Iz Betanije

VEČ ...|13. 11. 2019
Alkoholizem

O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

Alkoholizem

O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

odnosisvetovanje

Iz Betanije

Alkoholizem
O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.
VEČ ...|13. 11. 2019
Alkoholizem
O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

Mateja Subotičanec

odnosisvetovanje

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

družbaodnosivzgoja

Sol in luč

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«
Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.
VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«
Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Globine

O evangelizaciji
»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?
VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji
»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|11. 11. 2019
Posledice alkoholizma

Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.

Posledice alkoholizma

Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.

družbaodnosipogovorsvetovanje

Iz Betanije

Posledice alkoholizma
Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.
VEČ ...|11. 11. 2019
Posledice alkoholizma
Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovorsvetovanje

Za življenje

VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.
VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|8. 11. 2019
Senčne plati alkoholnega vrenja

V dneh pred Martinovim v rubrikah Iz Betanije govorimo o senčnih plateh alkoholnega vrenja.Dr. Andrej Perko je bil naš sogovornik.

Senčne plati alkoholnega vrenja

V dneh pred Martinovim v rubrikah Iz Betanije govorimo o senčnih plateh alkoholnega vrenja.Dr. Andrej Perko je bil naš sogovornik.

pogovorodnosi

Iz Betanije

Senčne plati alkoholnega vrenja
V dneh pred Martinovim v rubrikah Iz Betanije govorimo o senčnih plateh alkoholnega vrenja.Dr. Andrej Perko je bil naš sogovornik.
VEČ ...|8. 11. 2019
Senčne plati alkoholnega vrenja
V dneh pred Martinovim v rubrikah Iz Betanije govorimo o senčnih plateh alkoholnega vrenja.Dr. Andrej Perko je bil naš sogovornik.

Mateja Subotičanec

pogovorodnosi

Via positiva

VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorznanostgospodarstvozdravstvo

Via positiva

Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.
VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorznanostgospodarstvozdravstvo

Iz Betanije

VEČ ...|6. 11. 2019
Alkoholizem

Slovenija že desetletja močno presega mejo petih litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca. Finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola seveda presega koristi!To na lastni koži dobro občutijo svojci ljudi, ki so podlegli alkoholu. V rubriki Iz Betanije smo slišali pričevanje, z nami je bila Ida, ki je članica skupine Al-anon.

Alkoholizem

Slovenija že desetletja močno presega mejo petih litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca. Finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola seveda presega koristi!To na lastni koži dobro občutijo svojci ljudi, ki so podlegli alkoholu. V rubriki Iz Betanije smo slišali pričevanje, z nami je bila Ida, ki je članica skupine Al-anon.

pogovorodnosi

Iz Betanije

Alkoholizem
Slovenija že desetletja močno presega mejo petih litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca. Finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola seveda presega koristi!To na lastni koži dobro občutijo svojci ljudi, ki so podlegli alkoholu. V rubriki Iz Betanije smo slišali pričevanje, z nami je bila Ida, ki je članica skupine Al-anon.
VEČ ...|6. 11. 2019
Alkoholizem
Slovenija že desetletja močno presega mejo petih litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca. Finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola seveda presega koristi!To na lastni koži dobro občutijo svojci ljudi, ki so podlegli alkoholu. V rubriki Iz Betanije smo slišali pričevanje, z nami je bila Ida, ki je članica skupine Al-anon.

Mateja Subotičanec

pogovorodnosi

Sol in luč

VEČ ...|5. 11. 2019
Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.

Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.

Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

družbaizobraževanjeodnosi

Sol in luč

Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.
Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.
VEČ ...|5. 11. 2019
Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.
Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|4. 11. 2019
O doživljanju praznikov

Ostajamo pri praznikih, ki so za nami, o doživljanju teh dni nam je nekaj povedal p. MIo Kekič v rubriki Iz Betanije.

O doživljanju praznikov

Ostajamo pri praznikih, ki so za nami, o doživljanju teh dni nam je nekaj povedal p. MIo Kekič v rubriki Iz Betanije.

pogovorodnosi

Iz Betanije

O doživljanju praznikov
Ostajamo pri praznikih, ki so za nami, o doživljanju teh dni nam je nekaj povedal p. MIo Kekič v rubriki Iz Betanije.
VEČ ...|4. 11. 2019
O doživljanju praznikov
Ostajamo pri praznikih, ki so za nami, o doživljanju teh dni nam je nekaj povedal p. MIo Kekič v rubriki Iz Betanije.

Mateja Subotičanec

pogovorodnosi

Pojdite in učite

VEČ ...|3. 11. 2019
Pogovor ob sklepu Izrednega misijonskega meseca oktobra 2019

Tone Gorjup je ob sklepu Izrednega misijonskega meseca 2019 pred mikrofon povabil narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja. Osvetlil je pomembnejše dogodke, ki so zaznamovali mesec in, upamo, vsadili nove sadove misijonskega duha v Sloveniji.

Pogovor ob sklepu Izrednega misijonskega meseca oktobra 2019

Tone Gorjup je ob sklepu Izrednega misijonskega meseca 2019 pred mikrofon povabil narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja. Osvetlil je pomembnejše dogodke, ki so zaznamovali mesec in, upamo, vsadili nove sadove misijonskega duha v Sloveniji.

misijoniodnosidružbaduhovnostMatjaž Križnarmisijonski mesec

Pojdite in učite

Pogovor ob sklepu Izrednega misijonskega meseca oktobra 2019
Tone Gorjup je ob sklepu Izrednega misijonskega meseca 2019 pred mikrofon povabil narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja. Osvetlil je pomembnejše dogodke, ki so zaznamovali mesec in, upamo, vsadili nove sadove misijonskega duha v Sloveniji.
VEČ ...|3. 11. 2019
Pogovor ob sklepu Izrednega misijonskega meseca oktobra 2019
Tone Gorjup je ob sklepu Izrednega misijonskega meseca 2019 pred mikrofon povabil narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja. Osvetlil je pomembnejše dogodke, ki so zaznamovali mesec in, upamo, vsadili nove sadove misijonskega duha v Sloveniji.

Jure SešekTone Gorjup

misijoniodnosidružbaduhovnostMatjaž Križnarmisijonski mesec

Za življenje

VEČ ...|2. 11. 2019
Izgube so del življenja

O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.

Izgube so del življenja

O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.

odnosislovoizgubaduhovnostsmrt

Za življenje

Izgube so del življenja
O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.
VEČ ...|2. 11. 2019
Izgube so del življenja
O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.

Blaž Lesnik

odnosislovoizgubaduhovnostsmrt

Naš gost

VEČ ...|2. 11. 2019
Indijski misijonar Tom Uzhunnalil

Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“

Indijski misijonar Tom Uzhunnalil

Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“

pogovorodnosidružbaduhovnostmisijoniTom Uzhunnalil

Naš gost

Indijski misijonar Tom Uzhunnalil
Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“
VEČ ...|2. 11. 2019
Indijski misijonar Tom Uzhunnalil
Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“

Jure Sešek

pogovorodnosidružbaduhovnostmisijoniTom Uzhunnalil

Sobotna iskrica

VEČ ...|2. 11. 2019
Z Mavrico in jesenjo na Vseh vernih duš dan

Z urednico Mavrice smo prelistali novembrsko številko, prebrali zgodbo o dečku in slamici, se zahvaljevali in se veselili Zahvalne nedelje. Pripravili smo kratko anketo o počitnicah in jeseni in prebrali zgodbo o jeseni listka Timija.

Z Mavrico in jesenjo na Vseh vernih duš dan

Z urednico Mavrice smo prelistali novembrsko številko, prebrali zgodbo o dečku in slamici, se zahvaljevali in se veselili Zahvalne nedelje. Pripravili smo kratko anketo o počitnicah in jeseni in prebrali zgodbo o jeseni listka Timija.

mladiotrocinaravaodnosidružbavzgoja

Sobotna iskrica

Z Mavrico in jesenjo na Vseh vernih duš dan
Z urednico Mavrice smo prelistali novembrsko številko, prebrali zgodbo o dečku in slamici, se zahvaljevali in se veselili Zahvalne nedelje. Pripravili smo kratko anketo o počitnicah in jeseni in prebrali zgodbo o jeseni listka Timija.
VEČ ...|2. 11. 2019
Z Mavrico in jesenjo na Vseh vernih duš dan
Z urednico Mavrice smo prelistali novembrsko številko, prebrali zgodbo o dečku in slamici, se zahvaljevali in se veselili Zahvalne nedelje. Pripravili smo kratko anketo o počitnicah in jeseni in prebrali zgodbo o jeseni listka Timija.

Jure Sešek

mladiotrocinaravaodnosidružbavzgoja

Mladoskop

VEČ ...|1. 11. 2019
Aktualno pri Katoliški mladini

Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

Aktualno pri Katoliški mladini

Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

družbaduhovnostizobraževanjekulturamladiodnosipogovor

Mladoskop

Aktualno pri Katoliški mladini
Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.
VEČ ...|1. 11. 2019
Aktualno pri Katoliški mladini
Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturamladiodnosipogovor

Via positiva

VEČ ...|31. 10. 2019
Žalovanje nima pravil

Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

Žalovanje nima pravil

Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

družbaduhovnostizobraževanjesvetovanjevzgojaodnosikulturapogovor

Via positiva

Žalovanje nima pravil
Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.
VEČ ...|31. 10. 2019
Žalovanje nima pravil
Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjesvetovanjevzgojaodnosikulturapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 10. 2019
Britanci pred božičnimi in novoletnimi prazniki na predčasne volitve

Državljani Velike Britanije bodo 12. decembra predčasno izbirali parlament. Premier Boris Johnson je ocenil, da ga je treba osvežiti, saj bo le tako mogoče izpeljati odhod države iz Evropske unije. Da bodo po omenjenem datumu poslanci na Otoku le potrdili dogovor Londona in Bruslja o prihodnjih odnosih, kar bo omogočilo brexit, pričakuje sodelavec slovenskega zunanjega ministrstva mag. David Brozina.

Britanci pred božičnimi in novoletnimi prazniki na predčasne volitve

Državljani Velike Britanije bodo 12. decembra predčasno izbirali parlament. Premier Boris Johnson je ocenil, da ga je treba osvežiti, saj bo le tako mogoče izpeljati odhod države iz Evropske unije. Da bodo po omenjenem datumu poslanci na Otoku le potrdili dogovor Londona in Bruslja o prihodnjih odnosih, kar bo omogočilo brexit, pričakuje sodelavec slovenskega zunanjega ministrstva mag. David Brozina.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Britanci pred božičnimi in novoletnimi prazniki na predčasne volitve
Državljani Velike Britanije bodo 12. decembra predčasno izbirali parlament. Premier Boris Johnson je ocenil, da ga je treba osvežiti, saj bo le tako mogoče izpeljati odhod države iz Evropske unije. Da bodo po omenjenem datumu poslanci na Otoku le potrdili dogovor Londona in Bruslja o prihodnjih odnosih, kar bo omogočilo brexit, pričakuje sodelavec slovenskega zunanjega ministrstva mag. David Brozina.
VEČ ...|30. 10. 2019
Britanci pred božičnimi in novoletnimi prazniki na predčasne volitve
Državljani Velike Britanije bodo 12. decembra predčasno izbirali parlament. Premier Boris Johnson je ocenil, da ga je treba osvežiti, saj bo le tako mogoče izpeljati odhod države iz Evropske unije. Da bodo po omenjenem datumu poslanci na Otoku le potrdili dogovor Londona in Bruslja o prihodnjih odnosih, kar bo omogočilo brexit, pričakuje sodelavec slovenskega zunanjega ministrstva mag. David Brozina.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Iz Betanije

VEČ ...|30. 10. 2019
Odnos do pokojnih

Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.

Odnos do pokojnih

Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.

družbaduhovnostpogovor

Iz Betanije

Odnos do pokojnih
Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.
VEČ ...|30. 10. 2019
Odnos do pokojnih
Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostpogovor

Sol in luč

VEČ ...|29. 10. 2019
Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti: Če bi postali ljudje nesmrtni, bi bilo življenje še večji nesmisel.

Kdo si ne želi biti uspešen?! Kaj pa porečete na uspešnost v smrti? Tako izzivalen naslov je svojemu delu dal izjemen francoski pisatelj, filozof, Fabrice Hadjadj, ki se je sam označil da je judovskega izvora, arabskega imena in katoliškega prepričanja.V oddaji smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige v kateri z izjemnimi navedki, ki segajo od grških filozofov, skozi evropsko literarno zgodovino v kateri išče zrna človekovega odnosa do smrti, do tistega, kar zadeva nas vse. Knjigo prežema cinizem, ki pa mu ga zaradi humornosti bralec ne zameri. Kljub preprostim izpeljavam ni nikoli banalen, vseskozi pa slikovit in domiseln.

Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti: Če bi postali ljudje nesmrtni, bi bilo življenje še večji nesmisel.

Kdo si ne želi biti uspešen?! Kaj pa porečete na uspešnost v smrti? Tako izzivalen naslov je svojemu delu dal izjemen francoski pisatelj, filozof, Fabrice Hadjadj, ki se je sam označil da je judovskega izvora, arabskega imena in katoliškega prepričanja.V oddaji smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige v kateri z izjemnimi navedki, ki segajo od grških filozofov, skozi evropsko literarno zgodovino v kateri išče zrna človekovega odnosa do smrti, do tistega, kar zadeva nas vse. Knjigo prežema cinizem, ki pa mu ga zaradi humornosti bralec ne zameri. Kljub preprostim izpeljavam ni nikoli banalen, vseskozi pa slikovit in domiseln.

duhovnostodnosi

Sol in luč

Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti: Če bi postali ljudje nesmrtni, bi bilo življenje še večji nesmisel.
Kdo si ne želi biti uspešen?! Kaj pa porečete na uspešnost v smrti? Tako izzivalen naslov je svojemu delu dal izjemen francoski pisatelj, filozof, Fabrice Hadjadj, ki se je sam označil da je judovskega izvora, arabskega imena in katoliškega prepričanja.V oddaji smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige v kateri z izjemnimi navedki, ki segajo od grških filozofov, skozi evropsko literarno zgodovino v kateri išče zrna človekovega odnosa do smrti, do tistega, kar zadeva nas vse. Knjigo prežema cinizem, ki pa mu ga zaradi humornosti bralec ne zameri. Kljub preprostim izpeljavam ni nikoli banalen, vseskozi pa slikovit in domiseln.
VEČ ...|29. 10. 2019
Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti: Če bi postali ljudje nesmrtni, bi bilo življenje še večji nesmisel.
Kdo si ne želi biti uspešen?! Kaj pa porečete na uspešnost v smrti? Tako izzivalen naslov je svojemu delu dal izjemen francoski pisatelj, filozof, Fabrice Hadjadj, ki se je sam označil da je judovskega izvora, arabskega imena in katoliškega prepričanja.V oddaji smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige v kateri z izjemnimi navedki, ki segajo od grških filozofov, skozi evropsko literarno zgodovino v kateri išče zrna človekovega odnosa do smrti, do tistega, kar zadeva nas vse. Knjigo prežema cinizem, ki pa mu ga zaradi humornosti bralec ne zameri. Kljub preprostim izpeljavam ni nikoli banalen, vseskozi pa slikovit in domiseln.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Kultura odnosov

VEČ ...|29. 10. 2019
Neplodni pari in Cerkev

Dr. Tadej Strehovec med drugim deluje tudi v zakonski skupini parov, ki imajo težave z neplodnostjo. Kako jim lahko cerkev stopi naproti?

Neplodni pari in Cerkev

Dr. Tadej Strehovec med drugim deluje tudi v zakonski skupini parov, ki imajo težave z neplodnostjo. Kako jim lahko cerkev stopi naproti?

StrehovecneplodnostetikaCerkev

Kultura odnosov

Neplodni pari in Cerkev
Dr. Tadej Strehovec med drugim deluje tudi v zakonski skupini parov, ki imajo težave z neplodnostjo. Kako jim lahko cerkev stopi naproti?
VEČ ...|29. 10. 2019
Neplodni pari in Cerkev
Dr. Tadej Strehovec med drugim deluje tudi v zakonski skupini parov, ki imajo težave z neplodnostjo. Kako jim lahko cerkev stopi naproti?

Marjan Bunič

StrehovecneplodnostetikaCerkev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 10. 2019
P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.

P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.

duhovnostkomentarkulturadružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.
VEČ ...|28. 10. 2019
P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.

Alen Salihović

duhovnostkomentarkulturadružbapolitika

Iz Betanije

VEČ ...|28. 10. 2019
Odnosi

Iz Betanije

Odnosi
VEČ ...|28. 10. 2019

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|27. 10. 2019
O papežu Frančišku in Svetem sedežu

V oddaji ste slišali pogovor s Karlom Bolčino o financah v Vatikanu, predstavili smo tudiknjigo Prepovedano žalovanje, terapevtke Therese Burke, ki ljudem pomaga prebroditi travmo po umetnem splavu.

O papežu Frančišku in Svetem sedežu

V oddaji ste slišali pogovor s Karlom Bolčino o financah v Vatikanu, predstavili smo tudiknjigo Prepovedano žalovanje, terapevtke Therese Burke, ki ljudem pomaga prebroditi travmo po umetnem splavu.

duhovnostodnosipapežvzgojaVatikan

Iz življenja vesoljne Cerkve

O papežu Frančišku in Svetem sedežu
V oddaji ste slišali pogovor s Karlom Bolčino o financah v Vatikanu, predstavili smo tudiknjigo Prepovedano žalovanje, terapevtke Therese Burke, ki ljudem pomaga prebroditi travmo po umetnem splavu.
VEČ ...|27. 10. 2019
O papežu Frančišku in Svetem sedežu
V oddaji ste slišali pogovor s Karlom Bolčino o financah v Vatikanu, predstavili smo tudiknjigo Prepovedano žalovanje, terapevtke Therese Burke, ki ljudem pomaga prebroditi travmo po umetnem splavu.

Marta Jerebič

duhovnostodnosipapežvzgojaVatikan

Za življenje

VEČ ...|26. 10. 2019
O duševnem zdravju

V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.

O duševnem zdravju

V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.

družbaduhovnostodnosisvetovanjezdravstvo

Za življenje

O duševnem zdravju
V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|26. 10. 2019
O duševnem zdravju
V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.

Mateja Feltrin Novljan

družbaduhovnostodnosisvetovanjezdravstvo

Iz Betanije

VEČ ...|25. 10. 2019
Travme preteklosti

Terapevt Miha Ruparčič nam je nekaj povedal o travmah peteklosti, ki se tudi z genskim zapisom prenašajo na mlajše generacije.

Travme preteklosti

Terapevt Miha Ruparčič nam je nekaj povedal o travmah peteklosti, ki se tudi z genskim zapisom prenašajo na mlajše generacije.

odnositravme

Iz Betanije

Travme preteklosti
Terapevt Miha Ruparčič nam je nekaj povedal o travmah peteklosti, ki se tudi z genskim zapisom prenašajo na mlajše generacije.
VEČ ...|25. 10. 2019
Travme preteklosti
Terapevt Miha Ruparčič nam je nekaj povedal o travmah peteklosti, ki se tudi z genskim zapisom prenašajo na mlajše generacije.

Mateja Subotičanec

odnositravme

Via positiva

VEČ ...|24. 10. 2019
Če imamo radi, kar delamo, bomo srečni.

Dolgoletne izkušnje iz poslovnega sveta Milene Štular so dragocene. Delala je na vodstvenih mestih tudi v multinacionalkah. Po upokojitvi se bolj posveča humanitarnim projektom, med katerimi je uspešno in zelo odmevno Botrstvo. Pogovarjali smo se o odnosih, ki dobivajo vse bolj na veljavi, tudi ali še posebej v poslovnem svetu.

Če imamo radi, kar delamo, bomo srečni.

Dolgoletne izkušnje iz poslovnega sveta Milene Štular so dragocene. Delala je na vodstvenih mestih tudi v multinacionalkah. Po upokojitvi se bolj posveča humanitarnim projektom, med katerimi je uspešno in zelo odmevno Botrstvo. Pogovarjali smo se o odnosih, ki dobivajo vse bolj na veljavi, tudi ali še posebej v poslovnem svetu.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjepodjetništvogospodarstvo

Via positiva

Če imamo radi, kar delamo, bomo srečni.
Dolgoletne izkušnje iz poslovnega sveta Milene Štular so dragocene. Delala je na vodstvenih mestih tudi v multinacionalkah. Po upokojitvi se bolj posveča humanitarnim projektom, med katerimi je uspešno in zelo odmevno Botrstvo. Pogovarjali smo se o odnosih, ki dobivajo vse bolj na veljavi, tudi ali še posebej v poslovnem svetu.
VEČ ...|24. 10. 2019
Če imamo radi, kar delamo, bomo srečni.
Dolgoletne izkušnje iz poslovnega sveta Milene Štular so dragocene. Delala je na vodstvenih mestih tudi v multinacionalkah. Po upokojitvi se bolj posveča humanitarnim projektom, med katerimi je uspešno in zelo odmevno Botrstvo. Pogovarjali smo se o odnosih, ki dobivajo vse bolj na veljavi, tudi ali še posebej v poslovnem svetu.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjepodjetništvogospodarstvo

Pogovor o

VEČ ...|23. 10. 2019
Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti

Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.

Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti

Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.

suverenostmigracijepolitika

Pogovor o

Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti
Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.
VEČ ...|23. 10. 2019
Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti
Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.

Silvestra Sadar

suverenostmigracijepolitika

Svetovalnica

VEČ ...|22. 10. 2019
Bonton

Omika in olika sta besedi, ki počasi izginjata iz našega vsakdanjega besednjaka. Žal pa z njima izginjajo tudi mnoga pravila kulture vedenja, ki naj bi nam pomagala ustvarjati bolj urejene in kakovostnejše odnose. Zato v Svetovalnici radi gostimo strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk, ki je odgovarjala tudi na vaša vprašanja.

Bonton

Omika in olika sta besedi, ki počasi izginjata iz našega vsakdanjega besednjaka. Žal pa z njima izginjajo tudi mnoga pravila kulture vedenja, ki naj bi nam pomagala ustvarjati bolj urejene in kakovostnejše odnose. Zato v Svetovalnici radi gostimo strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk, ki je odgovarjala tudi na vaša vprašanja.

svetovanjekulturadružba

Svetovalnica

Bonton
Omika in olika sta besedi, ki počasi izginjata iz našega vsakdanjega besednjaka. Žal pa z njima izginjajo tudi mnoga pravila kulture vedenja, ki naj bi nam pomagala ustvarjati bolj urejene in kakovostnejše odnose. Zato v Svetovalnici radi gostimo strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk, ki je odgovarjala tudi na vaša vprašanja.
VEČ ...|22. 10. 2019
Bonton
Omika in olika sta besedi, ki počasi izginjata iz našega vsakdanjega besednjaka. Žal pa z njima izginjajo tudi mnoga pravila kulture vedenja, ki naj bi nam pomagala ustvarjati bolj urejene in kakovostnejše odnose. Zato v Svetovalnici radi gostimo strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk, ki je odgovarjala tudi na vaša vprašanja.

