Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2019
Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji

Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji

Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

mejaograjamigracijekmetjeizobraževanjeinfopolitika

Informativni prispevki

Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.
VEČ ...|3. 4. 2019
Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

Alen Salihović

mejaograjamigracijekmetjeizobraževanjeinfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2019
Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru
V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.
VEČ ...|3. 4. 2019
Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru
V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 3. 2019
Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij

Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij

Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij
Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.
VEČ ...|29. 3. 2019
Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij
Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 3. 2019
Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti

Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti

Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti
Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.
VEČ ...|27. 3. 2019
Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti
Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 1. 2019
Panamski narod pričakuje papeža

Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.

Panamski narod pričakuje papeža

Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.

duhovnostinfomladipapežpogovor

Informativni prispevki

Panamski narod pričakuje papeža
Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.
VEČ ...|6. 1. 2019
Panamski narod pričakuje papeža
Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.

Marjana Debevec

duhovnostinfomladipapežpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 12. 2018
Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo

Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.

Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo

Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.

politikainfopogovor

Informativni prispevki

Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo
Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.
VEČ ...|21. 12. 2018
Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo
Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 11. 2018
Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«

Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.

Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«

Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.

infopogovorpolitikamigrantimarakeška deklaracija

Informativni prispevki

Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«
Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.
VEČ ...|23. 11. 2018
Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«
Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.

Alen Salihović

infopogovorpolitikamigrantimarakeška deklaracija

Iz Betanije

VEČ ...|16. 11. 2018
Zakaj mladi v Albaniji ne vidijo prihodnosti?

Sestra Slavka Cekuta je podala svoj pogled na razmere v Albaniji. Spregovorila je o migracijah, korupciji, mladih...

Zakaj mladi v Albaniji ne vidijo prihodnosti?

Sestra Slavka Cekuta je podala svoj pogled na razmere v Albaniji. Spregovorila je o migracijah, korupciji, mladih...

družbaintegracijakaritasmigracije

Iz Betanije

Zakaj mladi v Albaniji ne vidijo prihodnosti?
Sestra Slavka Cekuta je podala svoj pogled na razmere v Albaniji. Spregovorila je o migracijah, korupciji, mladih...
VEČ ...|16. 11. 2018
Zakaj mladi v Albaniji ne vidijo prihodnosti?
Sestra Slavka Cekuta je podala svoj pogled na razmere v Albaniji. Spregovorila je o migracijah, korupciji, mladih...

Blaž Lesnik

družbaintegracijakaritasmigracije

Naš gost

VEČ ...|3. 11. 2018
Gostja dr. Nataša Rogelja

Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.

Gostja dr. Nataša Rogelja

Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.

antropologijajadranjeTrinajsti mesecnomadizem

Naš gost

Gostja dr. Nataša Rogelja
Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.
VEČ ...|3. 11. 2018
Gostja dr. Nataša Rogelja
Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.

Damijana Medved

antropologijajadranjeTrinajsti mesecnomadizem

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 7. 2018
Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete

V oddaji ste slišali o zaključkih raziskovalnega projekta Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete, ki ga je pripravil Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Spregovorili so: dr. Zvone Žigon, dr. Janja Žitnik Serafin, dr. Marijanca Ajša Vižintin, izr. prof. dr. Aleksej Kalc, dr. Jernej Mlekuž.

Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete

V oddaji ste slišali o zaključkih raziskovalnega projekta Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete, ki ga je pripravil Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Spregovorili so: dr. Zvone Žigon, dr. Janja Žitnik Serafin, dr. Marijanca Ajša Vižintin, izr. prof. dr. Aleksej Kalc, dr. Jernej Mlekuž.

inforojakimladiizseljevanje

Slovencem po svetu in domovini

Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete
V oddaji ste slišali o zaključkih raziskovalnega projekta Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete, ki ga je pripravil Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Spregovorili so: dr. Zvone Žigon, dr. Janja Žitnik Serafin, dr. Marijanca Ajša Vižintin, izr. prof. dr. Aleksej Kalc, dr. Jernej Mlekuž.
VEČ ...|15. 7. 2018
Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete
V oddaji ste slišali o zaključkih raziskovalnega projekta Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete, ki ga je pripravil Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Spregovorili so: dr. Zvone Žigon, dr. Janja Žitnik Serafin, dr. Marijanca Ajša Vižintin, izr. prof. dr. Aleksej Kalc, dr. Jernej Mlekuž.

Matjaž Merljak

inforojakimladiizseljevanje

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2019
Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Petra Stopar

pogovorduhovnostmladiodnosiotroci

Komentar tedna

VEČ ...|12. 4. 2019
Misliti na skupno hišo

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Misliti na skupno hišo

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar

komentarpolitikaodnosidružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 4. 2019
Bodo poskočile tudi odkupne cene mesa? Vse o pridelavi fižola!

V nedeljski kmetijski oddaji smo se spraševali ali se bodo dvignile tudi odkupne cene mesa, potem ko smo priča izjemnemu skoku borznih cen. Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana pa je predstavila pridelavo fižola.

Bodo poskočile tudi odkupne cene mesa? Vse o pridelavi fižola!

V nedeljski kmetijski oddaji smo se spraševali ali se bodo dvignile tudi odkupne cene mesa, potem ko smo priča izjemnemu skoku borznih cen. Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana pa je predstavila pridelavo fižola.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjenarava

Sol in luč

VEČ ...|16. 4. 2019
Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Tadej Sadar

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2019
Bogomir Bizjak - pričevanje

Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Bogomir Bizjak - pričevanje

Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Jože Bartolj

Bogomir Bizjakmobiliziranec v italijansko vojsko

Via positiva

VEČ ...|18. 4. 2019
Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 4. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 4. 2019
Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Jože Bartolj

Henrik Neubauer

Komentar Družina

VEČ ...|18. 4. 2019
Vilice pa kar obdržite

Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

Vilice pa kar obdržite

Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin

praznovanjedružbakomentar

Spominjamo se

VEČ ...|18. 4. 2019
Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup