srečali. Zakaj? Prisluhnite ob 13. uri!

Blaž Lesnik

rekreacijahojaspinningfitnesvadbanaravašport

Vabilo na pot
Hoja v tišini in trening na spinning kolesu

V Vabilu na pot smo spodbudili k hoji v tišini, v drugem delu pa sledi zaključni pogovor s športno pedagoginjo in vodjo Fit Cityja Polono Gosar, ki prisega na redno in zmerno vadbo. Pravi, da je na maratonih ne boste srečali. Zakaj? Prisluhnite ob 13. uri!

VEČ ...|20. 12. 2024
Hoja v tišini in trening na spinning kolesu

V Vabilu na pot smo spodbudili k hoji v tišini, v drugem delu pa sledi zaključni pogovor s športno pedagoginjo in vodjo Fit Cityja Polono Gosar, ki prisega na redno in zmerno vadbo. Pravi, da je na maratonih ne boste srečali. Zakaj? Prisluhnite ob 13. uri!

Blaž Lesnik

rekreacijahojaspinningfitnesvadbanaravašport

Vabilo na pot
VEČ ...|13. 12. 2024
Hoja ob polni luni in vadba za gibljivost

Spodbudili smo k hoji ob polni luni (pred 15. decembrom), nadaljevali pa smo tudi s spodbudo k redni vadbi za gibljivost - koliko, katere vaje in kakšni bodo rezultati je povedala vodja Fit Cityja Polona Gosar.

Hoja ob polni luni in vadba za gibljivost

Spodbudili smo k hoji ob polni luni (pred 15. decembrom), nadaljevali pa smo tudi s spodbudo k redni vadbi za gibljivost - koliko, katere vaje in kakšni bodo rezultati je povedala vodja Fit Cityja Polona Gosar.

Blaž Lesnik

rekreacijavadbagibljivost. hojapolna lunanaravašport

Vabilo na pot
Hoja ob polni luni in vadba za gibljivost

Spodbudili smo k hoji ob polni luni (pred 15. decembrom), nadaljevali pa smo tudi s spodbudo k redni vadbi za gibljivost - koliko, katere vaje in kakšni bodo rezultati je povedala vodja Fit Cityja Polona Gosar.

VEČ ...|13. 12. 2024
Hoja ob polni luni in vadba za gibljivost

Spodbudili smo k hoji ob polni luni (pred 15. decembrom), nadaljevali pa smo tudi s spodbudo k redni vadbi za gibljivost - koliko, katere vaje in kakšni bodo rezultati je povedala vodja Fit Cityja Polona Gosar.

Blaž Lesnik

rekreacijavadbagibljivost. hojapolna lunanaravašport

Vabilo na pot
VEČ ...|29. 11. 2024
O hoji za spomin in fitnesu za starejše

Radio Ognjišče praznuje 30 let in v tem času se je nabralo veliko spominov. O tem, kako utrdimo in ohranimo naš spomin s hojo, smo spregovorili in se v ciklu o dvoranskem kolesarjenju s Polono Gosar vprašali, ali obstaja fitnes za starejše in zakaj bi ga v tretjem življenjskem obdobju sploh obiskovali.

O hoji za spomin in fitnesu za starejše

Radio Ognjišče praznuje 30 let in v tem času se je nabralo veliko spominov. O tem, kako utrdimo in ohranimo naš spomin s hojo, smo spregovorili in se v ciklu o dvoranskem kolesarjenju s Polono Gosar vprašali, ali obstaja fitnes za starejše in zakaj bi ga v tretjem življenjskem obdobju sploh obiskovali.

Blaž Lesnik

rekreacijahojakolokolesarjenjedvoransko kolesarjenjefitnesšport

Vabilo na pot
O hoji za spomin in fitnesu za starejše

Radio Ognjišče praznuje 30 let in v tem času se je nabralo veliko spominov. O tem, kako utrdimo in ohranimo naš spomin s hojo, smo spregovorili in se v ciklu o dvoranskem kolesarjenju s Polono Gosar vprašali, ali obstaja fitnes za starejše in zakaj bi ga v tretjem življenjskem obdobju sploh obiskovali.

VEČ ...|29. 11. 2024
O hoji za spomin in fitnesu za starejše

Radio Ognjišče praznuje 30 let in v tem času se je nabralo veliko spominov. O tem, kako utrdimo in ohranimo naš spomin s hojo, smo spregovorili in se v ciklu o dvoranskem kolesarjenju s Polono Gosar vprašali, ali obstaja fitnes za starejše in zakaj bi ga v tretjem življenjskem obdobju sploh obiskovali.

Blaž Lesnik

rekreacijahojakolokolesarjenjedvoransko kolesarjenjefitnesšport

Vabilo na pot
VEČ ...|22. 11. 2024
Hoja v temi in določitev ciljev treninga na spinning kolesih

Ker se dan vztrajno krajša, smo nekaj besed namenili hoji v temi. V drugem delu pa smo se spet usedli na spining kolo. Polona Gosar je povedala, koliko gibanja potrebujemo, zakaj sploh trenirati, na kakšen način določimo točko pripravljenosti in kako zastavimo cilje.

Hoja v temi in določitev ciljev treninga na spinning kolesih

Ker se dan vztrajno krajša, smo nekaj besed namenili hoji v temi. V drugem delu pa smo se spet usedli na spining kolo. Polona Gosar je povedala, koliko gibanja potrebujemo, zakaj sploh trenirati, na kakšen način določimo točko pripravljenosti in kako zastavimo cilje.

Blaž Lesnik

rekreacijahojatemakolospining

Vabilo na pot
Hoja v temi in določitev ciljev treninga na spinning kolesih

Ker se dan vztrajno krajša, smo nekaj besed namenili hoji v temi. V drugem delu pa smo se spet usedli na spining kolo. Polona Gosar je povedala, koliko gibanja potrebujemo, zakaj sploh trenirati, na kakšen način določimo točko pripravljenosti in kako zastavimo cilje.

VEČ ...|22. 11. 2024
Hoja v temi in določitev ciljev treninga na spinning kolesih

Ker se dan vztrajno krajša, smo nekaj besed namenili hoji v temi. V drugem delu pa smo se spet usedli na spining kolo. Polona Gosar je povedala, koliko gibanja potrebujemo, zakaj sploh trenirati, na kakšen način določimo točko pripravljenosti in kako zastavimo cilje.

Blaž Lesnik

rekreacijahojatemakolospining

Vabilo na pot
VEČ ...|15. 11. 2024
Vertovčev pohod in Spinning

Spomnili smo, da se bo v nedeljo (17. 11. 2024) odvil 22. pohod po Vertovčevih poteh, v drugem delu pa ste slišali nadaljevanje pogovora z vodjo Fit Cityja Polono Gosar o tem, kako poteka skupno dvoransko kolesarjenje.

Vertovčev pohod in Spinning

Spomnili smo, da se bo v nedeljo (17. 11. 2024) odvil 22. pohod po Vertovčevih poteh, v drugem delu pa ste slišali nadaljevanje pogovora z vodjo Fit Cityja Polono Gosar o tem, kako poteka skupno dvoransko kolesarjenje.

Blaž Lesnik

rekreacijakolospinningpohodništvonaravašport

Vabilo na pot
Vertovčev pohod in Spinning

Spomnili smo, da se bo v nedeljo (17. 11. 2024) odvil 22. pohod po Vertovčevih poteh, v drugem delu pa ste slišali nadaljevanje pogovora z vodjo Fit Cityja Polono Gosar o tem, kako poteka skupno dvoransko kolesarjenje.

VEČ ...|15. 11. 2024
Vertovčev pohod in Spinning

Spomnili smo, da se bo v nedeljo (17. 11. 2024) odvil 22. pohod po Vertovčevih poteh, v drugem delu pa ste slišali nadaljevanje pogovora z vodjo Fit Cityja Polono Gosar o tem, kako poteka skupno dvoransko kolesarjenje.

