Mladoskop

VEČ ...|15. 1. 2021
Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

družbamladiizobraževanjeodnosipogovor

Mladoskop

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

VEČ ...|15. 1. 2021
Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjeodnosipogovor

Doživetja narave

VEČ ...|15. 1. 2021
dr. Jurij Gorjanc

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

dr. Jurij Gorjanc

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

naravapogovorzdravstvoalpinizemgorsko reševanje

Doživetja narave

dr. Jurij Gorjanc

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

VEČ ...|15. 1. 2021
dr. Jurij Gorjanc

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

Blaž Lesnik

naravapogovorzdravstvoalpinizemgorsko reševanje

Svetovalnica

VEČ ...|14. 1. 2021
Ukrepi protikoronske zakonodaje

Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.

Ukrepi protikoronske zakonodaje

Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.

svetovanjepogovordružbakoronavirus

Svetovalnica

Ukrepi protikoronske zakonodaje

Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.

VEČ ...|14. 1. 2021
Ukrepi protikoronske zakonodaje

Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.

Tanja Dominko

svetovanjepogovordružbakoronavirus

Via positiva

VEČ ...|14. 1. 2021
Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

VEČ ...|14. 1. 2021
Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

koronavirusinfoizobraževanjedružbazdravstvo

Informativni prispevki

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Alen Salihović

koronavirusinfoizobraževanjedružbazdravstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 1. 2021
Viva škatle z dobrotami

Z mag. Jernejo Kamnikar, ustanoviteljico in direktorico Viva cateringa, smo govorili o prilagoditvi njihove dejavnosti epidemiološkim razmeram, tako rekoč čez noč. Razvili so posebne škatle za na pot, ki nam prav tako omogočajo kulinarično doživetje. 

Viva škatle z dobrotami

Z mag. Jernejo Kamnikar, ustanoviteljico in direktorico Viva cateringa, smo govorili o prilagoditvi njihove dejavnosti epidemiološkim razmeram, tako rekoč čez noč. Razvili so posebne škatle za na pot, ki nam prav tako omogočajo kulinarično doživetje. 

pogovorpodjetništvoinovativnostkulinarika

Ni meje za dobre ideje

Viva škatle z dobrotami

Z mag. Jernejo Kamnikar, ustanoviteljico in direktorico Viva cateringa, smo govorili o prilagoditvi njihove dejavnosti epidemiološkim razmeram, tako rekoč čez noč. Razvili so posebne škatle za na pot, ki nam prav tako omogočajo kulinarično doživetje. 

VEČ ...|14. 1. 2021
Viva škatle z dobrotami

Z mag. Jernejo Kamnikar, ustanoviteljico in direktorico Viva cateringa, smo govorili o prilagoditvi njihove dejavnosti epidemiološkim razmeram, tako rekoč čez noč. Razvili so posebne škatle za na pot, ki nam prav tako omogočajo kulinarično doživetje. 

Nataša Ličen

pogovorpodjetništvoinovativnostkulinarika

A štekaš?

VEČ ...|13. 1. 2021
Pogovor z Nežo Pančur

Predstavljene skladbe:

  • Neža & Damjan Pančur – Olivia
  • Neža & Damjan Pančur – Prava stvar
  • Harry Styles – Treat people with kindness
  • Sara Kays – Remeber that night?
  • Batista Cadillac – Generacija neba
  • Taylor Swift – right where you left me

Pogovor z Nežo Pančur

Predstavljene skladbe:

  • Neža & Damjan Pančur – Olivia
  • Neža & Damjan Pančur – Prava stvar
  • Harry Styles – Treat people with kindness
  • Sara Kays – Remeber that night?
  • Batista Cadillac – Generacija neba
  • Taylor Swift – right where you left me

mladiglasbaintervju

A štekaš?

Pogovor z Nežo Pančur

Predstavljene skladbe:

  • Neža & Damjan Pančur – Olivia
  • Neža & Damjan Pančur – Prava stvar
  • Harry Styles – Treat people with kindness
  • Sara Kays – Remeber that night?
  • Batista Cadillac – Generacija neba
  • Taylor Swift – right where you left me
VEČ ...|13. 1. 2021
Pogovor z Nežo Pančur

Predstavljene skladbe:

  • Neža & Damjan Pančur – Olivia
  • Neža & Damjan Pančur – Prava stvar
  • Harry Styles – Treat people with kindness
  • Sara Kays – Remeber that night?
  • Batista Cadillac – Generacija neba
  • Taylor Swift – right where you left me

Jure SešekJan Gerl

mladiglasbaintervju

Pogovor o

VEČ ...|13. 1. 2021
Janez Janša za Radio Ognjišče: Globoka država ne izgublja vpliva v ozadju

30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade. 

Janez Janša za Radio Ognjišče: Globoka država ne izgublja vpliva v ozadju

30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade. 

janez janšaepidemijapolitikakoronavirusinfopogovor

Pogovor o

Janez Janša za Radio Ognjišče: Globoka država ne izgublja vpliva v ozadju

30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade. 

VEČ ...|13. 1. 2021
Janez Janša za Radio Ognjišče: Globoka država ne izgublja vpliva v ozadju

30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade. 

Alen Salihović

janez janšaepidemijapolitikakoronavirusinfopogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 1. 2021
Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem trenutku

V oddaji je politični analitik dr. Aleš Maver spregovoril o mandatarskih igrah” povezanih s konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše. Ob 80 letnici Milana Kučana je ocenil njegovo vlogo v luči srednjevropske perspektive. Dotaknil se je vloge Donalda Trumpa ob protestih v Washingtonu ter dogodkov v Belorusiji.

Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem trenutku

V oddaji je politični analitik dr. Aleš Maver spregovoril o mandatarskih igrah” povezanih s konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše. Ob 80 letnici Milana Kučana je ocenil njegovo vlogo v luči srednjevropske perspektive. Dotaknil se je vloge Donalda Trumpa ob protestih v Washingtonu ter dogodkov v Belorusiji.

pogovorpolitikaAleš Maver

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem trenutku

V oddaji je politični analitik dr. Aleš Maver spregovoril o mandatarskih igrah” povezanih s konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše. Ob 80 letnici Milana Kučana je ocenil njegovo vlogo v luči srednjevropske perspektive. Dotaknil se je vloge Donalda Trumpa ob protestih v Washingtonu ter dogodkov v Belorusiji.

VEČ ...|11. 1. 2021
Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem trenutku

V oddaji je politični analitik dr. Aleš Maver spregovoril o mandatarskih igrah” povezanih s konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše. Ob 80 letnici Milana Kučana je ocenil njegovo vlogo v luči srednjevropske perspektive. Dotaknil se je vloge Donalda Trumpa ob protestih v Washingtonu ter dogodkov v Belorusiji.

Jože Bartolj

pogovorpolitikaAleš Maver

Z ljudmi na poti

VEČ ...|10. 1. 2021
Natasha Starovoytova, Rusinja v Sloveniji

Gostja tokratne oddaje se je pred približno letom in pol preselila v Slovenijo, kjer študira in dela kot nepremičninska agentka, zlasti za ruske kupce. V Sloveniji je pristala po naključju, ko jo je zagledala na zemljevidu, čeprav je sprva načrtovala selitev na Slovaško.

Natasha Starovoytova, Rusinja v Sloveniji

Gostja tokratne oddaje se je pred približno letom in pol preselila v Slovenijo, kjer študira in dela kot nepremičninska agentka, zlasti za ruske kupce. V Sloveniji je pristala po naključju, ko jo je zagledala na zemljevidu, čeprav je sprva načrtovala selitev na Slovaško.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Natasha Starovoytova, Rusinja v Sloveniji

Gostja tokratne oddaje se je pred približno letom in pol preselila v Slovenijo, kjer študira in dela kot nepremičninska agentka, zlasti za ruske kupce. V Sloveniji je pristala po naključju, ko jo je zagledala na zemljevidu, čeprav je sprva načrtovala selitev na Slovaško.

VEČ ...|10. 1. 2021
Natasha Starovoytova, Rusinja v Sloveniji

Gostja tokratne oddaje se je pred približno letom in pol preselila v Slovenijo, kjer študira in dela kot nepremičninska agentka, zlasti za ruske kupce. V Sloveniji je pristala po naključju, ko jo je zagledala na zemljevidu, čeprav je sprva načrtovala selitev na Slovaško.

Andrej Šinko

družbapogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|10. 1. 2021
Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

 

Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

 

papežinfokomentarpogovorpolitika

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

 

VEČ ...|10. 1. 2021
Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

 

Marta Jerebič

papežinfokomentarpogovorpolitika

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|10. 1. 2021
Letno poročilo RKC

Predstavili smo glavne ugotovitve Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020. V pogovoru s sociologom dr. Vinkom Potočnikom in župnikom Ervinom Mozetičem ste slišali nekaj statistike ter njun komentar o razmerah. 

Letno poročilo RKC

Predstavili smo glavne ugotovitve Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020. V pogovoru s sociologom dr. Vinkom Potočnikom in župnikom Ervinom Mozetičem ste slišali nekaj statistike ter njun komentar o razmerah. 

pogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

Letno poročilo RKC

Predstavili smo glavne ugotovitve Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020. V pogovoru s sociologom dr. Vinkom Potočnikom in župnikom Ervinom Mozetičem ste slišali nekaj statistike ter njun komentar o razmerah. 

VEČ ...|10. 1. 2021
Letno poročilo RKC

Predstavili smo glavne ugotovitve Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020. V pogovoru s sociologom dr. Vinkom Potočnikom in župnikom Ervinom Mozetičem ste slišali nekaj statistike ter njun komentar o razmerah. 

Petra Stopar

pogovor

Moja zgodba

VEČ ...|10. 1. 2021
Stanislav Novačan - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.

Stanislav Novačan - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.

spominpogovorStanislav Novačan

Moja zgodba

Stanislav Novačan - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.

VEČ ...|10. 1. 2021
Stanislav Novačan - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.

Jože Bartolj

spominpogovorStanislav Novačan

Dogodki

VEČ ...|10. 1. 2021
Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami

Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami

duhovnostkultura

Dogodki

Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami

VEČ ...|10. 1. 2021
Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostkultura

Za življenje

VEČ ...|9. 1. 2021
Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

družbavzgojapogovorodnosi

Za življenje

Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

VEČ ...|9. 1. 2021
Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

Nataša Ličen

družbavzgojapogovorodnosi

Naš gost

VEČ ...|9. 1. 2021
Franc Mihelič - 50 let ansambla Franca Miheliča

G Franc se je spominjal začetkov, pripovedoval o ljubezni do glasbe, njenem pomenu za srečo v družini. Ansambel Franca Miheliča je imel včasih tudi več kot dvesto nastopov na leto. Prisluhnite življenjski zgodbi, ki potrjuje, da se pravi godec ne postara, njegov nasmeh pa ostaja večno mlad. 

Franc Mihelič - 50 let ansambla Franca Miheliča

G Franc se je spominjal začetkov, pripovedoval o ljubezni do glasbe, njenem pomenu za srečo v družini. Ansambel Franca Miheliča je imel včasih tudi več kot dvesto nastopov na leto. Prisluhnite življenjski zgodbi, ki potrjuje, da se pravi godec ne postara, njegov nasmeh pa ostaja večno mlad. 

kulturaspominpogovor

Naš gost

Franc Mihelič - 50 let ansambla Franca Miheliča

G Franc se je spominjal začetkov, pripovedoval o ljubezni do glasbe, njenem pomenu za srečo v družini. Ansambel Franca Miheliča je imel včasih tudi več kot dvesto nastopov na leto. Prisluhnite življenjski zgodbi, ki potrjuje, da se pravi godec ne postara, njegov nasmeh pa ostaja večno mlad. 

VEČ ...|9. 1. 2021
Franc Mihelič - 50 let ansambla Franca Miheliča

G Franc se je spominjal začetkov, pripovedoval o ljubezni do glasbe, njenem pomenu za srečo v družini. Ansambel Franca Miheliča je imel včasih tudi več kot dvesto nastopov na leto. Prisluhnite življenjski zgodbi, ki potrjuje, da se pravi godec ne postara, njegov nasmeh pa ostaja večno mlad. 

