Rešiti svojo kožo ali ne?

Pred mnogimi leti so živali v gozdu živele v miru in slogi. Nekega nesrečnega dne pa je prišel v gozd človek s čudnim orodjem in ubil jelena. Naslednji dan ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nenad Glücks: Božičnica, Bella ciao in nevidni uspehi

Avtor razkriva ozadje predvolilne taktike premierja Roberta Goloba, ki kljub pomanjkanju vidnih vladnih uspehov stavi na populistične ukrepe, kot je obvezna božičnica za vse zaposlene in upokojence. Komentator kritično osvetli gospodarsko stagnacijo, sporno zdravstveno reformo ter simbolno rabo partizanske pesmi Bella ciao kot orodje politične mobilizacije. Vse to v luči bližajočih se volitev, kjer se obeta val čustvenega populizma in ideoloških spopadov.

Otroci in umetna inteligenca

Če želimo ali ne, naši otroci odraščajo v svetu z dostopom do umetne inteligence. Kako najmlajše učimo rokovanja s tem orodjem je pojasnil Damjan Blagojevič z Zavoda Šolt. Med drugim je oddaja prinesla novo šaljivo pripoved o Butalcih, vse skupaj pa je prepravila še obilica dobre glasbe.

Novinar Peter Avsenik v komentarju za Radio Ognjišče o praznih obljubah in besedah aktualne vlade

Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik: 

V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.

V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.

Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.

Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.

Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.

Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.

Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?

Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.

A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.

Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA

Utrip dneva dne 5. 1.

• Pred nami je tretji sveti večer; kako vigilijo svetih treh kraljev praznujejo v Sveti deželi?
• Papež Frančišek na trgu svetega Petra: Učlovečenega Boga noben izziv ne zaustavi
• Jutri in v torek protestna shoda v Ljubljani za zaščito pitne vode.
• Nika Prevc na svetovnem pokalu v Beljaku druga; v Kranjski gori zmagala Hrvatica Zrinka Ljutić
• V Avstriji propadla koalicijska pogajanja.
• Z novim letom Svetu Evropske unije predseduje Poljska, prihodnjih šest mesecev bodo v ospredju različni vidiki varnosti.
• Veljavnost e-vinjet bo mogoče preveriti z Darsovim orodjem.
• Vreme: Predvsem v zahodnih krajih bo občasno rahlo deževalo. Krepil se bo jugozahodnik.

2. nedelja po božiču

Škof se upre na uvodne besede Janezovega evangelija, ki jih pogosto razumemo kot zapletene. Kako lahko preprosti ljudje, brez akademskega znanja, dojamemo pomen teh besed v vsakdanjem življenju? Besede niso le komunikacijsko orodje, temveč povezujejo ljudi ter osvetljujejo Božjo ustvarjalno naravo. Janezov evangelij nas poučuje o nesprejemanju Božje besede in prikazuje, kako se ljudje odzivamo na Božjo ljubezen.  Božja beseda  naj prebiva med nami in nas navdihuje, da širimo sporočilo milosti in vključevanja v našem svetu.

Roman Žveglič: Ne nimajo izkušenj!

Vlada prepričuje Evropsko komisijo, da slovenske »izkušnje kažejo, da je državno lastništvo nad naravnimi površinami edino uporabno orodje za doseganje naravovarstvenih ciljev.«  Kmetje se s tem ne strinjajo in zahtevajo, da se zavrže novela Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi prinesla »uzakonitev predkupne pravice države na Natura 2000 območjih…« 

Škof Saje novomašniku Gregorju: Cerkev te sprejema z veseljem in moli zate, ti pa moli za ljudi in jim bodi blizu v njih

Ob prazniku svetih Petra in Pavla se v Sloveniji veselimo štirih mašniških posvečenj. Danes bo v ljubljanski stolnici ob 9. uri posvečen Matjaž Venta iz župnije Dob. V koprski stolnici pa bosta ob 17. uri posvečena Luka Jesenko iz župnije Godovič in Mel Kovic iz župnije Miren pri Gorici. To slovesnost bomo neposredno prenašali na Radiu Ognjišče. Že sinoči pa je bil v novomeški stolnici posvečen Gregor Markelc iz župnije Šentrupert. Novomeški škof Andrej Saje je v pridigi med drugim dejal: Dragi Gregor! Kot duhovnik začenjaš poslanstvo delivca zakramentov in oznanjevalca evangelija današnjemu svetu. Evangelij nima meja. Ne vemo, kam te bo zanesla pot oznanjevalca. Za novomašno geslo si si izbral vzklik iz litanij Srca Jezusovega »Upodobi naše srce po svojem srcu«. Do sedaj si se veliko posvečal mladim in začutil velik pomen skupnosti, kjer drug drugemu pomagamo odkrivati Gospodovo obličje. Vse, kar delamo, delamo v Njem in z Njim, ki nas je poklical in poslal, bodi prilično ali neprilično. Ohrani vedrost, vero in pogum. Naj te ne bo strah. Cerkev te sprejema z veseljem in moli zate, ti pa moli za ljudi in jim bodi blizu v njihovih stiskah. Po molitvi in zakramentih se bo tvoje srce preoblikovalo in navzelo Božje ljubezni in jo delilo drugim, predvsem do trpečih in ubogih. Opogumijo naj te tudi zgledi tvojih svetniških sobratov misijonarjev kot je Božji služabnik Andrej Majcen (1904–1999) in drugi, ki so v oddaljenih deželah in nemogočih razmerah bili Božje orodje in priče velikih čudežev.