Pojdite in učite

VEČ ...|8. 12. 2019
Pogovor z dr. Jožetom Marketzem

V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...

Pogovor z dr. Jožetom Marketzem

V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...

družbaduhovnostmisijoniJože MarketzDanilo LisjakUgandamigracijebegunci

Pojdite in učite

Pogovor z dr. Jožetom Marketzem
V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...
VEČ ...|8. 12. 2019
Pogovor z dr. Jožetom Marketzem
V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniJože MarketzDanilo LisjakUgandamigracijebegunci

Pojdite in učite

VEČ ...|17. 11. 2019
Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

družbapogovormisijoniBurundiSlovenska Karitasprogram MINDJana Lampe

Pojdite in učite

Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju
Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.
VEČ ...|17. 11. 2019
Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju
Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Jure Sešek

družbapogovormisijoniBurundiSlovenska Karitasprogram MINDJana Lampe

Pogovor o

VEČ ...|23. 10. 2019
Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti

Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.

Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti

Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.

suverenostmigracijepolitika

Pogovor o

Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti
Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.
VEČ ...|23. 10. 2019
Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti
Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.

Silvestra Sadar

suverenostmigracijepolitika

Pojdite in učite

VEČ ...|1. 9. 2019
Migracije v Afriki

Ste vedeli, da je več kot devetdeset odstotkov vseh migracij na svetu znotraj Afrike? O preseljevanju na črni celini smo se v Burundiju pogovarjali z misijonarko s. Vesno Hiti.

Migracije v Afriki

Ste vedeli, da je več kot devetdeset odstotkov vseh migracij na svetu znotraj Afrike? O preseljevanju na črni celini smo se v Burundiju pogovarjali z misijonarko s. Vesno Hiti.

Burundi 2019družbapreseljevanjamigracijes. Vesna Hiti

Pojdite in učite

Migracije v Afriki
Ste vedeli, da je več kot devetdeset odstotkov vseh migracij na svetu znotraj Afrike? O preseljevanju na črni celini smo se v Burundiju pogovarjali z misijonarko s. Vesno Hiti.
VEČ ...|1. 9. 2019
Migracije v Afriki
Ste vedeli, da je več kot devetdeset odstotkov vseh migracij na svetu znotraj Afrike? O preseljevanju na črni celini smo se v Burundiju pogovarjali z misijonarko s. Vesno Hiti.

Jure Sešek

Burundi 2019družbapreseljevanjamigracijes. Vesna Hiti

Pojdite in učite

VEČ ...|25. 8. 2019
Migracije in projekt MIND

MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Migracije in projekt MIND

MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Burundi 2019družbamisijonimigracijeAfrika

Pojdite in učite

Migracije in projekt MIND
MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.
VEČ ...|25. 8. 2019
Migracije in projekt MIND
MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Jure Sešek

Burundi 2019družbamisijonimigracijeAfrika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 8. 2019
Migracije spreminjajo svet na bolje

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Migracije spreminjajo svet na bolje

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar Domovina.je

Migracije spreminjajo svet na bolje
Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je
VEČ ...|5. 8. 2019
Migracije spreminjajo svet na bolje
Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Žiga Turk

komentardružbapolitikaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 7. 2019
Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...

Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...

Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

janšapogovormigracijesdsinfokomentarpolitika

Informativni prispevki

Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...
Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.
VEČ ...|26. 7. 2019
Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...
Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

Tone Gorjup

janšapogovormigracijesdsinfokomentarpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

migracijekaritaspogovorbihinfopogovor

Informativni prispevki

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.
VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Alen Salihović

migracijekaritaspogovorbihinfopogovor

Z ljudmi na poti

VEČ ...|9. 6. 2019
Zavod Afriška Vas

V oddaji smo gostili Daniela Nzotama, ki je bil rojen v Kamerunu in je v Slovenijo prišel pred približno osmimi leti. Tukaj vodi Zavod Afriška Vas, ki med drugim združuje v Sloveniji živeče Afričane in skrbi za pomoč migrantom. V oddaji je spregovoril o svojem življenju in pogledu na migracije.

Zavod Afriška Vas

V oddaji smo gostili Daniela Nzotama, ki je bil rojen v Kamerunu in je v Slovenijo prišel pred približno osmimi leti. Tukaj vodi Zavod Afriška Vas, ki med drugim združuje v Sloveniji živeče Afričane in skrbi za pomoč migrantom. V oddaji je spregovoril o svojem življenju in pogledu na migracije.

družbaodnosipogovor

Z ljudmi na poti

Zavod Afriška Vas
V oddaji smo gostili Daniela Nzotama, ki je bil rojen v Kamerunu in je v Slovenijo prišel pred približno osmimi leti. Tukaj vodi Zavod Afriška Vas, ki med drugim združuje v Sloveniji živeče Afričane in skrbi za pomoč migrantom. V oddaji je spregovoril o svojem življenju in pogledu na migracije.
VEČ ...|9. 6. 2019
Zavod Afriška Vas
V oddaji smo gostili Daniela Nzotama, ki je bil rojen v Kamerunu in je v Slovenijo prišel pred približno osmimi leti. Tukaj vodi Zavod Afriška Vas, ki med drugim združuje v Sloveniji živeče Afričane in skrbi za pomoč migrantom. V oddaji je spregovoril o svojem življenju in pogledu na migracije.

