Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Če jaz pričujem o sebi, moje pričevanje ni resnično; drug je, ki pričuje o meni. (Jn 5,31)

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

O tem, kako se je že v srednješolskem obdobju nevede znašel v primežu alkoholnih hlapov in kako so ga ti (kljub zdravljenju) spremljali skozi življenje, je spregovoril g. Tone, ki je na zdravljenju v skupnosti Vrtnica v Truškah.

Slišali smo nadaljevanje zgodbe nekdanjega odvisnika od alkohola ter brezdomca Marjana Drčarja. Spregovoril je tudi o začetkih organizirane pomoči alkoholikom na Obali ob pomoči nekdanjega portoroškega župnika.

Decembrski dnevi so čas različnih srečevanj, ob tem pa ne manjka nazdravljanj. Gostili smo ozdravljenega alkoholika Marjana, ki mu je prav božično kosilo pred leti prineslo spoznanje, da v očeh nekaterih ljudi ni izobčenec, Karitas pa mu je kasneje vrnila vse tisto, česar mu dom ni dal.

Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.

V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili zgodbi Mihajle Habjan Bitežnik, hčeri znanega primorskega pravnika in politika Josipa Bitežnika, rojenega v Solkanu. Njena zgodba nas je vodila od njenih mladih dni v Mariboriu in Ljubljani, do spomina na Erlichov umor na Streliški ulici in povojne selitve iz kraja v kraj v številnih begunskih taboriščih. Končno se je Mihajla skupaj z možem ustalila v novi domovini Kanadi, kjer je dobila nov dom.

Redovniki in redovnice so se 19. septembra v Vipavi zbrali na 44. redovniškem dnevu. Govorili o tem, da je Bog je mlad, mladi pa naš zaklad. Slišali ste povzetek pridige škofa Jurija Bizjaka in pričevanje s. Rebeke Kenda ŠSFKK. O mladih je Tanja Dominko v Stični govorila z Gregorjem Strajnarjem. Tone Gorjup je pripravil pogovor o delovanju Vojaškega vikariata, Petra Stopar pa o praznovanju v župniji Domžale.

Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.

V oddaji smo predvajali posnetke s spomladanskega srečanja članov župnijskih pastoralnih svetov nadškofije Ljubljana, na katerem so razmišljali o prihodnosti naših župnij in si skušali odgovoriti na izziv: “Kako pa lahko jaz pomagam”. Objavili smo razmišljanje ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta in pričevanje predstavnikov župnije Trboje na Gorenjskem, ki se je v lanskem letu soočila z nenadno in nepričakovano izgubo župnika, Marinke Stare in župnika župnije Šenčur ter dekana dekanije Šenčur, kamor spada župnija Trboje, Urbana Kokalja.

Spoznali smo mlado ženo Heleno Rozman. Njena zgodba je v navdih mnogim. Je polno aktivna, zaposlena v šoli, doma predana žena in mamica petih otrok, in izredna borka za življenje, premagala je bolezen rak.

V oddaji Pogovor o … smo tokrat gostili predsednika in podpredsednika slovenske škofovske konference, nadškofa Stanislava Zoreta in Alojzija Cvikla. Predstavila sta obisk ad limina v Rimu, ki so ga slovenski škofje opravili med 26. februarjem in 3. marcem.