Jure Sešek

kulturaspominpogovor

Petkov večer

VEČ ...|8. 1. 2021
Ambrož Brezovšek

Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet. Brat Ambrož Brezovšek prihaja s celjskega konca, zrasel je v osemčlanski družini. Živi in deluje pa v kapucinskem samostanu v Ljubljani.

Ambrož Brezovšek

Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet. Brat Ambrož Brezovšek prihaja s celjskega konca, zrasel je v osemčlanski družini. Živi in deluje pa v kapucinskem samostanu v Ljubljani.

glasbamladipogovor

Petkov večer

Ambrož Brezovšek

Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet. Brat Ambrož Brezovšek prihaja s celjskega konca, zrasel je v osemčlanski družini. Živi in deluje pa v kapucinskem samostanu v Ljubljani.

VEČ ...|8. 1. 2021
Ambrož Brezovšek

Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet. Brat Ambrož Brezovšek prihaja s celjskega konca, zrasel je v osemčlanski družini. Živi in deluje pa v kapucinskem samostanu v Ljubljani.

Mateja Feltrin Novljan

glasbamladipogovor

Mladoskop

VEČ ...|8. 1. 2021
Obletnica ustanovitelja skavtov

Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas. 

Obletnica ustanovitelja skavtov

Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas. 

družbamladivzgojaduhovnostpogovornarava

Mladoskop

Obletnica ustanovitelja skavtov

Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas. 

VEČ ...|8. 1. 2021
Obletnica ustanovitelja skavtov

Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas. 

Nataša Ličen

družbamladivzgojaduhovnostpogovornarava

Iz Betanije

VEČ ...|8. 1. 2021
Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

odnosipogovor

Iz Betanije

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

VEČ ...|8. 1. 2021
Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Mateja Subotičanec

odnosipogovor

Via positiva

VEČ ...|7. 1. 2021
Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

VEČ ...|7. 1. 2021
Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

družbapogovorArgentinasplav

Informativni prispevki

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družbapogovorArgentinasplav

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 1. 2021
Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

papežpogovorkoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

VEČ ...|7. 1. 2021
Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Marta Jerebič

papežpogovorkoronaviruszdravstvo

Pogovor o

VEČ ...|6. 1. 2021
Kako globoka bo gospodarska kriza in kašni so odgovori EU?

Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom. 

Kako globoka bo gospodarska kriza in kašni so odgovori EU?

Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom. 

politikaEUkoronavirus

Pogovor o

Kako globoka bo gospodarska kriza in kašni so odgovori EU?

Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom. 

VEČ ...|6. 1. 2021
Kako globoka bo gospodarska kriza in kašni so odgovori EU?

Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom. 

Andrej Šinko

politikaEUkoronavirus

Iz Betanije

VEČ ...|6. 1. 2021
Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

odnosipogovor

Iz Betanije

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

VEČ ...|6. 1. 2021
Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Mateja Subotičanec

odnosipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 1. 2021
Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

infokoronaviruspogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

VEČ ...|5. 1. 2021
Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Alen Salihović

infokoronaviruspogovorzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 1. 2021
Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

infokoronaviruspogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

VEČ ...|5. 1. 2021
Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

Alen Salihović

infokoronaviruspogovorzdravstvo

Družinska kateheza

VEČ ...|5. 1. 2021
Kako družine preživljajo čas pandemije?

Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem. 

Kako družine preživljajo čas pandemije?

Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem. 

pogovordružbaodnosivzgoja

Družinska kateheza

Kako družine preživljajo čas pandemije?

Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem. 

VEČ ...|5. 1. 2021
Kako družine preživljajo čas pandemije?

Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem. 

Marjana Debevec

pogovordružbaodnosivzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|4. 1. 2021
Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

odnosipogovor

Iz Betanije

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

VEČ ...|4. 1. 2021
Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Mateja Subotičanec

odnosipogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|3. 1. 2021
Papeževa okrožnica Vsi bratje

Pogled v novo leto nam je usmerila papeževa okrožnica Vsi bratje. V Sloveniji so jo nekateri poglabljali v bralnem klubu, ki sta ga organizirala Socialna akademija in Aktivator.

Papeževa okrožnica Vsi bratje

Pogled v novo leto nam je usmerila papeževa okrožnica Vsi bratje. V Sloveniji so jo nekateri poglabljali v bralnem klubu, ki sta ga organizirala Socialna akademija in Aktivator.

duhovnostpogovorCerkev

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papeževa okrožnica Vsi bratje

Pogled v novo leto nam je usmerila papeževa okrožnica Vsi bratje. V Sloveniji so jo nekateri poglabljali v bralnem klubu, ki sta ga organizirala Socialna akademija in Aktivator.

VEČ ...|3. 1. 2021
Papeževa okrožnica Vsi bratje

Pogled v novo leto nam je usmerila papeževa okrožnica Vsi bratje. V Sloveniji so jo nekateri poglabljali v bralnem klubu, ki sta ga organizirala Socialna akademija in Aktivator.

Marjana Debevec

duhovnostpogovorCerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|3. 1. 2021
Dr. Sebastijan Valentan o pravicah vernikov v medijih

Po tradiciji je v Sloveniji januar mesec verskega tiska. Ta ima neprecenljivo vlogo pri poglabljanju vere, pa tudi pri oblikovanju naših stališč, zasidranih v krščanstvu. Z dr. Sebastijanom Valentánom smo se pogovarjali o veri in pravicah vernikov v sredstvih družbenega obveščanja v Sloveniji. Slišali ste tudi, kaj ljubljanski nadškof Stanislav Zore meni o letošnji papeževi poslanici, ki je izšla ob svetovnem dnevu miru, 1. januarja.

Dr. Sebastijan Valentan o pravicah vernikov v medijih

Po tradiciji je v Sloveniji januar mesec verskega tiska. Ta ima neprecenljivo vlogo pri poglabljanju vere, pa tudi pri oblikovanju naših stališč, zasidranih v krščanstvu. Z dr. Sebastijanom Valentánom smo se pogovarjali o veri in pravicah vernikov v sredstvih družbenega obveščanja v Sloveniji. Slišali ste tudi, kaj ljubljanski nadškof Stanislav Zore meni o letošnji papeževi poslanici, ki je izšla ob svetovnem dnevu miru, 1. januarja.

duhovnostpogovorCerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Dr. Sebastijan Valentan o pravicah vernikov v medijih

Po tradiciji je v Sloveniji januar mesec verskega tiska. Ta ima neprecenljivo vlogo pri poglabljanju vere, pa tudi pri oblikovanju naših stališč, zasidranih v krščanstvu. Z dr. Sebastijanom Valentánom smo se pogovarjali o veri in pravicah vernikov v sredstvih družbenega obveščanja v Sloveniji. Slišali ste tudi, kaj ljubljanski nadškof Stanislav Zore meni o letošnji papeževi poslanici, ki je izšla ob svetovnem dnevu miru, 1. januarja.

VEČ ...|3. 1. 2021
Dr. Sebastijan Valentan o pravicah vernikov v medijih

Po tradiciji je v Sloveniji januar mesec verskega tiska. Ta ima neprecenljivo vlogo pri poglabljanju vere, pa tudi pri oblikovanju naših stališč, zasidranih v krščanstvu. Z dr. Sebastijanom Valentánom smo se pogovarjali o veri in pravicah vernikov v sredstvih družbenega obveščanja v Sloveniji. Slišali ste tudi, kaj ljubljanski nadškof Stanislav Zore meni o letošnji papeževi poslanici, ki je izšla ob svetovnem dnevu miru, 1. januarja.

Petra Stopar

duhovnostpogovorCerkev

Moja zgodba

VEČ ...|3. 1. 2021
Stanislav Novačan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje Stanislava Novačana, ki je bil kot študent v času druge svetovne vojne interniran v Gonarsu, po koncu vojne pa so ga poslali za učitelja v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče. Zavzel se je za kulturno poživitev življenja na vasi, dokler nista na njegova vrata potrkala dva udbovca iz Tolmina in ga odpeljala v zapor. Ker ni želel sodelovati z Udbo je bil kazensko premeščen v Borovnico, kjer se je nadaljevala njegova poklicna pot.

Stanislav Novačan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje Stanislava Novačana, ki je bil kot študent v času druge svetovne vojne interniran v Gonarsu, po koncu vojne pa so ga poslali za učitelja v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče. Zavzel se je za kulturno poživitev življenja na vasi, dokler nista na njegova vrata potrkala dva udbovca iz Tolmina in ga odpeljala v zapor. Ker ni želel sodelovati z Udbo je bil kazensko premeščen v Borovnico, kjer se je nadaljevala njegova poklicna pot.

spominpogovorStanislav Novačan

Moja zgodba

Stanislav Novačan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje Stanislava Novačana, ki je bil kot študent v času druge svetovne vojne interniran v Gonarsu, po koncu vojne pa so ga poslali za učitelja v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče. Zavzel se je za kulturno poživitev življenja na vasi, dokler nista na njegova vrata potrkala dva udbovca iz Tolmina in ga odpeljala v zapor. Ker ni želel sodelovati z Udbo je bil kazensko premeščen v Borovnico, kjer se je nadaljevala njegova poklicna pot.

VEČ ...|3. 1. 2021
Stanislav Novačan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje Stanislava Novačana, ki je bil kot študent v času druge svetovne vojne interniran v Gonarsu, po koncu vojne pa so ga poslali za učitelja v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče. Zavzel se je za kulturno poživitev življenja na vasi, dokler nista na njegova vrata potrkala dva udbovca iz Tolmina in ga odpeljala v zapor. Ker ni želel sodelovati z Udbo je bil kazensko premeščen v Borovnico, kjer se je nadaljevala njegova poklicna pot.

Jože Bartolj

spominpogovorStanislav Novačan

Kmetijska oddaja

VEČ ...|3. 1. 2021
Veliki trije o skupnem nastopu in povezovanju

V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji je bilo slišati o korakih povezovanja in skupnega nastopa kmetov ter zahtevah za udejanjanje pravičnosti v prehranskih verigah. Mag. Tatjana Čop pa je opozorila na pomen oglaševanja lokalne pridelave na vseh dostopnih ravneh.

Veliki trije o skupnem nastopu in povezovanju

V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji je bilo slišati o korakih povezovanja in skupnega nastopa kmetov ter zahtevah za udejanjanje pravičnosti v prehranskih verigah. Mag. Tatjana Čop pa je opozorila na pomen oglaševanja lokalne pridelave na vseh dostopnih ravneh.

kmetijstvopogovordružba

Kmetijska oddaja

Veliki trije o skupnem nastopu in povezovanju

V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji je bilo slišati o korakih povezovanja in skupnega nastopa kmetov ter zahtevah za udejanjanje pravičnosti v prehranskih verigah. Mag. Tatjana Čop pa je opozorila na pomen oglaševanja lokalne pridelave na vseh dostopnih ravneh.

VEČ ...|3. 1. 2021
Veliki trije o skupnem nastopu in povezovanju

V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji je bilo slišati o korakih povezovanja in skupnega nastopa kmetov ter zahtevah za udejanjanje pravičnosti v prehranskih verigah. Mag. Tatjana Čop pa je opozorila na pomen oglaševanja lokalne pridelave na vseh dostopnih ravneh.

Robert Božič

kmetijstvopogovordružba

Naš gost

VEČ ...|2. 1. 2021
Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

pogovordružbaizobraževanjekultura

Naš gost

Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

VEČ ...|2. 1. 2021
Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjekultura

Sobotna iskrica

VEČ ...|2. 1. 2021
Mavrica, Venezuela, Afrika in Trije kralji

Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.

Mavrica, Venezuela, Afrika in Trije kralji

Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.

družbaotrocimisijonivenezuelas. andeja godničjana lampe

Sobotna iskrica

Mavrica, Venezuela, Afrika in Trije kralji

Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.

VEČ ...|2. 1. 2021
Mavrica, Venezuela, Afrika in Trije kralji

Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.

Jure Sešek

družbaotrocimisijonivenezuelas. andeja godničjana lampe

S svetnikom na ti

VEČ ...|1. 1. 2021
Sveta Božja Mati

Ne zameri, če bom tole pismo, tale najin pogovor, začel bolj po domače ...

Sveta Božja Mati

Ne zameri, če bom tole pismo, tale najin pogovor, začel bolj po domače ...

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sveta Božja Mati
Ne zameri, če bom tole pismo, tale najin pogovor, začel bolj po domače ...
VEČ ...|1. 1. 2021
Sveta Božja Mati
Ne zameri, če bom tole pismo, tale najin pogovor, začel bolj po domače ...

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Mladoskop

VEČ ...|1. 1. 2021
Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

družbakoronavirusmladiodnosipogovorzdravstvo

Mladoskop

Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

VEČ ...|1. 1. 2021
Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

Nataša Ličen

družbakoronavirusmladiodnosipogovorzdravstvo

Via positiva

VEČ ...|31. 12. 2020
Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

družbakulinarikatradicijapogovorodnosi

Via positiva

Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

VEČ ...|31. 12. 2020
Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

Nataša Ličen

družbakulinarikatradicijapogovorodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|30. 12. 2020
Mozaični kolaž

Predzadnja letošnja Svetovalnica je bila sestavljena iz odlomkov nekaterih najodmevnejših svetovalnih oddaj iztekajočega se leta.

Mozaični kolaž

Predzadnja letošnja Svetovalnica je bila sestavljena iz odlomkov nekaterih najodmevnejših svetovalnih oddaj iztekajočega se leta.

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevrtvzgojakmetijstvo

Svetovalnica

Mozaični kolaž

Predzadnja letošnja Svetovalnica je bila sestavljena iz odlomkov nekaterih najodmevnejših svetovalnih oddaj iztekajočega se leta.

VEČ ...|30. 12. 2020
Mozaični kolaž

Predzadnja letošnja Svetovalnica je bila sestavljena iz odlomkov nekaterih najodmevnejših svetovalnih oddaj iztekajočega se leta.

Blaž Lesnik

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevrtvzgojakmetijstvo

Pogovor o

VEČ ...|30. 12. 2020
Kakšen svet bomo našli po pandemiji?

Zaključujemo leto, ki je mogoče prvič v zgodovini na preizkušnjo postavilo celotno človeštvo. Kako naprej? Kakšen svet bomo našli po pandemiji? Kaj storiti že danes, da bomo po krizi boljši ljudje? Veliko odgovorov najdemo v papeževi okrožnici Vsi bratje. Iz nje smo izhajali, ko smo se pogovarjali z namestnikom računskega sodišča ekonomistom mag. Jorgom Petrovičem, sociologom dr. Igorjem Bahovcem in moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem.

Kakšen svet bomo našli po pandemiji?

Zaključujemo leto, ki je mogoče prvič v zgodovini na preizkušnjo postavilo celotno človeštvo. Kako naprej? Kakšen svet bomo našli po pandemiji? Kaj storiti že danes, da bomo po krizi boljši ljudje? Veliko odgovorov najdemo v papeževi okrožnici Vsi bratje. Iz nje smo izhajali, ko smo se pogovarjali z namestnikom računskega sodišča ekonomistom mag. Jorgom Petrovičem, sociologom dr. Igorjem Bahovcem in moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem.

pogovordružba

Pogovor o

Kakšen svet bomo našli po pandemiji?

Zaključujemo leto, ki je mogoče prvič v zgodovini na preizkušnjo postavilo celotno človeštvo. Kako naprej? Kakšen svet bomo našli po pandemiji? Kaj storiti že danes, da bomo po krizi boljši ljudje? Veliko odgovorov najdemo v papeževi okrožnici Vsi bratje. Iz nje smo izhajali, ko smo se pogovarjali z namestnikom računskega sodišča ekonomistom mag. Jorgom Petrovičem, sociologom dr. Igorjem Bahovcem in moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem.

VEČ ...|30. 12. 2020
Kakšen svet bomo našli po pandemiji?

Zaključujemo leto, ki je mogoče prvič v zgodovini na preizkušnjo postavilo celotno človeštvo. Kako naprej? Kakšen svet bomo našli po pandemiji? Kaj storiti že danes, da bomo po krizi boljši ljudje? Veliko odgovorov najdemo v papeževi okrožnici Vsi bratje. Iz nje smo izhajali, ko smo se pogovarjali z namestnikom računskega sodišča ekonomistom mag. Jorgom Petrovičem, sociologom dr. Igorjem Bahovcem in moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem.

Marjana Debevec

pogovordružba

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 12. 2020
Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

koronaviruspogovorizobraževanjedružba

Informativni prispevki

Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

VEČ ...|30. 12. 2020
Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

Alen Salihović

koronaviruspogovorizobraževanjedružba

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 12. 2020
Ljudmila Novak: Evropski parlament je kljub pandemiji v letu 2020 delal dobro

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

Ljudmila Novak: Evropski parlament je kljub pandemiji v letu 2020 delal dobro

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

infopogovoreupolitikaljudmila novakevropski parlamentkoronavirus

Informativni prispevki

Ljudmila Novak: Evropski parlament je kljub pandemiji v letu 2020 delal dobro

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

VEČ ...|29. 12. 2020
Ljudmila Novak: Evropski parlament je kljub pandemiji v letu 2020 delal dobro

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

Alen Salihović

infopogovoreupolitikaljudmila novakevropski parlamentkoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 12. 2020
Pogovor z dr. Milanom Zverom

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

Pogovor z dr. Milanom Zverom

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

družbapogovorpolitikaEvropski parlament

Informativni prispevki

Pogovor z dr. Milanom Zverom

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

VEČ ...|28. 12. 2020
Pogovor z dr. Milanom Zverom

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

Petra Stopar

družbapogovorpolitikaEvropski parlament

Vstani in hodi

VEČ ...|27. 12. 2020
Spomini ob srebrnem jubileju oddaje

V zadnji oddaji letošnjega leta Vstani in hodi sta se Veronika in Tone poslovila. Ob srebrnem jubileju sta obujala spomine na skupne začetke na Radiu Ognjišče.

Spomini ob srebrnem jubileju oddaje

V zadnji oddaji letošnjega leta Vstani in hodi sta se Veronika in Tone poslovila. Ob srebrnem jubileju sta obujala spomine na skupne začetke na Radiu Ognjišče.

pogovorspomin

Vstani in hodi

Spomini ob srebrnem jubileju oddaje
V zadnji oddaji letošnjega leta Vstani in hodi sta se Veronika in Tone poslovila. Ob srebrnem jubileju sta obujala spomine na skupne začetke na Radiu Ognjišče.
VEČ ...|27. 12. 2020
Spomini ob srebrnem jubileju oddaje
V zadnji oddaji letošnjega leta Vstani in hodi sta se Veronika in Tone poslovila. Ob srebrnem jubileju sta obujala spomine na skupne začetke na Radiu Ognjišče.

Tone Planinšek

pogovorspomin

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|27. 12. 2020
Pogovor z veleposlanikom

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom. Spregovoril je o tem, kako slovenska smreka in njeni okraski odmevajo v večnem mestu. Komentiral je tudi najbolj izstopajoče dogodke v Vatikanu letos.

Pogovor z veleposlanikom

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom. Spregovoril je o tem, kako slovenska smreka in njeni okraski odmevajo v večnem mestu. Komentiral je tudi najbolj izstopajoče dogodke v Vatikanu letos.

družbapapežduhovnostpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pogovor z veleposlanikom
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom. Spregovoril je o tem, kako slovenska smreka in njeni okraski odmevajo v večnem mestu. Komentiral je tudi najbolj izstopajoče dogodke v Vatikanu letos.
VEČ ...|27. 12. 2020
Pogovor z veleposlanikom
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom. Spregovoril je o tem, kako slovenska smreka in njeni okraski odmevajo v večnem mestu. Komentiral je tudi najbolj izstopajoče dogodke v Vatikanu letos.

Marta Jerebič

družbapapežduhovnostpogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ...|27. 12. 2020
Sedmi protikoronski sveženj in o stanju na področju reje drobnice?

Z Brankom Ravnikom,direktorjem KGZS smo se pogovarjali o pogledu kmetov na sedmiprotikoronski sveženj zakonodaje. Marjana Cvirn, urednica revijedrobnica, pa je spregovorila o stanju v reji drobnice, ki je vednobolj na udaru zveri. V oddaji smo gostili tudi Darinko Sebenik,urednico mesečnika Glas dežele.

Sedmi protikoronski sveženj in o stanju na področju reje drobnice?

Z Brankom Ravnikom,direktorjem KGZS smo se pogovarjali o pogledu kmetov na sedmiprotikoronski sveženj zakonodaje. Marjana Cvirn, urednica revijedrobnica, pa je spregovorila o stanju v reji drobnice, ki je vednobolj na udaru zveri. V oddaji smo gostili tudi Darinko Sebenik,urednico mesečnika Glas dežele.

kmetijstvoizobraževanjepogovor

Kmetijska oddaja

Sedmi protikoronski sveženj in o stanju na področju reje drobnice?
Z Brankom Ravnikom,direktorjem KGZS smo se pogovarjali o pogledu kmetov na sedmiprotikoronski sveženj zakonodaje. Marjana Cvirn, urednica revijedrobnica, pa je spregovorila o stanju v reji drobnice, ki je vednobolj na udaru zveri. V oddaji smo gostili tudi Darinko Sebenik,urednico mesečnika Glas dežele.
VEČ ...|27. 12. 2020
Sedmi protikoronski sveženj in o stanju na področju reje drobnice?
Z Brankom Ravnikom,direktorjem KGZS smo se pogovarjali o pogledu kmetov na sedmiprotikoronski sveženj zakonodaje. Marjana Cvirn, urednica revijedrobnica, pa je spregovorila o stanju v reji drobnice, ki je vednobolj na udaru zveri. V oddaji smo gostili tudi Darinko Sebenik,urednico mesečnika Glas dežele.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjepogovor

Naš gost

VEČ ...|26. 12. 2020
Naš gost Edi Majaron

V oddaji Naš gost je bil z nami režiser, lutkar, pedagog in violončelist Edi Majaron, ki je pred kratkim praznoval okrogli življenjski jubilej.Ker je bila oddaja na sporedu dan po božiču, smo začeli z božičem in predstavo Osel Nazarenski, nadaljevali pa z državnim praznikom dnevom samostojnosti in enotnosti. Seveda pa smo večinoma govorili o lutkah in glasbi ter zgodah in nezgodah gledališkega življenja.

Naš gost Edi Majaron

V oddaji Naš gost je bil z nami režiser, lutkar, pedagog in violončelist Edi Majaron, ki je pred kratkim praznoval okrogli življenjski jubilej.Ker je bila oddaja na sporedu dan po božiču, smo začeli z božičem in predstavo Osel Nazarenski, nadaljevali pa z državnim praznikom dnevom samostojnosti in enotnosti. Seveda pa smo večinoma govorili o lutkah in glasbi ter zgodah in nezgodah gledališkega življenja.

Edi Majaronpogovorspomin

Naš gost

Naš gost Edi Majaron
V oddaji Naš gost je bil z nami režiser, lutkar, pedagog in violončelist Edi Majaron, ki je pred kratkim praznoval okrogli življenjski jubilej.Ker je bila oddaja na sporedu dan po božiču, smo začeli z božičem in predstavo Osel Nazarenski, nadaljevali pa z državnim praznikom dnevom samostojnosti in enotnosti. Seveda pa smo večinoma govorili o lutkah in glasbi ter zgodah in nezgodah gledališkega življenja.
VEČ ...|26. 12. 2020
Naš gost Edi Majaron
V oddaji Naš gost je bil z nami režiser, lutkar, pedagog in violončelist Edi Majaron, ki je pred kratkim praznoval okrogli življenjski jubilej.Ker je bila oddaja na sporedu dan po božiču, smo začeli z božičem in predstavo Osel Nazarenski, nadaljevali pa z državnim praznikom dnevom samostojnosti in enotnosti. Seveda pa smo večinoma govorili o lutkah in glasbi ter zgodah in nezgodah gledališkega življenja.

Jože Bartolj

Edi Majaronpogovorspomin

Kolokvij

VEČ ...|25. 12. 2020
Evropsko novoletno srečanje mladih tokrat po spletu

Letošnje evropsko novoletno srečanje mladih zaradi znanih razmer poteka preko spleta. Predstavlja ga koordinatorica iz Katoliške mladine Monika Gril.

Evropsko novoletno srečanje mladih tokrat po spletu

Letošnje evropsko novoletno srečanje mladih zaradi znanih razmer poteka preko spleta. Predstavlja ga koordinatorica iz Katoliške mladine Monika Gril.

duhovnostmladipogovorTaizesrečanje

Kolokvij

Evropsko novoletno srečanje mladih tokrat po spletu

Letošnje evropsko novoletno srečanje mladih zaradi znanih razmer poteka preko spleta. Predstavlja ga koordinatorica iz Katoliške mladine Monika Gril.

VEČ ...|25. 12. 2020
Evropsko novoletno srečanje mladih tokrat po spletu

Letošnje evropsko novoletno srečanje mladih zaradi znanih razmer poteka preko spleta. Predstavlja ga koordinatorica iz Katoliške mladine Monika Gril.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovorTaizesrečanje

Svetovalnica

VEČ ...|24. 12. 2020
O prazničnem okraševanju

S Svetovalnico smo vas želeli spremljati ob zadnjih pripravah na praznik. Z nami je bila priznana floristka dr. Sabina Šegula, ki je letos poskrbela za okrasitev smreke v Vatikanu. Morda vam je kakšen praktičen namig prišel prav?

O prazničnem okraševanju

S Svetovalnico smo vas želeli spremljati ob zadnjih pripravah na praznik. Z nami je bila priznana floristka dr. Sabina Šegula, ki je letos poskrbela za okrasitev smreke v Vatikanu. Morda vam je kakšen praktičen namig prišel prav?

svetovanjepogovoradventbožič

Svetovalnica

O prazničnem okraševanju

S Svetovalnico smo vas želeli spremljati ob zadnjih pripravah na praznik. Z nami je bila priznana floristka dr. Sabina Šegula, ki je letos poskrbela za okrasitev smreke v Vatikanu. Morda vam je kakšen praktičen namig prišel prav?

VEČ ...|24. 12. 2020
O prazničnem okraševanju

S Svetovalnico smo vas želeli spremljati ob zadnjih pripravah na praznik. Z nami je bila priznana floristka dr. Sabina Šegula, ki je letos poskrbela za okrasitev smreke v Vatikanu. Morda vam je kakšen praktičen namig prišel prav?

Blaž Lesnik

svetovanjepogovoradventbožič

Dogodki

VEČ ...|24. 12. 2020
Pogovor z Robertom Friškovcem

Sveti večer je večer največjega upanja za čisto za vsakega med nami. In v letu 2020, kot smo ugotovili, da je res čisto drugačno, smo želeli z otroškim svetim večerom naprej povabiti k jaslicam, potem pa k hvaležnosti. Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je obudil spomin na svoje otroštvo, ko si je najbolj zapomnil velike jaslice v cerkvi in na eni od domačij v Škofji Loki, kamor je vsako leto zahajal. Prestavil je pomen pastirjev, Jožefa, Marije in seveda Deteta, ki se to noč rodi.

Pogovor z Robertom Friškovcem

Sveti večer je večer največjega upanja za čisto za vsakega med nami. In v letu 2020, kot smo ugotovili, da je res čisto drugačno, smo želeli z otroškim svetim večerom naprej povabiti k jaslicam, potem pa k hvaležnosti. Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je obudil spomin na svoje otroštvo, ko si je najbolj zapomnil velike jaslice v cerkvi in na eni od domačij v Škofji Loki, kamor je vsako leto zahajal. Prestavil je pomen pastirjev, Jožefa, Marije in seveda Deteta, ki se to noč rodi.

duhovnost

Dogodki

Pogovor z Robertom Friškovcem
Sveti večer je večer največjega upanja za čisto za vsakega med nami. In v letu 2020, kot smo ugotovili, da je res čisto drugačno, smo želeli z otroškim svetim večerom naprej povabiti k jaslicam, potem pa k hvaležnosti. Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je obudil spomin na svoje otroštvo, ko si je najbolj zapomnil velike jaslice v cerkvi in na eni od domačij v Škofji Loki, kamor je vsako leto zahajal. Prestavil je pomen pastirjev, Jožefa, Marije in seveda Deteta, ki se to noč rodi.
VEČ ...|24. 12. 2020
Pogovor z Robertom Friškovcem
Sveti večer je večer največjega upanja za čisto za vsakega med nami. In v letu 2020, kot smo ugotovili, da je res čisto drugačno, smo želeli z otroškim svetim večerom naprej povabiti k jaslicam, potem pa k hvaležnosti. Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je obudil spomin na svoje otroštvo, ko si je najbolj zapomnil velike jaslice v cerkvi in na eni od domačij v Škofji Loki, kamor je vsako leto zahajal. Prestavil je pomen pastirjev, Jožefa, Marije in seveda Deteta, ki se to noč rodi.

Mateja Feltrin Novljan

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|24. 12. 2020
Pogovor s p. Bogdanom Rusom

Leto, ki se izteka, je v vsem drugačno – pred nas je postavilo mnoge izzive, preizkuša nas v sočutju, meri, koliko smo pripravljeni krotiti egoizem in sprejeti novo realnost. Tudi prazniki minevajo drugače čisto za vse. Župniki mašujejo v praznih cerkvah, verniki se zbiramo v domačih dnevnih sobah, veliko duhovnikov, redovnikov in redovnic pa se odločilo, da ne pomaga le z molitvijo, ampak z živo vero – postali so prostovoljci v mnogih domovih in bolnišnicah. Med njimi je tudi frančiškan p. Bogdan Rus, ki je delal najprej na polikliniki v Ljubljani, zdaj pa v bolnici v Šempetru.

Pogovor s p. Bogdanom Rusom

Leto, ki se izteka, je v vsem drugačno – pred nas je postavilo mnoge izzive, preizkuša nas v sočutju, meri, koliko smo pripravljeni krotiti egoizem in sprejeti novo realnost. Tudi prazniki minevajo drugače čisto za vse. Župniki mašujejo v praznih cerkvah, verniki se zbiramo v domačih dnevnih sobah, veliko duhovnikov, redovnikov in redovnic pa se odločilo, da ne pomaga le z molitvijo, ampak z živo vero – postali so prostovoljci v mnogih domovih in bolnišnicah. Med njimi je tudi frančiškan p. Bogdan Rus, ki je delal najprej na polikliniki v Ljubljani, zdaj pa v bolnici v Šempetru.

duhovnost

Dogodki

Pogovor s p. Bogdanom Rusom
Leto, ki se izteka, je v vsem drugačno – pred nas je postavilo mnoge izzive, preizkuša nas v sočutju, meri, koliko smo pripravljeni krotiti egoizem in sprejeti novo realnost. Tudi prazniki minevajo drugače čisto za vse. Župniki mašujejo v praznih cerkvah, verniki se zbiramo v domačih dnevnih sobah, veliko duhovnikov, redovnikov in redovnic pa se odločilo, da ne pomaga le z molitvijo, ampak z živo vero – postali so prostovoljci v mnogih domovih in bolnišnicah. Med njimi je tudi frančiškan p. Bogdan Rus, ki je delal najprej na polikliniki v Ljubljani, zdaj pa v bolnici v Šempetru.
VEČ ...|24. 12. 2020
Pogovor s p. Bogdanom Rusom
Leto, ki se izteka, je v vsem drugačno – pred nas je postavilo mnoge izzive, preizkuša nas v sočutju, meri, koliko smo pripravljeni krotiti egoizem in sprejeti novo realnost. Tudi prazniki minevajo drugače čisto za vse. Župniki mašujejo v praznih cerkvah, verniki se zbiramo v domačih dnevnih sobah, veliko duhovnikov, redovnikov in redovnic pa se odločilo, da ne pomaga le z molitvijo, ampak z živo vero – postali so prostovoljci v mnogih domovih in bolnišnicah. Med njimi je tudi frančiškan p. Bogdan Rus, ki je delal najprej na polikliniki v Ljubljani, zdaj pa v bolnici v Šempetru.

Mateja Feltrin Novljan

duhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|15. 1. 2021
Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

Ivan Štuhec

komentarpolitikadružba

Duhovna misel

VEČ ...|16. 1. 2021
Sočuten Bog

V Pismu Hebrejcem danes poslušamo: Nimamo takega vélikega duhovnika, ki bi ne mogel …

Sočuten Bog

V Pismu Hebrejcem danes poslušamo: Nimamo takega vélikega duhovnika, ki bi ne mogel …

p. dr. Andraž Arko OFM

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 1. 2021
Božič po svetu, 3. del

Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja. 

Božič po svetu, 3. del

Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja. 

Matjaž Merljak

rojaki

Za življenje

VEČ ...|16. 1. 2021
Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in ssovrstniki.

Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in ssovrstniki.

Mateja Subotičanec

izobraževanjeodnosisvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 1. 2021
Vezana ali odvezana? In zakaj brez etilen oksida?

Dr. Marija Klopčič je povedala svoje mnenje o izsiljevanju z opustitvijo vezane reje govedi in povabila k sodelovanju v anketah na temo dobrobiti v različnih rejah živali. O zgodbi z rakotvornim sezamom in nepravilno označenim mesom pa glavna inšpektorica Andreja Bizjak. 


 


 

Vezana ali odvezana? In zakaj brez etilen oksida?

Dr. Marija Klopčič je povedala svoje mnenje o izsiljevanju z opustitvijo vezane reje govedi in povabila k sodelovanju v anketah na temo dobrobiti v različnih rejah živali. O zgodbi z rakotvornim sezamom in nepravilno označenim mesom pa glavna inšpektorica Andreja Bizjak. 


 


 

Robert Božič

kmetijstvo

Zgodbe za otroke

VEČ ...|15. 1. 2021
Začarani grad in medved

Kar nekaj resnic boste slišali v slovenski narodni pravljici. O skromnosti, očetovski ljubezni, pa tudi o pomenu branja, modrostih v knjigah, ki širijo obzorja in lahko pomagajo v lepši svet.

Začarani grad in medved

Kar nekaj resnic boste slišali v slovenski narodni pravljici. O skromnosti, očetovski ljubezni, pa tudi o pomenu branja, modrostih v knjigah, ki širijo obzorja in lahko pomagajo v lepši svet.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Za življenje

VEČ ...|16. 1. 2021
Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in ssovrstniki.

Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in ssovrstniki.

Mateja Subotičanec

izobraževanjeodnosisvetovanje

Sobotna iskrica

VEČ ...|16. 1. 2021
Zima, dobrota in Lonec za Venezuelo

V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.

Zima, dobrota in Lonec za Venezuelo

V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.

Jure Sešek

družbaotrocimisijonivenezuelas. andeja godničjana lampemelita koširLonec za Venezuelo

Iz naših krajev

VEČ ...|16. 1. 2021
Nova Gorica, Kobarid, Mozirje

Obiskali smo občini Nova Gorica in Kobarid ter z županoma, Klemnom Miklavičem in Markom Matajurcem spregovorili o projektih, ki so v teku tudi v tem koronskem času. Poročali smo tudi o dogajanju v Mozirskem gaju, ki prvič v zgodovini odpira vrata tudi januarja in februarja z edinstveno Zimsko pravljico. 

Nova Gorica, Kobarid, Mozirje

Obiskali smo občini Nova Gorica in Kobarid ter z županoma, Klemnom Miklavičem in Markom Matajurcem spregovorili o projektih, ki so v teku tudi v tem koronskem času. Poročali smo tudi o dogajanju v Mozirskem gaju, ki prvič v zgodovini odpira vrata tudi januarja in februarja z edinstveno Zimsko pravljico. 

Andrej Šinko

družbainfo

Duhovna misel

VEČ ...|16. 1. 2021
Sočuten Bog

V Pismu Hebrejcem danes poslušamo: Nimamo takega vélikega duhovnika, ki bi ne mogel …

Sočuten Bog

V Pismu Hebrejcem danes poslušamo: Nimamo takega vélikega duhovnika, ki bi ne mogel …

p. dr. Andraž Arko OFM

duhovnost