Andrej Šinko

družbaodnosipogovor

Karitas

VEČ ...|19. 5. 2019
Izid publikacije Naš skupni dom

Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

Izid publikacije Naš skupni dom

Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

humanitarnostpomočmigranti

Karitas

Izid publikacije Naš skupni dom
Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.
VEČ ...|19. 5. 2019
Izid publikacije Naš skupni dom
Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

Alen Salihović

humanitarnostpomočmigranti

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.
VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 5. 2019
Nagradni natečaj USZS

Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

Nagradni natečaj USZS

Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

rojakiinfouszs

Slovencem po svetu in domovini

Nagradni natečaj USZS
Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.
VEČ ...|5. 5. 2019
Nagradni natečaj USZS
Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

Matjaž Merljak

rojakiinfouszs

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2019
Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji

Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji

Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

mejaograjamigracijekmetjeizobraževanjeinfopolitika

Informativni prispevki

Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.
VEČ ...|3. 4. 2019
Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

Alen Salihović

mejaograjamigracijekmetjeizobraževanjeinfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2019
Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru
V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.
VEČ ...|3. 4. 2019
Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru
V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 3. 2019
Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij

Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij

Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij
Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.
VEČ ...|29. 3. 2019
Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij
Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 3. 2019
Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti

Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti

Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti
Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.
VEČ ...|27. 3. 2019
Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti
Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 1. 2019
Panamski narod pričakuje papeža

Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.

Panamski narod pričakuje papeža

Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.

duhovnostinfomladipapežpogovor

Informativni prispevki

Panamski narod pričakuje papeža
Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.
VEČ ...|6. 1. 2019
Panamski narod pričakuje papeža
Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.

Marjana Debevec

duhovnostinfomladipapežpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 12. 2018
Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo

Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.

Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo

Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.

politikainfopogovor

Informativni prispevki

Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo
Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.
VEČ ...|21. 12. 2018
Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo
Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 11. 2018
Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«

Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.

Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«

Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.

infopogovorpolitikamigrantimarakeška deklaracija

Informativni prispevki

Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«
Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.
VEČ ...|23. 11. 2018
Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«
Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.

Alen Salihović

infopogovorpolitikamigrantimarakeška deklaracija

Iz Betanije

VEČ ...|16. 11. 2018
Zakaj mladi v Albaniji ne vidijo prihodnosti?

Sestra Slavka Cekuta je podala svoj pogled na razmere v Albaniji. Spregovorila je o migracijah, korupciji, mladih...

Zakaj mladi v Albaniji ne vidijo prihodnosti?

Sestra Slavka Cekuta je podala svoj pogled na razmere v Albaniji. Spregovorila je o migracijah, korupciji, mladih...

družbaintegracijakaritasmigracije

Iz Betanije

Zakaj mladi v Albaniji ne vidijo prihodnosti?
Sestra Slavka Cekuta je podala svoj pogled na razmere v Albaniji. Spregovorila je o migracijah, korupciji, mladih...
VEČ ...|16. 11. 2018
Zakaj mladi v Albaniji ne vidijo prihodnosti?
Sestra Slavka Cekuta je podala svoj pogled na razmere v Albaniji. Spregovorila je o migracijah, korupciji, mladih...

Blaž Lesnik

družbaintegracijakaritasmigracije

Naš gost

VEČ ...|3. 11. 2018
Gostja dr. Nataša Rogelja

Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.

Gostja dr. Nataša Rogelja

Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.

antropologijajadranjeTrinajsti mesecnomadizem

Naš gost

Gostja dr. Nataša Rogelja
Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.
VEČ ...|3. 11. 2018
Gostja dr. Nataša Rogelja
Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.

Damijana Medved

antropologijajadranjeTrinajsti mesecnomadizem

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 7. 2018
Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete

V oddaji ste slišali o zaključkih raziskovalnega projekta Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete, ki ga je pripravil Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Spregovorili so: dr. Zvone Žigon, dr. Janja Žitnik Serafin, dr. Marijanca Ajša Vižintin, izr. prof. dr. Aleksej Kalc, dr. Jernej Mlekuž.

Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete

V oddaji ste slišali o zaključkih raziskovalnega projekta Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete, ki ga je pripravil Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Spregovorili so: dr. Zvone Žigon, dr. Janja Žitnik Serafin, dr. Marijanca Ajša Vižintin, izr. prof. dr. Aleksej Kalc, dr. Jernej Mlekuž.

inforojakimladiizseljevanje

Slovencem po svetu in domovini

Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete
V oddaji ste slišali o zaključkih raziskovalnega projekta Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete, ki ga je pripravil Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Spregovorili so: dr. Zvone Žigon, dr. Janja Žitnik Serafin, dr. Marijanca Ajša Vižintin, izr. prof. dr. Aleksej Kalc, dr. Jernej Mlekuž.
VEČ ...|15. 7. 2018
Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete
V oddaji ste slišali o zaključkih raziskovalnega projekta Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete, ki ga je pripravil Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Spregovorili so: dr. Zvone Žigon, dr. Janja Žitnik Serafin, dr. Marijanca Ajša Vižintin, izr. prof. dr. Aleksej Kalc, dr. Jernej Mlekuž.

Matjaž Merljak

inforojakimladiizseljevanje

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|26. 2. 2020
Se postíš ?

Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in si umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skrivnem. (Mt 6, 17 – 18)

Se postíš ?

Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in si umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skrivnem. (Mt 6, 17 – 18)

Gregor Čušin

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|22. 2. 2020
V spomin očetu Francu Boletu

Pomembno je verovati v ideale in biti pripravljen žrtvovati se zanje. Treba je imeti odprte oči za znamenja časa, je imel navado reči pokojni oče Franc Bole. Njemu v spomin smo pripravili oddajo Naš gost in v njej nanizali utrinke njegovega iskrivega pripovedovanja.

V spomin očetu Francu Boletu

Pomembno je verovati v ideale in biti pripravljen žrtvovati se zanje. Treba je imeti odprte oči za znamenja časa, je imel navado reči pokojni oče Franc Bole. Njemu v spomin smo pripravili oddajo Naš gost in v njej nanizali utrinke njegovega iskrivega pripovedovanja.

Robert Božič

duhovnostizobraževanjekulturaspomin

Program zadnjega tedna

VEČ ...|26. 2. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. februar 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. februar 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|26. 2. 2020
Aktualna priprava gredic

V Svetovalnici je naša gostja ponovno Fanči Perdih iz kooperative Amarant, s katero mso spregovorili o aktualni pripravi gredic in o tem, katere rastline že lahko sejemo na prosto.Predstavila je tudi nekaj manj znanih rastlin,kot je npr. črni koren.

Aktualna priprava gredic

V Svetovalnici je naša gostja ponovno Fanči Perdih iz kooperative Amarant, s katero mso spregovorili o aktualni pripravi gredic in o tem, katere rastline že lahko sejemo na prosto.Predstavila je tudi nekaj manj znanih rastlin,kot je npr. črni koren.

Slavi Košir

vrtkmetijstvonaravasvetovanje

Za življenje

VEČ ...|22. 2. 2020
Post v znamenju hvaležnosti

V oddaji Za življenje smo gostili Martina Goloba, župnika iz Bohinja. Dihali smo s Pustno sobotno iskrico in razmišljali o maskah, ki si jih nadenemo za pusta, se vprašali, zakaj jih nosimo v običajnih dneh, predvsem pa skušali vse nagovoriti, da bi v postu znali živeti v hvaležnosti do vsega, kar imamo in nas obdaja.

Post v znamenju hvaležnosti

V oddaji Za življenje smo gostili Martina Goloba, župnika iz Bohinja. Dihali smo s Pustno sobotno iskrico in razmišljali o maskah, ki si jih nadenemo za pusta, se vprašali, zakaj jih nosimo v običajnih dneh, predvsem pa skušali vse nagovoriti, da bi v postu znali živeti v hvaležnosti do vsega, kar imamo in nas obdaja.

Mateja Feltrin Novljan

družbamladipogovor

Ritem srca

VEČ ...|26. 2. 2020
Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbapepelnicapostduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|26. 2. 2020
Sara in Drago Jerebic: O zakonskem odnosu in o postu.

O krizah v zakonskem odnosu, vzgoji in postu sta v Pogovoru o govorila zakonska in družinska terapevta Sara in Drago Jerebic.

Sara in Drago Jerebic: O zakonskem odnosu in o postu.

O krizah v zakonskem odnosu, vzgoji in postu sta v Pogovoru o govorila zakonska in družinska terapevta Sara in Drago Jerebic.

Silvestra Sadar

duhovnostodnosiodnosivzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 2. 2020
Razstava France Rotar (1933–2001)

Odprtje razstave »V znamenju večne krogle in življenjskega križa« akad. kiparja Franceta Rotarja bo v četrtek, 27. februarja 2020, ob 18. uri v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava.

Razstava France Rotar (1933–2001)

Odprtje razstave »V znamenju večne krogle in življenjskega križa« akad. kiparja Franceta Rotarja bo v četrtek, 27. februarja 2020, ob 18. uri v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava.

Jože Bartolj

kulturaFrance RotarBernarda StenovecZala Hriberšek

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 2. 2020
Andrej Marko Poznič: Privoščimo si tudi post od manipulativnih medijev

Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.

Andrej Marko Poznič: Privoščimo si tudi post od manipulativnih medijev

Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.

Andrej Marko Poznič

politikadružba