Mladoskop
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Mladoskop
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Doživetja narave
Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.
Doživetja narave
Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.
Svetovalnica
Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.
Svetovalnica
Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.
Via positiva
David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja?
Via positiva
David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja?
Informativni prispevki
»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.
Informativni prispevki
»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.
Ni meje za dobre ideje
Z mag. Jernejo Kamnikar, ustanoviteljico in direktorico Viva cateringa, smo govorili o prilagoditvi njihove dejavnosti epidemiološkim razmeram, tako rekoč čez noč. Razvili so posebne škatle za na pot, ki nam prav tako omogočajo kulinarično doživetje.
Ni meje za dobre ideje
Z mag. Jernejo Kamnikar, ustanoviteljico in direktorico Viva cateringa, smo govorili o prilagoditvi njihove dejavnosti epidemiološkim razmeram, tako rekoč čez noč. Razvili so posebne škatle za na pot, ki nam prav tako omogočajo kulinarično doživetje.
A štekaš?
Predstavljene skladbe:
A štekaš?
Predstavljene skladbe:
Pogovor o
30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade.
Pogovor o
30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji je politični analitik dr. Aleš Maver spregovoril o mandatarskih igrah” povezanih s konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše. Ob 80 letnici Milana Kučana je ocenil njegovo vlogo v luči srednjevropske perspektive. Dotaknil se je vloge Donalda Trumpa ob protestih v Washingtonu ter dogodkov v Belorusiji.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji je politični analitik dr. Aleš Maver spregovoril o mandatarskih igrah” povezanih s konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše. Ob 80 letnici Milana Kučana je ocenil njegovo vlogo v luči srednjevropske perspektive. Dotaknil se je vloge Donalda Trumpa ob protestih v Washingtonu ter dogodkov v Belorusiji.
Z ljudmi na poti
Gostja tokratne oddaje se je pred približno letom in pol preselila v Slovenijo, kjer študira in dela kot nepremičninska agentka, zlasti za ruske kupce. V Sloveniji je pristala po naključju, ko jo je zagledala na zemljevidu, čeprav je sprva načrtovala selitev na Slovaško.
Z ljudmi na poti
Gostja tokratne oddaje se je pred približno letom in pol preselila v Slovenijo, kjer študira in dela kot nepremičninska agentka, zlasti za ruske kupce. V Sloveniji je pristala po naključju, ko jo je zagledala na zemljevidu, čeprav je sprva načrtovala selitev na Slovaško.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)
Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)
Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Predstavili smo glavne ugotovitve Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020. V pogovoru s sociologom dr. Vinkom Potočnikom in župnikom Ervinom Mozetičem ste slišali nekaj statistike ter njun komentar o razmerah.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Predstavili smo glavne ugotovitve Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020. V pogovoru s sociologom dr. Vinkom Potočnikom in župnikom Ervinom Mozetičem ste slišali nekaj statistike ter njun komentar o razmerah.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.
Dogodki
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
Dogodki
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
Za življenje
Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi.
Za življenje
Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi.
Naš gost
G Franc se je spominjal začetkov, pripovedoval o ljubezni do glasbe, njenem pomenu za srečo v družini. Ansambel Franca Miheliča je imel včasih tudi več kot dvesto nastopov na leto. Prisluhnite življenjski zgodbi, ki potrjuje, da se pravi godec ne postara, njegov nasmeh pa ostaja večno mlad.
Naš gost
G Franc se je spominjal začetkov, pripovedoval o ljubezni do glasbe, njenem pomenu za srečo v družini. Ansambel Franca Miheliča je imel včasih tudi več kot dvesto nastopov na leto. Prisluhnite življenjski zgodbi, ki potrjuje, da se pravi godec ne postara, njegov nasmeh pa ostaja večno mlad.
Petkov večer
Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet. Brat Ambrož Brezovšek prihaja s celjskega konca, zrasel je v osemčlanski družini. Živi in deluje pa v kapucinskem samostanu v Ljubljani.
Petkov večer
Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet. Brat Ambrož Brezovšek prihaja s celjskega konca, zrasel je v osemčlanski družini. Živi in deluje pa v kapucinskem samostanu v Ljubljani.
Mladoskop
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Mladoskop
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Via positiva
Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju.
Via positiva
Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju.
Informativni prispevki
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Informativni prispevki
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Informativni prispevki
Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.
Informativni prispevki
Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.
Pogovor o
Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom.
Pogovor o
Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom.
Informativni prispevki
Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.
Informativni prispevki
Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.
Informativni prispevki
Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.
Informativni prispevki
Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.
Družinska kateheza
Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem.