Marjan Bunič

svetovanjekulturadružba

Sol in luč

VEČ ...|22. 10. 2019
Eric-Emmanuel Schmitt: Ognjena noč (neverjetno notranje popotovanje z življenjskim preobratom).

Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. V avtobiografski pripovedi Ognjena noč nam razkriva srečanje s smrtjo v puščavi, ko doživi svoj korenit preobrat v eni od noči, ki avtorjevo življenje spremeni za vedno.Med odpravo po sledeh velikega francoskega meniha in spreobrnjenca Charlesa de Foucaulda v saharsko puščavo na jugu Alžirije, se Éric oddalji od svojih prijateljev in se izgubi v neskončnem prostranstvu puščave, napol nag, brez vode in hrane. Obdaja ga le brezmejnost in tu doživi svojo ognjeno noč, ki so jo prehodili že drugi veliki mistiki pred njim. Nima besed, nima imena, kako bi poimenoval ta dotik. Nekdo povlekel iz prepada, ga iztrgal smrti in mu podaril življenje in predvsem spoznanje. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige, ki je izšla pri založbi Družina.

Eric-Emmanuel Schmitt: Ognjena noč (neverjetno notranje popotovanje z življenjskim preobratom).

Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. V avtobiografski pripovedi Ognjena noč nam razkriva srečanje s smrtjo v puščavi, ko doživi svoj korenit preobrat v eni od noči, ki avtorjevo življenje spremeni za vedno.Med odpravo po sledeh velikega francoskega meniha in spreobrnjenca Charlesa de Foucaulda v saharsko puščavo na jugu Alžirije, se Éric oddalji od svojih prijateljev in se izgubi v neskončnem prostranstvu puščave, napol nag, brez vode in hrane. Obdaja ga le brezmejnost in tu doživi svojo ognjeno noč, ki so jo prehodili že drugi veliki mistiki pred njim. Nima besed, nima imena, kako bi poimenoval ta dotik. Nekdo povlekel iz prepada, ga iztrgal smrti in mu podaril življenje in predvsem spoznanje. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige, ki je izšla pri založbi Družina.

duhovnostodnosi

Sol in luč

Eric-Emmanuel Schmitt: Ognjena noč (neverjetno notranje popotovanje z življenjskim preobratom).
Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. V avtobiografski pripovedi Ognjena noč nam razkriva srečanje s smrtjo v puščavi, ko doživi svoj korenit preobrat v eni od noči, ki avtorjevo življenje spremeni za vedno.Med odpravo po sledeh velikega francoskega meniha in spreobrnjenca Charlesa de Foucaulda v saharsko puščavo na jugu Alžirije, se Éric oddalji od svojih prijateljev in se izgubi v neskončnem prostranstvu puščave, napol nag, brez vode in hrane. Obdaja ga le brezmejnost in tu doživi svojo ognjeno noč, ki so jo prehodili že drugi veliki mistiki pred njim. Nima besed, nima imena, kako bi poimenoval ta dotik. Nekdo povlekel iz prepada, ga iztrgal smrti in mu podaril življenje in predvsem spoznanje. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige, ki je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|22. 10. 2019
Eric-Emmanuel Schmitt: Ognjena noč (neverjetno notranje popotovanje z življenjskim preobratom).
Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. V avtobiografski pripovedi Ognjena noč nam razkriva srečanje s smrtjo v puščavi, ko doživi svoj korenit preobrat v eni od noči, ki avtorjevo življenje spremeni za vedno.Med odpravo po sledeh velikega francoskega meniha in spreobrnjenca Charlesa de Foucaulda v saharsko puščavo na jugu Alžirije, se Éric oddalji od svojih prijateljev in se izgubi v neskončnem prostranstvu puščave, napol nag, brez vode in hrane. Obdaja ga le brezmejnost in tu doživi svojo ognjeno noč, ki so jo prehodili že drugi veliki mistiki pred njim. Nima besed, nima imena, kako bi poimenoval ta dotik. Nekdo povlekel iz prepada, ga iztrgal smrti in mu podaril življenje in predvsem spoznanje. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige, ki je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|21. 10. 2019
dr. Andraž Teršek: Kontroverze in ekscesi na Ustavnem sodišču

“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.

dr. Andraž Teršek: Kontroverze in ekscesi na Ustavnem sodišču

“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.

družbapolitikaodnosi

Komentar Domovina.je

dr. Andraž Teršek: Kontroverze in ekscesi na Ustavnem sodišču
“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.
VEČ ...|21. 10. 2019
dr. Andraž Teršek: Kontroverze in ekscesi na Ustavnem sodišču
“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.

dr. Andraž Teršek

družbapolitikaodnosi

Karitas

VEČ ...|20. 10. 2019
Revščina zaposlenih in dolgotrajno brezposlnih

Za nami je 17. oktober, mednarodni dan boja proti revščini. V oddaji Karitassmo s strokovno delavko Škofijske Karitas Ljubljana Alenko Petek govorili o stiskah dolgotrajno brezposelnih, pa tudi zaposlenih, ki kljub plači le stežka shajajo iz meseca v mesec.

