Moč molitve v medsebojnih odsnosih

V oddaji smo govorili o tem, česa smo se doslej lahko naučili iz tako posebnega časa samoosamitve in kaj dobrega lahko potegnemo iz te izkušnje za naše medsebojne odnose. V duhu Dneva za Magnificat smo spregovorili tudi o moči molitve, ki nas lahko spreminja in usmeri k bistvenemu. Naš gost je bil frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Slepi in slabovidni

Prvi junijski teden je namenjen slepim in slabovidnim, glavni namen je ozaveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah in težavah, s katerimi se srečujejo slepi. Konkretno in iz prve roke je o omenjenih izzivih v Svetovalnici spregovorila naša sodelavka Sonja Pungertnik.

Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Družina, vezi treh generacij

O knjigi, ki jo je napisala Katarina Kompan Erzar

Kaj vliva moč zakoncem v preizkušnjah?

V pripravi na Svetovno srečanje družin sta bila z nami v Družinski katehezi Sonja in Dušan Horvat iz Radencev. Imata tri otroke - dva že odrasla in eno osnovnošolko. Spregovorila sta o svoji življenjski poti, ranjenosti, ki sta jo prinesola v zakon in postopnem odkrivanju življenja v veri. Preizkušenj ni manjkalo: v družini so se borili z rakom, anoreksijo in drugimi bolečimi okoliščinami. Vabljeni k poslušanju o tem, kako sta šla zakonca Sonja in Dušan v vseh teh trenutkih naprej in kaj jima je vlivalo moč.

Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog

Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

Multipla skleroza

Kako je, ko zboliš v najboljših letih? Ko ne moreš premikati rok, ko si odvisen od drugih? Ob srečanju z diagnozo multipla skleroza se zbudijo številni občutki - od jeze do krivde. Prav o tej bolezni tisočerih obrazov smo govorili v današnji Svetovalnici. O tem, kako doseči spravo s seboj in kako sprejeti bolezen, s predsednico društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renato Žohar.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.

Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Za majhne in velike :)

Glasba, šmarnice, ...

Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Zgodbe iz gline

Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.

Družinska oskrba

V Svetovalnici smo govorili o družinski oskrbi, negi in pomoči onemoglim, bolnim in invalidnim ljudem. Če doma skrbite starega človeka, spadave v veliko nevidno družbo, ki v Sloveniji šteje več kot 200.000 ljudi. Kaj prinaša domača oskrba, kakšen odnos vzpostaviti in kako prisluhniti drug drugemu? Naša gostja je bila gospa Alojzija Fink

Huda preizkušnja

Polonina mami je počivala in kazalo je, da gre njihovemu še neroje-nemu dojenčku na bolje. Toda porod se je začel predčasno. Rodil se jim je Jošt.Dali so ga v inkubator. Babi je ob tej novici prijateljice in župnika takoj prosila za molitev. Očku to ni bilo všeč in je babi oštel, da ima molitveni telefon. A kmalu je spoznal, da ta telefon deluje.

Križev pot

»Naša« družina je izvedela žalostno novico, da je z dojenčkom, ki ga pričakujejo, nekaj narobe. Bili so zaskrbljeni in zvečer so se stisnili k mamici, ki je rekla, da ima tudi njihova družina svoj križev pot. A očka je dodal, da se bo ta končal z novim življenjem, ne s smrtjo – kar je tudi bistvo velike noči.

Družina kot domača cerkev

V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema

Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

Babi in dedi

Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.

Poslovil se je dr. France Bernik

Fantje spet v akciji

Fantje iz Polonine družine so bili spet v akciji. Tokrat so naredili nov križ, ki bo v postnem času stal pred oltarjem. Na pepelnično sredo so imeli družinski posvet o tem, kakšna naj bi bila to leto njihova postna akcija.

Skrb za duševno zdravje ob transplantaciji

Tokrat smo spregovorili o eni najtežjih življenjskih preizkušenj - o presaditvi organa. Zelo pomembno je duševno spremljanje celotnega procesa. O tem smo govorili s klinično psihologinjo dr. Bernardo Logar Zakrajšek.

Marko Pavliha: Biti v zanosu

Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.

Neža Strenčan: Nova Zelandija

Neža Strenčan je oddala magistrsko nalogo, nato pa potegnila črto in se z letalsko karto, vizumom in obilo dobre volje podala v neznano - na Novo Zelandijo. Na 140. dan pustolovščine se nam je s svojimi vtisi oglasila s farme, kjer trenutno pri mladi družini pazi otroke, pomaga in hkrati raziskuje deželo, ljudi in sebe.

Zmota vsemogočnosti posameznika

Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

Pomoč v stiski

Spregovorila je Breda Brezovar Goljar.

Nasveti cerkvenega pravnika

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste lahko prisluhnili cerkvenemu pravniku dr. Stanislavu Slatineku. Pojasnil je, kaj pomeni »nedeljska dolžnost« za vernike, kdaj ta vernike ne veže in kako moramo razumeti navodilo škofov, da se lahko do preklica namesto v nedeljo udeležimo maše enkrat čez teden.

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog

Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.

Veleposlaništvo malteškega reda podarilo 4 tisoč mask Radiu Ognjišče

Asociacija Suverenega malteškega reda v Sloveniji je Radiu Ognjišče dostavila 4 tisoč zaščitnih mask. Gre za donacijo Veleposlaništva suverenega malteškega reda v Sloveniji, s čimer želi pomagati pri zajezitvi koronavirusa in lajšanju posledic.

Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije

V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?