Blaž Lesnik

rekreacijakolospinningpohodništvonaravašport

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč
VEČ ...|14. 10. 2025
Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

Naš gost
VEČ ...|18. 10. 2025
Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Matjaž Merljak

spominživljenje

Komentar tedna
VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Pogovor o
VEČ ...|15. 10. 2025
Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Tone Gorjup

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|20. 10. 2025
Sklep praznovanja stoletnice Ameriških Brezij

100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra so praznovali naši rojaki v Lemontu pri Chicagu. Spomnili so se tudi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je za mnoge pomenila začetek begunske poti. V vseh težkih preizkušnjah so naši rojaki tolažbo, milosti in blagoslov prejemali pri Mariji Pomagaj. Njen dom v ZDA je v Lemontu. Tam že 75 let deluje dom duhovnih vaj, kamor so radi prihajali rojaki iz vseh koncev ZDA in Kanade. Na včerajšnjo misijonsko nedeljo se je na praznovanju zbralo več kot 400 rojakov. Slovesno somaševanje v cerkvi Marije Pomagaj je vodil škof za Slovence po svetu Anton Jamnik, ki je starejšim, mladim in otrokom, prav teh je bilo res veliko, polagal na srce, naj si iskreno prizadevajo, da ohranjajo in na nov način živijo vero, ki jim je bila podarjena preko staršev, duhovnikov in prijateljev. Ob tem je še kako pomembna skrb za jezik, kulturo in hvaležnost za korenine, iz katerih rastejo. Generalna konzulka naše države v Clevelandu Suzana Češarek je frančiškanu p. Metodu Ogorevcu, ki že 24 let skrbi za slovensko skupnost v Lemontu, izročila posebno priznanje USZS frančiškanski skupnosti ob 100-letnici Ameriških Brezij za vse njihovo požrtvovalno in državotvorno delovanje. Priznanje je prejel tudi Slovenski katoliški center.

Sklep praznovanja stoletnice Ameriških Brezij

100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra so praznovali naši rojaki v Lemontu pri Chicagu. Spomnili so se tudi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je za mnoge pomenila začetek begunske poti. V vseh težkih preizkušnjah so naši rojaki tolažbo, milosti in blagoslov prejemali pri Mariji Pomagaj. Njen dom v ZDA je v Lemontu. Tam že 75 let deluje dom duhovnih vaj, kamor so radi prihajali rojaki iz vseh koncev ZDA in Kanade. Na včerajšnjo misijonsko nedeljo se je na praznovanju zbralo več kot 400 rojakov. Slovesno somaševanje v cerkvi Marije Pomagaj je vodil škof za Slovence po svetu Anton Jamnik, ki je starejšim, mladim in otrokom, prav teh je bilo res veliko, polagal na srce, naj si iskreno prizadevajo, da ohranjajo in na nov način živijo vero, ki jim je bila podarjena preko staršev, duhovnikov in prijateljev. Ob tem je še kako pomembna skrb za jezik, kulturo in hvaležnost za korenine, iz katerih rastejo. Generalna konzulka naše države v Clevelandu Suzana Češarek je frančiškanu p. Metodu Ogorevcu, ki že 24 let skrbi za slovensko skupnost v Lemontu, izročila posebno priznanje USZS frančiškanski skupnosti ob 100-letnici Ameriških Brezij za vse njihovo požrtvovalno in državotvorno delovanje. Priznanje je prejel tudi Slovenski katoliški center.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Kulturni utrinki
VEČ ...|21. 10. 2025
Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Jože Bartolj

kulturaTamara AndrejekRazkošje grofov SzaparyPomurski muzej Murska sobota

Spominjamo se
VEČ ...|21. 10. 2025
Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|21. 10. 2025
Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zakladi naše dediščine
VEČ ...|21. 10. 2025
Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec. 

Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec. 

Nataša Ličen

dediščinazgodovina

Copyright © Radio Ognjišče 2018-2025