Revščina zaposlenih in dolgotrajno brezposlnih

Za nami je 17. oktober, mednarodni dan boja proti revščini. V oddaji Karitassmo s strokovno delavko Škofijske Karitas Ljubljana Alenko Petek govorili o stiskah dolgotrajno brezposelnih, pa tudi zaposlenih, ki kljub plači le stežka shajajo iz meseca v mesec.

družbaodnosi

Karitas

Revščina zaposlenih in dolgotrajno brezposlnih
Za nami je 17. oktober, mednarodni dan boja proti revščini. V oddaji Karitassmo s strokovno delavko Škofijske Karitas Ljubljana Alenko Petek govorili o stiskah dolgotrajno brezposelnih, pa tudi zaposlenih, ki kljub plači le stežka shajajo iz meseca v mesec.
VEČ ...|20. 10. 2019
Revščina zaposlenih in dolgotrajno brezposlnih
Za nami je 17. oktober, mednarodni dan boja proti revščini. V oddaji Karitassmo s strokovno delavko Škofijske Karitas Ljubljana Alenko Petek govorili o stiskah dolgotrajno brezposelnih, pa tudi zaposlenih, ki kljub plači le stežka shajajo iz meseca v mesec.

Petra Stopar

družbaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|18. 10. 2019
Vse je v odnosu. Srečen doma, srečen na delu. In obratno.

Žensko podjetništvo. O tem smo se pogovarjali z uspešno podjetnico Tanjo Skaza. Povedala je, kaj ji je pomagalo na podjetniški poti in kako se da na tej poti obstati in prodreti, tudi ob nasprotnih stališčih. Odnos do ljudi je ključen, pravi. Uspešne je lahko vsak, najprej pa naj poskrbi za svojo srečo. Strokovnosti se da naučiti.

Vse je v odnosu. Srečen doma, srečen na delu. In obratno.

Žensko podjetništvo. O tem smo se pogovarjali z uspešno podjetnico Tanjo Skaza. Povedala je, kaj ji je pomagalo na podjetniški poti in kako se da na tej poti obstati in prodreti, tudi ob nasprotnih stališčih. Odnos do ljudi je ključen, pravi. Uspešne je lahko vsak, najprej pa naj poskrbi za svojo srečo. Strokovnosti se da naučiti.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjeposlovnostuspešno podjetništvo

Svetovalnica

Vse je v odnosu. Srečen doma, srečen na delu. In obratno.
Žensko podjetništvo. O tem smo se pogovarjali z uspešno podjetnico Tanjo Skaza. Povedala je, kaj ji je pomagalo na podjetniški poti in kako se da na tej poti obstati in prodreti, tudi ob nasprotnih stališčih. Odnos do ljudi je ključen, pravi. Uspešne je lahko vsak, najprej pa naj poskrbi za svojo srečo. Strokovnosti se da naučiti.
VEČ ...|18. 10. 2019
Vse je v odnosu. Srečen doma, srečen na delu. In obratno.
Žensko podjetništvo. O tem smo se pogovarjali z uspešno podjetnico Tanjo Skaza. Povedala je, kaj ji je pomagalo na podjetniški poti in kako se da na tej poti obstati in prodreti, tudi ob nasprotnih stališčih. Odnos do ljudi je ključen, pravi. Uspešne je lahko vsak, najprej pa naj poskrbi za svojo srečo. Strokovnosti se da naučiti.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjeposlovnostuspešno podjetništvo

Mladoskop

VEČ ...|18. 10. 2019
Brez kmetov ne bo hrane

Na Trški gori smo bili na trgatvi, skupaj z dijaki in profesorji Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije z Novega mesta. Trgali smo konec septembra, ko smo bili na poti v sklopu letošnjih akcij Odgovorno na pot - varno na vrh.

Brez kmetov ne bo hrane

Na Trški gori smo bili na trgatvi, skupaj z dijaki in profesorji Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije z Novega mesta. Trgali smo konec septembra, ko smo bili na poti v sklopu letošnjih akcij Odgovorno na pot - varno na vrh.

Varno na vrhdružbaizobraževanjekmetijstvomladinaravaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

Brez kmetov ne bo hrane
Na Trški gori smo bili na trgatvi, skupaj z dijaki in profesorji Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije z Novega mesta. Trgali smo konec septembra, ko smo bili na poti v sklopu letošnjih akcij Odgovorno na pot - varno na vrh.
VEČ ...|18. 10. 2019
Brez kmetov ne bo hrane
Na Trški gori smo bili na trgatvi, skupaj z dijaki in profesorji Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije z Novega mesta. Trgali smo konec septembra, ko smo bili na poti v sklopu letošnjih akcij Odgovorno na pot - varno na vrh.

Nataša Ličen

Varno na vrhdružbaizobraževanjekmetijstvomladinaravaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

VEČ ...|17. 10. 2019
Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih

Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.

Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih

Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.

družbaduhovnostizobraževanjekomentarkulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih
Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.
VEČ ...|17. 10. 2019
Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih
Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekomentarkulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Sol in luč

VEČ ...|15. 10. 2019
Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

odnosisvetovanje

Sol in luč

Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.
Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.
VEČ ...|15. 10. 2019
Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.
Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Tadej SadarNataša Ličen

odnosisvetovanje

Z ljudmi na poti

VEČ ...|13. 10. 2019
Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali

Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.

Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali

Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali
Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.
VEČ ...|13. 10. 2019
Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali
Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.

Andrej Šinko

družbapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 10. 2019
3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana

Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.

3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana

Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.

odnosiotrociločeni

Informativni prispevki

3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana
Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.
VEČ ...|13. 10. 2019
3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana
Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.

Marta Jerebič

odnosiotrociločeni

Za življenje

VEČ ...|12. 10. 2019
Zamere in kako jih odmeriti

S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.

Zamere in kako jih odmeriti

S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Zamere in kako jih odmeriti
S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.
VEČ ...|12. 10. 2019
Zamere in kako jih odmeriti
S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

VEČ ...|10. 10. 2019
Spoštovanje na delovnem mestu

Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.