Adventni venček

Pri molitvi ob adventnem venčku sta se Polonina brata prepirala, kdo bo upihnil svečko. Po prerivanju je Jaka svečko zadel in poletela je na klop, kjer je zanetila požar. Mami ga je hitro pogasila in otroke poslala v postelje. Zjutraj so se pogovorili o medsebojnih odnosih in čistosti srca.

Kako vstopiti v obdobje med že in še ne

Ob rahljanju ukrepov za zajezitev epidemije se počasi vrača življenje v delovne kolektive. Mnogi se vračajo z dela na daljavo ali čakanja. Kako vstopiti to obdobje med že in še ne, kaj je pomembno upoštevati s stališča vodenja in ustvarjanja odnosov, ki so bili do zdaj na daljavo? V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za krizno vodenje dr. Damjana Pondelek.

Izzivi družinskega življenja v času epidemije

V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.

30 let Slovenske karitas

Slovenska karitas je 1. maja praznovala 30. obletnico delovanja. Ob tem jubileju smo se pogovarjali z generalnim tajnikom Slovenske Karitas Petrom Tomažičem in predsednikom te organizacije nadškofom Alojzijem Cviklom.

Tomaž Kete: Še globlje sem izkusil, kako evharistija objame resnično vse!

Ne vem, kam nas Gospod točno vabi, slutim pa, da v nove načine, v nova srečanja, predvsem pa ven iz vsake zaprtosti, strahu in ogroženosti, … In da nas, oživljene z ognjem Svetega Duha, želi narediti za bratsko Cerkev, Cerkev občestva, kjer bodo v resnici na prvem mestu ljudje, odnosi in ne številke, statistike, kjer bo res prostor za vsakega, in kjer bo vsak obraz prepoznan kot dragocen in bo izkusil, da je vstal in resnično živi On, ki nas in naš svet ljubi bolj kot mi!

Vrednost dela

Z Julijo Pelc, psihologinjo in psihoterapevtko, družinsko terapevtko, smo govorili o vrednoti dela. Kako vzgajamo za zdravo delavnost, za pravo vrednotenje dela, željo po ustvarjanju, kako ohranjamo zanimanje za delo, ki ga opravljamo po več letih že skoraj rutinsko, in kako pomagamo ob izgubi dela?

Bonton

Čeprav smo nekatere standarde kulture veenja v trenutni situaciji malce znižali, pa so meje, ki jih nikoli ne bi smeli prestopati. Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk je v Svetovalnici vzela pod drobnogled nekatere pozitivne in negativne vedenjske pojave v času pandemije.

Virus idej

V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

Predstavitev majskega Ognjišča

Urednik Matej Erjavec predstavi gosta meseca - kirurga in alpinista Jurija Gorjanca, naše preiskušane brate in sestre, obisk pri Karitas, zakaj bioenergija ni v skladu z vero v Boga, prilogo o 100. obletnici rojstva sv. papeža Janeza Pavla II., mladinsko prilogo o našem odnosu do narave ... Napove tudi vnovično odprtje knjigarn v Kranju, Kopru, Mariboru in Ptuju v ponedeljek, 4. maja.

Kako žalovati v času epidemije

Vsako žalovanje ob smrti bližnjega je že samo po sebi boleče, težko in naporno. V času epidemije koronavirusa je vse skupaj še veliko težje, saj se tudi od najbližjih pogosto ni mogoče posloviti na način, ki smo ga bili vajeni. Kaj nam je lahko v pomoč v tem napornem obdobju? O je spregovoril jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Koristni projekti namenjeni starejšim

V aprilski oddaji Modrost v očeh boste najprej slišali pogovor z gospo Rožco Šonc, ki nam bo povedala, kaj v teh dneh počnejo v okviru projekta Starejši za starejše. V nadaljevanju bo naša gostja Ana Pleško, vodja projekta Čvekifon, ki je brezplačni klepetalnik za starejše. V zadnjem delu oddaje pa boste slišali navdihujoče pismo naše poslušalke Andreje. Bodite z nami.

Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega

Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.

Spomini na nadškofa Urana

Kako se spoprijeti s strahom

V dneh pandemije in prisilne samoizolacije smo v oddaji gostili bohinjskega župnika Martina Goloba, s katerim smo se pogovarjali o tem kako se spoprijeti z osebnimi strahovi.

Breda Bedina

V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

Aprilsko kramljanje z Mavrico

V drugem aprilskem srečanju z Mavrico smo govorili o sreči, dobri volji in pravem veselju, ki pride le z Gospodom. Naša gostja na daljavo je bila Melita Košir, urednica revije.

Povezani na daljavo

Špela Pucelj je svetovalna delavka v Dijaškem in Študentskem domu Zavoda Sv. Stanislava. Med redkimi zaposlenimi po domovih v Sloveniji so v omenjenih dveh ustanovah v tednih karantene v marsičem zaposleni še bolj kot pretekla obdobja, kljub osami so vsakodnevno povezani z dijaki in študenti, ki potrebujejo njihovo spremstvo. Imajo skupne prenose svetih maš, pogovore na daljavo, med drugim.

Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?

Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.

Atentat ustavnega sodišča na samega sebe

V ospredje tokratne oddaje smo postavili komentar vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki govori o financiranju zasebnega šolstva. Poleg tega smo njega in Barbaro Zobec vprašali še, kako ocenjujeta ukrepe ob epidemiji.

Z zakonci Erzar o odnosih v času karantene

Z nami sta bila zakonca in priznana družinska terapevta dr. Tomaž in dr. Katarina Erzar. z njima smo se pogovarjali o vplivu trenutnih družbenih okoliščin na dinamiko odnosov v družinah in skupnostih. Odgovarjala sta tudi na vprašanja poslušalcev.