Družinska kateheza
Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Pogled v novo leto nam je usmerila papeževa okrožnica Vsi bratje. V Sloveniji so jo nekateri poglabljali v bralnem klubu, ki sta ga organizirala Socialna akademija in Aktivator.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Pogled v novo leto nam je usmerila papeževa okrožnica Vsi bratje. V Sloveniji so jo nekateri poglabljali v bralnem klubu, ki sta ga organizirala Socialna akademija in Aktivator.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Po tradiciji je v Sloveniji januar mesec verskega tiska. Ta ima neprecenljivo vlogo pri poglabljanju vere, pa tudi pri oblikovanju naših stališč, zasidranih v krščanstvu. Z dr. Sebastijanom Valentánom smo se pogovarjali o veri in pravicah vernikov v sredstvih družbenega obveščanja v Sloveniji. Slišali ste tudi, kaj ljubljanski nadškof Stanislav Zore meni o letošnji papeževi poslanici, ki je izšla ob svetovnem dnevu miru, 1. januarja.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Po tradiciji je v Sloveniji januar mesec verskega tiska. Ta ima neprecenljivo vlogo pri poglabljanju vere, pa tudi pri oblikovanju naših stališč, zasidranih v krščanstvu. Z dr. Sebastijanom Valentánom smo se pogovarjali o veri in pravicah vernikov v sredstvih družbenega obveščanja v Sloveniji. Slišali ste tudi, kaj ljubljanski nadškof Stanislav Zore meni o letošnji papeževi poslanici, ki je izšla ob svetovnem dnevu miru, 1. januarja.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje Stanislava Novačana, ki je bil kot študent v času druge svetovne vojne interniran v Gonarsu, po koncu vojne pa so ga poslali za učitelja v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče. Zavzel se je za kulturno poživitev življenja na vasi, dokler nista na njegova vrata potrkala dva udbovca iz Tolmina in ga odpeljala v zapor. Ker ni želel sodelovati z Udbo je bil kazensko premeščen v Borovnico, kjer se je nadaljevala njegova poklicna pot.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje Stanislava Novačana, ki je bil kot študent v času druge svetovne vojne interniran v Gonarsu, po koncu vojne pa so ga poslali za učitelja v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče. Zavzel se je za kulturno poživitev življenja na vasi, dokler nista na njegova vrata potrkala dva udbovca iz Tolmina in ga odpeljala v zapor. Ker ni želel sodelovati z Udbo je bil kazensko premeščen v Borovnico, kjer se je nadaljevala njegova poklicna pot.
Kmetijska oddaja
V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji je bilo slišati o korakih povezovanja in skupnega nastopa kmetov ter zahtevah za udejanjanje pravičnosti v prehranskih verigah. Mag. Tatjana Čop pa je opozorila na pomen oglaševanja lokalne pridelave na vseh dostopnih ravneh.
Kmetijska oddaja
V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji je bilo slišati o korakih povezovanja in skupnega nastopa kmetov ter zahtevah za udejanjanje pravičnosti v prehranskih verigah. Mag. Tatjana Čop pa je opozorila na pomen oglaševanja lokalne pridelave na vseh dostopnih ravneh.
Naš gost
Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.
Naš gost
Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.
S svetnikom na ti
Ne zameri, če bom tole pismo, tale najin pogovor, začel bolj po domače ...
S svetnikom na ti
Mladoskop
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Mladoskop
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Via positiva
Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.
Via positiva
Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.
Svetovalnica
Predzadnja letošnja Svetovalnica je bila sestavljena iz odlomkov nekaterih najodmevnejših svetovalnih oddaj iztekajočega se leta.
Svetovalnica
Predzadnja letošnja Svetovalnica je bila sestavljena iz odlomkov nekaterih najodmevnejših svetovalnih oddaj iztekajočega se leta.
Pogovor o
Zaključujemo leto, ki je mogoče prvič v zgodovini na preizkušnjo postavilo celotno človeštvo. Kako naprej? Kakšen svet bomo našli po pandemiji? Kaj storiti že danes, da bomo po krizi boljši ljudje? Veliko odgovorov najdemo v papeževi okrožnici Vsi bratje. Iz nje smo izhajali, ko smo se pogovarjali z namestnikom računskega sodišča ekonomistom mag. Jorgom Petrovičem, sociologom dr. Igorjem Bahovcem in moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem.
Pogovor o
Zaključujemo leto, ki je mogoče prvič v zgodovini na preizkušnjo postavilo celotno človeštvo. Kako naprej? Kakšen svet bomo našli po pandemiji? Kaj storiti že danes, da bomo po krizi boljši ljudje? Veliko odgovorov najdemo v papeževi okrožnici Vsi bratje. Iz nje smo izhajali, ko smo se pogovarjali z namestnikom računskega sodišča ekonomistom mag. Jorgom Petrovičem, sociologom dr. Igorjem Bahovcem in moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem.
Informativni prispevki
V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.
Informativni prispevki
V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.
Informativni prispevki
Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.
Informativni prispevki
Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.
Informativni prispevki
Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.
Informativni prispevki
Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.
Vstani in hodi
V zadnji oddaji letošnjega leta Vstani in hodi sta se Veronika in Tone poslovila. Ob srebrnem jubileju sta obujala spomine na skupne začetke na Radiu Ognjišče.
Vstani in hodi
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom. Spregovoril je o tem, kako slovenska smreka in njeni okraski odmevajo v večnem mestu. Komentiral je tudi najbolj izstopajoče dogodke v Vatikanu letos.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Kmetijska oddaja
Z Brankom Ravnikom,direktorjem KGZS smo se pogovarjali o pogledu kmetov na sedmiprotikoronski sveženj zakonodaje. Marjana Cvirn, urednica revijedrobnica, pa je spregovorila o stanju v reji drobnice, ki je vednobolj na udaru zveri. V oddaji smo gostili tudi Darinko Sebenik,urednico mesečnika Glas dežele.
Kmetijska oddaja
Naš gost
V oddaji Naš gost je bil z nami režiser, lutkar, pedagog in violončelist Edi Majaron, ki je pred kratkim praznoval okrogli življenjski jubilej.Ker je bila oddaja na sporedu dan po božiču, smo začeli z božičem in predstavo Osel Nazarenski, nadaljevali pa z državnim praznikom dnevom samostojnosti in enotnosti. Seveda pa smo večinoma govorili o lutkah in glasbi ter zgodah in nezgodah gledališkega življenja.
Naš gost
Kolokvij
Letošnje evropsko novoletno srečanje mladih zaradi znanih razmer poteka preko spleta. Predstavlja ga koordinatorica iz Katoliške mladine Monika Gril.
Kolokvij
Letošnje evropsko novoletno srečanje mladih zaradi znanih razmer poteka preko spleta. Predstavlja ga koordinatorica iz Katoliške mladine Monika Gril.
Svetovalnica
S Svetovalnico smo vas želeli spremljati ob zadnjih pripravah na praznik. Z nami je bila priznana floristka dr. Sabina Šegula, ki je letos poskrbela za okrasitev smreke v Vatikanu. Morda vam je kakšen praktičen namig prišel prav?
Svetovalnica
S Svetovalnico smo vas želeli spremljati ob zadnjih pripravah na praznik. Z nami je bila priznana floristka dr. Sabina Šegula, ki je letos poskrbela za okrasitev smreke v Vatikanu. Morda vam je kakšen praktičen namig prišel prav?
Dogodki
Sveti večer je večer največjega upanja za čisto za vsakega med nami. In v letu 2020, kot smo ugotovili, da je res čisto drugačno, smo želeli z otroškim svetim večerom naprej povabiti k jaslicam, potem pa k hvaležnosti. Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je obudil spomin na svoje otroštvo, ko si je najbolj zapomnil velike jaslice v cerkvi in na eni od domačij v Škofji Loki, kamor je vsako leto zahajal. Prestavil je pomen pastirjev, Jožefa, Marije in seveda Deteta, ki se to noč rodi.
Dogodki
Dogodki
Leto, ki se izteka, je v vsem drugačno – pred nas je postavilo mnoge izzive, preizkuša nas v sočutju, meri, koliko smo pripravljeni krotiti egoizem in sprejeti novo realnost. Tudi prazniki minevajo drugače čisto za vse. Župniki mašujejo v praznih cerkvah, verniki se zbiramo v domačih dnevnih sobah, veliko duhovnikov, redovnikov in redovnic pa se odločilo, da ne pomaga le z molitvijo, ampak z živo vero – postali so prostovoljci v mnogih domovih in bolnišnicah. Med njimi je tudi frančiškan p. Bogdan Rus, ki je delal najprej na polikliniki v Ljubljani, zdaj pa v bolnici v Šempetru.
Dogodki
Komentar tedna
Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …
Duhovna misel
V Pismu Hebrejcem danes poslušamo: Nimamo takega vélikega duhovnika, ki bi ne mogel …
Slovencem po svetu in domovini
Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja.
Za življenje
Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in ssovrstniki.
Kmetijska oddaja
Dr. Marija Klopčič je povedala svoje mnenje o izsiljevanju z opustitvijo vezane reje govedi in povabila k sodelovanju v anketah na temo dobrobiti v različnih rejah živali. O zgodbi z rakotvornim sezamom in nepravilno označenim mesom pa glavna inšpektorica Andreja Bizjak.
Zgodbe za otroke
Kar nekaj resnic boste slišali v slovenski narodni pravljici. O skromnosti, očetovski ljubezni, pa tudi o pomenu branja, modrostih v knjigah, ki širijo obzorja in lahko pomagajo v lepši svet.
Za življenje
Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in ssovrstniki.
Sobotna iskrica
V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.
Iz naših krajev
Obiskali smo občini Nova Gorica in Kobarid ter z županoma, Klemnom Miklavičem in Markom Matajurcem spregovorili o projektih, ki so v teku tudi v tem koronskem času. Poročali smo tudi o dogajanju v Mozirskem gaju, ki prvič v zgodovini odpira vrata tudi januarja in februarja z edinstveno Zimsko pravljico.
Duhovna misel
V Pismu Hebrejcem danes poslušamo: Nimamo takega vélikega duhovnika, ki bi ne mogel …