Spoštovanje na delovnem mestu

Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.

izobraževanjesvetovanjeodnosi

Via positiva

Spoštovanje na delovnem mestu
Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.
VEČ ...|10. 10. 2019
Spoštovanje na delovnem mestu
Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjesvetovanjeodnosi

Sol in luč

VEČ ...|8. 10. 2019
Ritem srca: najboljša besedila.

Tokrat smo v luči prihajajočega festivala Ritem srca v oddaji Sol in luč dali krila poeziji, da vsaj za trenutek ponese v višave našega duha. Izbrali smo naslednje poete: Jana Kvas, Gregor Čušin, Leon Oblak in Tadej Vindiš.

Ritem srca: najboljša besedila.

Tokrat smo v luči prihajajočega festivala Ritem srca v oddaji Sol in luč dali krila poeziji, da vsaj za trenutek ponese v višave našega duha. Izbrali smo naslednje poete: Jana Kvas, Gregor Čušin, Leon Oblak in Tadej Vindiš.

duhovnostkulturaodnosi

Sol in luč

Ritem srca: najboljša besedila.
Tokrat smo v luči prihajajočega festivala Ritem srca v oddaji Sol in luč dali krila poeziji, da vsaj za trenutek ponese v višave našega duha. Izbrali smo naslednje poete: Jana Kvas, Gregor Čušin, Leon Oblak in Tadej Vindiš.
VEČ ...|8. 10. 2019
Ritem srca: najboljša besedila.
Tokrat smo v luči prihajajočega festivala Ritem srca v oddaji Sol in luč dali krila poeziji, da vsaj za trenutek ponese v višave našega duha. Izbrali smo naslednje poete: Jana Kvas, Gregor Čušin, Leon Oblak in Tadej Vindiš.

Tadej Sadar

duhovnostkulturaodnosi

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|6. 10. 2019
Teden za življenje, praznični utrip pri salezijancih, nacionalno srečanje razvezanih

V oddaji smo predstavili Teden za življenje, praznični utrip pri salezijancih in povabili na nacionalno srečanje razvezanih.

Teden za življenje, praznični utrip pri salezijancih, nacionalno srečanje razvezanih

V oddaji smo predstavili Teden za življenje, praznični utrip pri salezijancih in povabili na nacionalno srečanje razvezanih.

duhovnostodnosiživljenjesalezijanci

Utrip Cerkve v Sloveniji

Teden za življenje, praznični utrip pri salezijancih, nacionalno srečanje razvezanih
V oddaji smo predstavili Teden za življenje, praznični utrip pri salezijancih in povabili na nacionalno srečanje razvezanih.
VEČ ...|6. 10. 2019
Teden za življenje, praznični utrip pri salezijancih, nacionalno srečanje razvezanih
V oddaji smo predstavili Teden za življenje, praznični utrip pri salezijancih in povabili na nacionalno srečanje razvezanih.

Petra Stopar

duhovnostodnosiživljenjesalezijanci

Za življenje

VEČ ...|5. 10. 2019
Sprememba v srcu in sv. Frančišek

Večkrat si v življenju želimo spremembo ali čutimo, da jo potrebujemo, pa do nje ne pride. Kaj nam lahko pove zgodba ubožca iz Assisija, ki je spremenil tok zgodovine, njegov vpliv pa je segel na vse kontinente? Kako biti sprememba v današnjem svetu in kaj to pomeni za naše odnose? O tem je tekla beseda v oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.

Sprememba v srcu in sv. Frančišek

Večkrat si v življenju želimo spremembo ali čutimo, da jo potrebujemo, pa do nje ne pride. Kaj nam lahko pove zgodba ubožca iz Assisija, ki je spremenil tok zgodovine, njegov vpliv pa je segel na vse kontinente? Kako biti sprememba v današnjem svetu in kaj to pomeni za naše odnose? O tem je tekla beseda v oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.

odnosivzgojaduhovnost

Za življenje

Sprememba v srcu in sv. Frančišek
Večkrat si v življenju želimo spremembo ali čutimo, da jo potrebujemo, pa do nje ne pride. Kaj nam lahko pove zgodba ubožca iz Assisija, ki je spremenil tok zgodovine, njegov vpliv pa je segel na vse kontinente? Kako biti sprememba v današnjem svetu in kaj to pomeni za naše odnose? O tem je tekla beseda v oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.
VEČ ...|5. 10. 2019
Sprememba v srcu in sv. Frančišek
Večkrat si v življenju želimo spremembo ali čutimo, da jo potrebujemo, pa do nje ne pride. Kaj nam lahko pove zgodba ubožca iz Assisija, ki je spremenil tok zgodovine, njegov vpliv pa je segel na vse kontinente? Kako biti sprememba v današnjem svetu in kaj to pomeni za naše odnose? O tem je tekla beseda v oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.

Blaž Lesnik

odnosivzgojaduhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|4. 10. 2019
Teme programa Zahej

Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.

Teme programa Zahej

Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.

družbaizobraževanjepolitikaCerkev

Iz Betanije

Teme programa Zahej
Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.
VEČ ...|4. 10. 2019
Teme programa Zahej
Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.

Blaž Lesnik

družbaizobraževanjepolitikaCerkev

Via positiva

VEČ ...|3. 10. 2019
Kakšen je moj odziv na konflikte?

Muzealka, trenerka več metod za boljše sobivanje in vodenje, profesorica zgodovine in sociologije Janja Rebolj pravi, da jo njeno delo vodi k ljudem, kako smo živeli, kako živimo in kako bi lahko še bolje. Pogovarjali smo se o učinkovitejših odnosih in komunikaciji.

Kakšen je moj odziv na konflikte?

Muzealka, trenerka več metod za boljše sobivanje in vodenje, profesorica zgodovine in sociologije Janja Rebolj pravi, da jo njeno delo vodi k ljudem, kako smo živeli, kako živimo in kako bi lahko še bolje. Pogovarjali smo se o učinkovitejših odnosih in komunikaciji.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Kakšen je moj odziv na konflikte?
Muzealka, trenerka več metod za boljše sobivanje in vodenje, profesorica zgodovine in sociologije Janja Rebolj pravi, da jo njeno delo vodi k ljudem, kako smo živeli, kako živimo in kako bi lahko še bolje. Pogovarjali smo se o učinkovitejših odnosih in komunikaciji.
VEČ ...|3. 10. 2019
Kakšen je moj odziv na konflikte?
Muzealka, trenerka več metod za boljše sobivanje in vodenje, profesorica zgodovine in sociologije Janja Rebolj pravi, da jo njeno delo vodi k ljudem, kako smo živeli, kako živimo in kako bi lahko še bolje. Pogovarjali smo se o učinkovitejših odnosih in komunikaciji.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 10. 2019
Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh

Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh

Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Ni meje za dobre ideje

Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh
Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.
VEČ ...|3. 10. 2019
Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh
Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

Nataša Ličen

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 10. 2019
Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo

Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.

Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo

Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.

politika gospodarstvoodnosi

Informativni prispevki

Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo
Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.
VEČ ...|2. 10. 2019
Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo
Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.

Tanja Dominko

politika gospodarstvoodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 10. 2019
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe

Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe

Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.
VEČ ...|2. 10. 2019
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Sol in luč

VEČ ...|1. 10. 2019
Gregor Čušin, Metka Klevišar, Helena Rozman: Izbrali smo nekaj najbolj intimnih in osebnih pričevanj o molitvi.

Srce je prebivališče, kjer sem, kjer prebivam. Srce je naše skrito središče, ki ga naš um in drugi ljudje ne morejo doumeti. Ko te neverni hrust šapastih dlani prosi za molitev: “Pridi se poslovit!” mi je rekel, ko je skušal zadržati solze. In sem prišel. Da sem preživel pretresljivo popoldne na oddelku za nedonošenčke...Pričevanja so zbrali na spletni strani Aleteia.si

Gregor Čušin, Metka Klevišar, Helena Rozman: Izbrali smo nekaj najbolj intimnih in osebnih pričevanj o molitvi.

Srce je prebivališče, kjer sem, kjer prebivam. Srce je naše skrito središče, ki ga naš um in drugi ljudje ne morejo doumeti. Ko te neverni hrust šapastih dlani prosi za molitev: “Pridi se poslovit!” mi je rekel, ko je skušal zadržati solze. In sem prišel. Da sem preživel pretresljivo popoldne na oddelku za nedonošenčke...Pričevanja so zbrali na spletni strani Aleteia.si

duhovnostodnosi

Sol in luč

Gregor Čušin, Metka Klevišar, Helena Rozman: Izbrali smo nekaj najbolj intimnih in osebnih pričevanj o molitvi.
Srce je prebivališče, kjer sem, kjer prebivam. Srce je naše skrito središče, ki ga naš um in drugi ljudje ne morejo doumeti. Ko te neverni hrust šapastih dlani prosi za molitev: “Pridi se poslovit!” mi je rekel, ko je skušal zadržati solze. In sem prišel. Da sem preživel pretresljivo popoldne na oddelku za nedonošenčke...Pričevanja so zbrali na spletni strani Aleteia.si
VEČ ...|1. 10. 2019
Gregor Čušin, Metka Klevišar, Helena Rozman: Izbrali smo nekaj najbolj intimnih in osebnih pričevanj o molitvi.
Srce je prebivališče, kjer sem, kjer prebivam. Srce je naše skrito središče, ki ga naš um in drugi ljudje ne morejo doumeti. Ko te neverni hrust šapastih dlani prosi za molitev: “Pridi se poslovit!” mi je rekel, ko je skušal zadržati solze. In sem prišel. Da sem preživel pretresljivo popoldne na oddelku za nedonošenčke...Pričevanja so zbrali na spletni strani Aleteia.si

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Družinska kateheza

VEČ ...|1. 10. 2019
Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne

Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?

Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne

Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?

družbaduhovnostodnosipapežpogovor

Družinska kateheza

Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne
Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?
VEČ ...|1. 10. 2019
Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne
Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?

Marjana Debevec

družbaduhovnostodnosipapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|29. 9. 2019
Dialog med kristjani in muslimani

Če želimo mirno sobivanje v današnjem svetu, moramo gojiti dialog med kristjani in muslimani. Na to temo bo v Ljubljani od 1. do 3. oktobra potekal mednarodni simpozij. S. Liza Nrecaj pa je spregovorila o delu sester usmiljenk doma in po svetu.

Dialog med kristjani in muslimani

Če želimo mirno sobivanje v današnjem svetu, moramo gojiti dialog med kristjani in muslimani. Na to temo bo v Ljubljani od 1. do 3. oktobra potekal mednarodni simpozij. S. Liza Nrecaj pa je spregovorila o delu sester usmiljenk doma in po svetu.

papežodnosipogovorduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Dialog med kristjani in muslimani
Če želimo mirno sobivanje v današnjem svetu, moramo gojiti dialog med kristjani in muslimani. Na to temo bo v Ljubljani od 1. do 3. oktobra potekal mednarodni simpozij. S. Liza Nrecaj pa je spregovorila o delu sester usmiljenk doma in po svetu.
VEČ ...|29. 9. 2019
Dialog med kristjani in muslimani
Če želimo mirno sobivanje v današnjem svetu, moramo gojiti dialog med kristjani in muslimani. Na to temo bo v Ljubljani od 1. do 3. oktobra potekal mednarodni simpozij. S. Liza Nrecaj pa je spregovorila o delu sester usmiljenk doma in po svetu.

Marta Jerebič

papežodnosipogovorduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Tanja Dominko

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Jože Bartolj

Monika Kokalj Kočevar

Doživetja narave

VEČ ...|8. 11. 2019
Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom

Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom

Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

Blaž Lesnik

naravapogovor

Ritem srca

VEČ ...|13. 11. 2019
SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019SKG večer

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo