Doživetja narave

VEČ ...|17. 4. 2020
S smehom z gora nad koronavirus

Kaj je boljšega kot dobra zgodba, ki kratkočasi in še nasmeje obenem? V teh časih bo vseh 17 svežih planinskih zgodb Dušana Škodiča zelo prav prišlo. Popeljejo nas v stare čase, ko se je bilo treba do izhodišča peljati z avtobusom, govorijo pa tudi o čisto aktualnih gorniških izkušnjah. Z avtorjem smo se pogovarjali o tem, kako so nastale in slišali tudi dve zgodbi.

S smehom z gora nad koronavirus

Kaj je boljšega kot dobra zgodba, ki kratkočasi in še nasmeje obenem? V teh časih bo vseh 17 svežih planinskih zgodb Dušana Škodiča zelo prav prišlo. Popeljejo nas v stare čase, ko se je bilo treba do izhodišča peljati z avtobusom, govorijo pa tudi o čisto aktualnih gorniških izkušnjah. Z avtorjem smo se pogovarjali o tem, kako so nastale in slišali tudi dve zgodbi.

naravagoresmehliteraturaplaninstvo

Doživetja narave

S smehom z gora nad koronavirus
Kaj je boljšega kot dobra zgodba, ki kratkočasi in še nasmeje obenem? V teh časih bo vseh 17 svežih planinskih zgodb Dušana Škodiča zelo prav prišlo. Popeljejo nas v stare čase, ko se je bilo treba do izhodišča peljati z avtobusom, govorijo pa tudi o čisto aktualnih gorniških izkušnjah. Z avtorjem smo se pogovarjali o tem, kako so nastale in slišali tudi dve zgodbi.
VEČ ...|17. 4. 2020
S smehom z gora nad koronavirus
Kaj je boljšega kot dobra zgodba, ki kratkočasi in še nasmeje obenem? V teh časih bo vseh 17 svežih planinskih zgodb Dušana Škodiča zelo prav prišlo. Popeljejo nas v stare čase, ko se je bilo treba do izhodišča peljati z avtobusom, govorijo pa tudi o čisto aktualnih gorniških izkušnjah. Z avtorjem smo se pogovarjali o tem, kako so nastale in slišali tudi dve zgodbi.

Blaž Lesnik

naravagoresmehliteraturaplaninstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2019
Slovenstvo in Evropa

Tokrat smo v oddaji predvajali posnetek z letošnje Drage, ki ga je imel ddr. Evgen Bavčar filozof, fotograf, esejist, gostujoči profesor na univerzah v Evropi in ZDA in borec za pravice slepih (tudi sam je slep zaradi nesreče z vojnim materialom), poznavalec sedmih jezikov, ki ima glavno zaslugo, da so dela našega pisatelja Borisa Pahorja prišla v tujino in da se slovenska literatura širi izven matične države. Posnetek je omogočila Slovenska prosveta iz Trsta.

Slovenstvo in Evropa

Tokrat smo v oddaji predvajali posnetek z letošnje Drage, ki ga je imel ddr. Evgen Bavčar filozof, fotograf, esejist, gostujoči profesor na univerzah v Evropi in ZDA in borec za pravice slepih (tudi sam je slep zaradi nesreče z vojnim materialom), poznavalec sedmih jezikov, ki ima glavno zaslugo, da so dela našega pisatelja Borisa Pahorja prišla v tujino in da se slovenska literatura širi izven matične države. Posnetek je omogočila Slovenska prosveta iz Trsta.

rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovenstvo in Evropa
Tokrat smo v oddaji predvajali posnetek z letošnje Drage, ki ga je imel ddr. Evgen Bavčar filozof, fotograf, esejist, gostujoči profesor na univerzah v Evropi in ZDA in borec za pravice slepih (tudi sam je slep zaradi nesreče z vojnim materialom), poznavalec sedmih jezikov, ki ima glavno zaslugo, da so dela našega pisatelja Borisa Pahorja prišla v tujino in da se slovenska literatura širi izven matične države. Posnetek je omogočila Slovenska prosveta iz Trsta.
VEČ ...|3. 11. 2019
Slovenstvo in Evropa
Tokrat smo v oddaji predvajali posnetek z letošnje Drage, ki ga je imel ddr. Evgen Bavčar filozof, fotograf, esejist, gostujoči profesor na univerzah v Evropi in ZDA in borec za pravice slepih (tudi sam je slep zaradi nesreče z vojnim materialom), poznavalec sedmih jezikov, ki ima glavno zaslugo, da so dela našega pisatelja Borisa Pahorja prišla v tujino in da se slovenska literatura širi izven matične države. Posnetek je omogočila Slovenska prosveta iz Trsta.

Matjaž Merljak

rojaki

Od slike do besede

VEČ ...|6. 8. 2019
Temna stran Dela

Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.

Temna stran Dela

Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.

literaturazgodovina

Od slike do besede

Temna stran Dela
Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.
VEČ ...|6. 8. 2019
Temna stran Dela
Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.

Mateja Subotičanec

literaturazgodovina

Naš gost

VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Naš gost

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.
VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

Damijana Medved

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Via positiva

VEČ ...|23. 5. 2019
Literatura širi obzorja in je hrana humanizma

Ob evropskih volitvah smo v oddaji Via positiva gostili vodilna baskovska literata, Beñata Sarasolo in Juana Kruza Igerabideja. Nekatera njuna dela so prevedena tudi v slovenščino. V studiu je bila z nami tudi dr. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za povezovanje baskovske ter slovenske kulture in literature. Govorili smo o pomenu branja, o poslanstvu knjig, pa tudi o ideji evropskega združevanja in njenih prednostih, skratka o pomembnih temah za mednarodno in evropsko širino.

Literatura širi obzorja in je hrana humanizma

Ob evropskih volitvah smo v oddaji Via positiva gostili vodilna baskovska literata, Beñata Sarasolo in Juana Kruza Igerabideja. Nekatera njuna dela so prevedena tudi v slovenščino. V studiu je bila z nami tudi dr. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za povezovanje baskovske ter slovenske kulture in literature. Govorili smo o pomenu branja, o poslanstvu knjig, pa tudi o ideji evropskega združevanja in njenih prednostih, skratka o pomembnih temah za mednarodno in evropsko širino.

pogovordružbakulturaodnosiizobraževanje

Via positiva

Literatura širi obzorja in je hrana humanizma
Ob evropskih volitvah smo v oddaji Via positiva gostili vodilna baskovska literata, Beñata Sarasolo in Juana Kruza Igerabideja. Nekatera njuna dela so prevedena tudi v slovenščino. V studiu je bila z nami tudi dr. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za povezovanje baskovske ter slovenske kulture in literature. Govorili smo o pomenu branja, o poslanstvu knjig, pa tudi o ideji evropskega združevanja in njenih prednostih, skratka o pomembnih temah za mednarodno in evropsko širino.
VEČ ...|23. 5. 2019
Literatura širi obzorja in je hrana humanizma
Ob evropskih volitvah smo v oddaji Via positiva gostili vodilna baskovska literata, Beñata Sarasolo in Juana Kruza Igerabideja. Nekatera njuna dela so prevedena tudi v slovenščino. V studiu je bila z nami tudi dr. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za povezovanje baskovske ter slovenske kulture in literature. Govorili smo o pomenu branja, o poslanstvu knjig, pa tudi o ideji evropskega združevanja in njenih prednostih, skratka o pomembnih temah za mednarodno in evropsko širino.

Nataša Ličen

pogovordružbakulturaodnosiizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov

Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

V deželi stripov

Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

kulturaliteraturaumetnostrisankestripiotrocimladi

Od slike do besede

V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.
VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

Mateja Subotičanec

kulturaliteraturaumetnostrisankestripiotrocimladi

Radijski roman

VEČ ...|23. 8. 2018
Brez otrok - 44. del

Spremljali smo Grace, ki ji je po spovedi z ramen in vratu padlo velikansko breme.

Brez otrok - 44. del

Spremljali smo Grace, ki ji je po spovedi z ramen in vratu padlo velikansko breme.

vzgojakulturaliteratura

Radijski roman

Brez otrok - 44. del
Spremljali smo Grace, ki ji je po spovedi z ramen in vratu padlo velikansko breme.
VEČ ...|23. 8. 2018
Brez otrok - 44. del
Spremljali smo Grace, ki ji je po spovedi z ramen in vratu padlo velikansko breme.

Matjaž Merljak

vzgojakulturaliteratura

Radijski roman

VEČ ...|16. 8. 2018
Brez otrok, 43. del

Spremljamo Michaela, ki sinovoma govori o času, ko ne bo več duhovnikov.

Brez otrok, 43. del

Spremljamo Michaela, ki sinovoma govori o času, ko ne bo več duhovnikov.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 43. del
Spremljamo Michaela, ki sinovoma govori o času, ko ne bo več duhovnikov.
VEČ ...|16. 8. 2018
Brez otrok, 43. del
Spremljamo Michaela, ki sinovoma govori o času, ko ne bo več duhovnikov.

Matjaž Merljak

literatura

Od slike do besede

VEČ ...|19. 6. 2018
Ivan Cankar

Mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja in o njem je v oddaji Od slike do besede govoril dr. Igor Grdina. Ker pa smo tudi v letu evropske kulturne dediščine, smo tudi o tej temi slišali nekaj besed.

Ivan Cankar

Mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja in o njem je v oddaji Od slike do besede govoril dr. Igor Grdina. Ker pa smo tudi v letu evropske kulturne dediščine, smo tudi o tej temi slišali nekaj besed.

literatura

Od slike do besede

Ivan Cankar
Mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja in o njem je v oddaji Od slike do besede govoril dr. Igor Grdina. Ker pa smo tudi v letu evropske kulturne dediščine, smo tudi o tej temi slišali nekaj besed.
VEČ ...|19. 6. 2018
Ivan Cankar
Mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja in o njem je v oddaji Od slike do besede govoril dr. Igor Grdina. Ker pa smo tudi v letu evropske kulturne dediščine, smo tudi o tej temi slišali nekaj besed.

Mateja Subotičanec

literatura

Radijski roman

VEČ ...|14. 6. 2018
Brez otrok, 34. del

Preselili smo se v sodno dvorano, kjer se bo začel primer zaradi odklonitve tabletke za splav na kliniki za naravno načrtovanje družine.

Brez otrok, 34. del

Preselili smo se v sodno dvorano, kjer se bo začel primer zaradi odklonitve tabletke za splav na kliniki za naravno načrtovanje družine.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 34. del
Preselili smo se v sodno dvorano, kjer se bo začel primer zaradi odklonitve tabletke za splav na kliniki za naravno načrtovanje družine.
VEČ ...|14. 6. 2018
Brez otrok, 34. del
Preselili smo se v sodno dvorano, kjer se bo začel primer zaradi odklonitve tabletke za splav na kliniki za naravno načrtovanje družine.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|7. 6. 2018
Brez otrok, 33. del

Michael Burns mlajši je skoraj vedno v navzočnosti ljudi, ki jih ni poznal, čutil globoko tesnobo. Ne pa pri Rebecci Wlodarczyki, ki ga je spremljali pri vožnji iz Svete votline v Narbrook.

Brez otrok, 33. del

Michael Burns mlajši je skoraj vedno v navzočnosti ljudi, ki jih ni poznal, čutil globoko tesnobo. Ne pa pri Rebecci Wlodarczyki, ki ga je spremljali pri vožnji iz Svete votline v Narbrook.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 33. del
Michael Burns mlajši je skoraj vedno v navzočnosti ljudi, ki jih ni poznal, čutil globoko tesnobo. Ne pa pri Rebecci Wlodarczyki, ki ga je spremljali pri vožnji iz Svete votline v Narbrook.
VEČ ...|7. 6. 2018
Brez otrok, 33. del
Michael Burns mlajši je skoraj vedno v navzočnosti ljudi, ki jih ni poznal, čutil globoko tesnobo. Ne pa pri Rebecci Wlodarczyki, ki ga je spremljali pri vožnji iz Svete votline v Narbrook.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|31. 5. 2018
Brez otrok, 32. del

Družina Burns iz Svete votline pomaga ubogim v župniji svete Marte. Oskrbujejo jih z mlečnimi izdelki, mesom in zelenjavo.

Brez otrok, 32. del

Družina Burns iz Svete votline pomaga ubogim v župniji svete Marte. Oskrbujejo jih z mlečnimi izdelki, mesom in zelenjavo.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 32. del
Družina Burns iz Svete votline pomaga ubogim v župniji svete Marte. Oskrbujejo jih z mlečnimi izdelki, mesom in zelenjavo.
VEČ ...|31. 5. 2018
Brez otrok, 32. del
Družina Burns iz Svete votline pomaga ubogim v župniji svete Marte. Oskrbujejo jih z mlečnimi izdelki, mesom in zelenjavo.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|24. 5. 2018
Brez otrok, 31. del

Župnik John želi pomagati župljanoma, ki so ju prizadeli državni varčevalni načrti in si ne moreta privoščita osnovnih zdravil, ker nimata dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

Brez otrok, 31. del

Župnik John želi pomagati župljanoma, ki so ju prizadeli državni varčevalni načrti in si ne moreta privoščita osnovnih zdravil, ker nimata dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 31. del
Župnik John želi pomagati župljanoma, ki so ju prizadeli državni varčevalni načrti in si ne moreta privoščita osnovnih zdravil, ker nimata dodatnega zdravstvenega zavarovanja.
VEČ ...|24. 5. 2018
Brez otrok, 31. del
Župnik John želi pomagati župljanoma, ki so ju prizadeli državni varčevalni načrti in si ne moreta privoščita osnovnih zdravil, ker nimata dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|17. 5. 2018
Brez otrok, 30. del

Ozek krog ljudi želi vpeljati novo veroizpoved in prevzeti popoln nadzor sveta, še posebej obubožanih Združenih držav Amerike.

Brez otrok, 30. del

Ozek krog ljudi želi vpeljati novo veroizpoved in prevzeti popoln nadzor sveta, še posebej obubožanih Združenih držav Amerike.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 30. del
Ozek krog ljudi želi vpeljati novo veroizpoved in prevzeti popoln nadzor sveta, še posebej obubožanih Združenih držav Amerike.
VEČ ...|17. 5. 2018
Brez otrok, 30. del
Ozek krog ljudi želi vpeljati novo veroizpoved in prevzeti popoln nadzor sveta, še posebej obubožanih Združenih držav Amerike.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|10. 5. 2018
Brez otrok, 29. del

Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.

Brez otrok, 29. del

Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 29. del
Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.
VEČ ...|10. 5. 2018
Brez otrok, 29. del
Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|3. 5. 2018
Brez otrok, 28. del

Jim Gillespie se je zelo prizadeval, da bi začeli zdraviti dvanajstletno Margaret Anne, a kolega mu je skušal dopovedati, da je pred državo nemogoče upravičiti drago zdravljenje otrok.

Brez otrok, 28. del

Jim Gillespie se je zelo prizadeval, da bi začeli zdraviti dvanajstletno Margaret Anne, a kolega mu je skušal dopovedati, da je pred državo nemogoče upravičiti drago zdravljenje otrok.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 28. del
Jim Gillespie se je zelo prizadeval, da bi začeli zdraviti dvanajstletno Margaret Anne, a kolega mu je skušal dopovedati, da je pred državo nemogoče upravičiti drago zdravljenje otrok.
VEČ ...|3. 5. 2018
Brez otrok, 28. del
Jim Gillespie se je zelo prizadeval, da bi začeli zdraviti dvanajstletno Margaret Anne, a kolega mu je skušal dopovedati, da je pred državo nemogoče upravičiti drago zdravljenje otrok.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|26. 4. 2018
Brez otrok, 27. del

Trenutek nepazljivosti lahko spremeni tok življenja. V avtomobil Grace Seltzer se je zaletela ženska, ki je prevozila stop znak. Mama se je premikala, hčerka pa ne.

Brez otrok, 27. del

Trenutek nepazljivosti lahko spremeni tok življenja. V avtomobil Grace Seltzer se je zaletela ženska, ki je prevozila stop znak. Mama se je premikala, hčerka pa ne.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 27. del
Trenutek nepazljivosti lahko spremeni tok življenja. V avtomobil Grace Seltzer se je zaletela ženska, ki je prevozila stop znak. Mama se je premikala, hčerka pa ne.
VEČ ...|26. 4. 2018
Brez otrok, 27. del
Trenutek nepazljivosti lahko spremeni tok življenja. V avtomobil Grace Seltzer se je zaletela ženska, ki je prevozila stop znak. Mama se je premikala, hčerka pa ne.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|19. 4. 2018
Brez otrok, 26. del

Michael Burns je več tednov načrtoval ogled Svete votline, nobeden izmed načrtov ni vključeval pretepa z eno od živali. Bil je osramočen zaradi neprimerne reakcije.

Brez otrok, 26. del

Michael Burns je več tednov načrtoval ogled Svete votline, nobeden izmed načrtov ni vključeval pretepa z eno od živali. Bil je osramočen zaradi neprimerne reakcije.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 26. del
Michael Burns je več tednov načrtoval ogled Svete votline, nobeden izmed načrtov ni vključeval pretepa z eno od živali. Bil je osramočen zaradi neprimerne reakcije.
VEČ ...|19. 4. 2018
Brez otrok, 26. del
Michael Burns je več tednov načrtoval ogled Svete votline, nobeden izmed načrtov ni vključeval pretepa z eno od živali. Bil je osramočen zaradi neprimerne reakcije.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|12. 4. 2018
Brez otrok, 25. del

Michael Burns je župniku Sweeneyju ter najbližjim prijateljem, Gillespijevima in Delgadovim pokazal Sveto votlino.

Brez otrok, 25. del

Michael Burns je župniku Sweeneyju ter najbližjim prijateljem, Gillespijevima in Delgadovim pokazal Sveto votlino.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 25. del
Michael Burns je župniku Sweeneyju ter najbližjim prijateljem, Gillespijevima in Delgadovim pokazal Sveto votlino.
VEČ ...|12. 4. 2018
Brez otrok, 25. del
Michael Burns je župniku Sweeneyju ter najbližjim prijateljem, Gillespijevima in Delgadovim pokazal Sveto votlino.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|5. 4. 2018
Brez otrok, 24. del

Usode ne moremo pregnati z molitvijo. Z molitvijo se lahko samo prebijemo skoznjo, pravi župnik Sweeney. Ko se nam bo klic k svetosti zdel prezahteven, bo to rodilo preporod islama.

Brez otrok, 24. del

Usode ne moremo pregnati z molitvijo. Z molitvijo se lahko samo prebijemo skoznjo, pravi župnik Sweeney. Ko se nam bo klic k svetosti zdel prezahteven, bo to rodilo preporod islama.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 24. del
Usode ne moremo pregnati z molitvijo. Z molitvijo se lahko samo prebijemo skoznjo, pravi župnik Sweeney. Ko se nam bo klic k svetosti zdel prezahteven, bo to rodilo preporod islama.
VEČ ...|5. 4. 2018
Brez otrok, 24. del
Usode ne moremo pregnati z molitvijo. Z molitvijo se lahko samo prebijemo skoznjo, pravi župnik Sweeney. Ko se nam bo klic k svetosti zdel prezahteven, bo to rodilo preporod islama.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|29. 3. 2018
Brez otrok, 23. del

Amerika je po katastrofi v Kaliforniji še bolj prizadela nova v New Yorku. Država je postala ohromljena, izbruhnila je državljanska vojna. Župnik Sweeney je vernikom naglasil, da samo v molitvi vedno znova lahko najdemo rešitev.

Brez otrok, 23. del

Amerika je po katastrofi v Kaliforniji še bolj prizadela nova v New Yorku. Država je postala ohromljena, izbruhnila je državljanska vojna. Župnik Sweeney je vernikom naglasil, da samo v molitvi vedno znova lahko najdemo rešitev.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 23. del
Amerika je po katastrofi v Kaliforniji še bolj prizadela nova v New Yorku. Država je postala ohromljena, izbruhnila je državljanska vojna. Župnik Sweeney je vernikom naglasil, da samo v molitvi vedno znova lahko najdemo rešitev.
VEČ ...|29. 3. 2018
Brez otrok, 23. del
Amerika je po katastrofi v Kaliforniji še bolj prizadela nova v New Yorku. Država je postala ohromljena, izbruhnila je državljanska vojna. Župnik Sweeney je vernikom naglasil, da samo v molitvi vedno znova lahko najdemo rešitev.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|15. 3. 2018
Brez otrok, 22. del

Abdul Gafur Kan je končal zadnji pogovor z očetom, potem pa s kilotonsko jedrsko bombo, ki je imela enako moč, kot tista nad Hirošimo, odšel na ulice na ulice Manhattna.

Brez otrok, 22. del

Abdul Gafur Kan je končal zadnji pogovor z očetom, potem pa s kilotonsko jedrsko bombo, ki je imela enako moč, kot tista nad Hirošimo, odšel na ulice na ulice Manhattna.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 22. del
Abdul Gafur Kan je končal zadnji pogovor z očetom, potem pa s kilotonsko jedrsko bombo, ki je imela enako moč, kot tista nad Hirošimo, odšel na ulice na ulice Manhattna.
VEČ ...|15. 3. 2018
Brez otrok, 22. del
Abdul Gafur Kan je končal zadnji pogovor z očetom, potem pa s kilotonsko jedrsko bombo, ki je imela enako moč, kot tista nad Hirošimo, odšel na ulice na ulice Manhattna.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|8. 3. 2018
Brez otrok, 21. del

Oče se vselej zavzema za svoje otroke. Abdul Gafur Kan je pred načrtovanim terorističnim napadom še zadnjič poklical očeta.

Brez otrok, 21. del

Oče se vselej zavzema za svoje otroke. Abdul Gafur Kan je pred načrtovanim terorističnim napadom še zadnjič poklical očeta.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 21. del
Oče se vselej zavzema za svoje otroke. Abdul Gafur Kan je pred načrtovanim terorističnim napadom še zadnjič poklical očeta.
VEČ ...|8. 3. 2018
Brez otrok, 21. del
Oče se vselej zavzema za svoje otroke. Abdul Gafur Kan je pred načrtovanim terorističnim napadom še zadnjič poklical očeta.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|1. 3. 2018
Brez otrok, 20. del

Kako se namerava odvetnik Paul Nicolosi spopasti s tožbo proti kliniki za naravno načrtovanje družine, ker ni odobrila abortivne tabletke.

Brez otrok, 20. del

Kako se namerava odvetnik Paul Nicolosi spopasti s tožbo proti kliniki za naravno načrtovanje družine, ker ni odobrila abortivne tabletke.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 20. del
Kako se namerava odvetnik Paul Nicolosi spopasti s tožbo proti kliniki za naravno načrtovanje družine, ker ni odobrila abortivne tabletke.
VEČ ...|1. 3. 2018
Brez otrok, 20. del
Kako se namerava odvetnik Paul Nicolosi spopasti s tožbo proti kliniki za naravno načrtovanje družine, ker ni odobrila abortivne tabletke.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|22. 2. 2018
Brez otrok, 19. del

Ker klinika za naravo načrtovanje družine ni odobrila abortivne tabletke, je bila proti njej vložena tožba. Maggie in Jim sta zaprepadena.

Brez otrok, 19. del

Ker klinika za naravo načrtovanje družine ni odobrila abortivne tabletke, je bila proti njej vložena tožba. Maggie in Jim sta zaprepadena.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 19. del
Ker klinika za naravo načrtovanje družine ni odobrila abortivne tabletke, je bila proti njej vložena tožba. Maggie in Jim sta zaprepadena.
VEČ ...|22. 2. 2018
Brez otrok, 19. del
Ker klinika za naravo načrtovanje družine ni odobrila abortivne tabletke, je bila proti njej vložena tožba. Maggie in Jim sta zaprepadena.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|15. 2. 2018
Brez otrok, 18. del

Michael Burns svojemu sinu Patriku predstavlja nov podvig - selitev na vzhodno obalo na samooskrbno ozemlje.

Brez otrok, 18. del

Michael Burns svojemu sinu Patriku predstavlja nov podvig - selitev na vzhodno obalo na samooskrbno ozemlje.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 18. del
Michael Burns svojemu sinu Patriku predstavlja nov podvig - selitev na vzhodno obalo na samooskrbno ozemlje.
VEČ ...|15. 2. 2018
Brez otrok, 18. del
Michael Burns svojemu sinu Patriku predstavlja nov podvig - selitev na vzhodno obalo na samooskrbno ozemlje.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|8. 2. 2018
Brez otrok, 17. del

Živimo v zadnji minuti civilizacije. Svet je naredil zadnji korak k jedrski zimi. Smo rod, ki je uradno približal tempirano časovno bombo minuto do sodnega dne. Kako bo ukrepal Michael Burns?

Brez otrok, 17. del

Živimo v zadnji minuti civilizacije. Svet je naredil zadnji korak k jedrski zimi. Smo rod, ki je uradno približal tempirano časovno bombo minuto do sodnega dne. Kako bo ukrepal Michael Burns?

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 17. del
Živimo v zadnji minuti civilizacije. Svet je naredil zadnji korak k jedrski zimi. Smo rod, ki je uradno približal tempirano časovno bombo minuto do sodnega dne. Kako bo ukrepal Michael Burns?
VEČ ...|8. 2. 2018
Brez otrok, 17. del
Živimo v zadnji minuti civilizacije. Svet je naredil zadnji korak k jedrski zimi. Smo rod, ki je uradno približal tempirano časovno bombo minuto do sodnega dne. Kako bo ukrepal Michael Burns?

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|1. 2. 2018
Brez otrok, 16. del

Župnik John je vernikom po potresu, pri katerem je Kalifornija izgubila več kot sedem odstotkov zemeljske mase, govoril, kako Kristus kliče vernike, naj pazijo, da Njegova luč ne bo ugasnila.

Brez otrok, 16. del

Župnik John je vernikom po potresu, pri katerem je Kalifornija izgubila več kot sedem odstotkov zemeljske mase, govoril, kako Kristus kliče vernike, naj pazijo, da Njegova luč ne bo ugasnila.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 16. del
Župnik John je vernikom po potresu, pri katerem je Kalifornija izgubila več kot sedem odstotkov zemeljske mase, govoril, kako Kristus kliče vernike, naj pazijo, da Njegova luč ne bo ugasnila.
VEČ ...|1. 2. 2018
Brez otrok, 16. del
Župnik John je vernikom po potresu, pri katerem je Kalifornija izgubila več kot sedem odstotkov zemeljske mase, govoril, kako Kristus kliče vernike, naj pazijo, da Njegova luč ne bo ugasnila.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|25. 1. 2018
Brez otrok, 15. del

Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.

Brez otrok, 15. del

Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 15. del
Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.
VEČ ...|25. 1. 2018
Brez otrok, 15. del
Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|18. 1. 2018
Brez otrok, 14. del

Nožnični obročki za preprečitev spočetja so nekakšna prelomnica v revoluciji bioloških znanosti.

Brez otrok, 14. del

Nožnični obročki za preprečitev spočetja so nekakšna prelomnica v revoluciji bioloških znanosti.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 14. del
Nožnični obročki za preprečitev spočetja so nekakšna prelomnica v revoluciji bioloških znanosti.
VEČ ...|18. 1. 2018
Brez otrok, 14. del
Nožnični obročki za preprečitev spočetja so nekakšna prelomnica v revoluciji bioloških znanosti.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|11. 1. 2018
Brez otrok, 13. del

Maggie in Grace sta si prizadevali za ohranitev življenja otroka pod srcem neznane obiskovalke klinike za naravno načrtovanje družine, ki je hotela le priti do abortivne tabletke.

Brez otrok, 13. del

Maggie in Grace sta si prizadevali za ohranitev življenja otroka pod srcem neznane obiskovalke klinike za naravno načrtovanje družine, ki je hotela le priti do abortivne tabletke.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 13. del
Maggie in Grace sta si prizadevali za ohranitev življenja otroka pod srcem neznane obiskovalke klinike za naravno načrtovanje družine, ki je hotela le priti do abortivne tabletke.
VEČ ...|11. 1. 2018
Brez otrok, 13. del
Maggie in Grace sta si prizadevali za ohranitev življenja otroka pod srcem neznane obiskovalke klinike za naravno načrtovanje družine, ki je hotela le priti do abortivne tabletke.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|4. 1. 2018
Brez otrok, 12. del

Michael Burns je ogorčen nad svojim rodom, ki je uničil deželo. Znal je opaziti razvoj stvari pred večino drugimi. Ko je ukrepal, je to storil hitro, odločno, nestrpno.

Brez otrok, 12. del

Michael Burns je ogorčen nad svojim rodom, ki je uničil deželo. Znal je opaziti razvoj stvari pred večino drugimi. Ko je ukrepal, je to storil hitro, odločno, nestrpno.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 12. del
Michael Burns je ogorčen nad svojim rodom, ki je uničil deželo. Znal je opaziti razvoj stvari pred večino drugimi. Ko je ukrepal, je to storil hitro, odločno, nestrpno.
VEČ ...|4. 1. 2018
Brez otrok, 12. del
Michael Burns je ogorčen nad svojim rodom, ki je uničil deželo. Znal je opaziti razvoj stvari pred večino drugimi. Ko je ukrepal, je to storil hitro, odločno, nestrpno.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|17. 12. 2017
Brez otrok, 11. del

Duhovnik, kot je John Sweeney, ne more samo stati ob strani in pustiti družine v težavah.

Brez otrok, 11. del

Duhovnik, kot je John Sweeney, ne more samo stati ob strani in pustiti družine v težavah.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 11. del
Duhovnik, kot je John Sweeney, ne more samo stati ob strani in pustiti družine v težavah.
VEČ ...|17. 12. 2017
Brez otrok, 11. del
Duhovnik, kot je John Sweeney, ne more samo stati ob strani in pustiti družine v težavah.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|10. 12. 2017
Brez otrok, 10. del

Namen revolucije bioloških znanosti je uničiti vero, vero v Boga.

Brez otrok, 10. del

Namen revolucije bioloških znanosti je uničiti vero, vero v Boga.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 10. del
Namen revolucije bioloških znanosti je uničiti vero, vero v Boga.
VEČ ...|10. 12. 2017
Brez otrok, 10. del
Namen revolucije bioloških znanosti je uničiti vero, vero v Boga.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|3. 12. 2017
Brez otrok, 9 del

Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...

Brez otrok, 9 del

Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 9 del
Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...
VEČ ...|3. 12. 2017
Brez otrok, 9 del
Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|26. 11. 2017
Brez otrok, 8. del

Maggie Gillespie in hčerka Grace sta na kliniki za naravno načrtovanje družine svete Gianne Molla v Narbrooku prisluhnili zgodbi mlade mame o težavah z zanositvijo.

Brez otrok, 8. del

Maggie Gillespie in hčerka Grace sta na kliniki za naravno načrtovanje družine svete Gianne Molla v Narbrooku prisluhnili zgodbi mlade mame o težavah z zanositvijo.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 8. del
Maggie Gillespie in hčerka Grace sta na kliniki za naravno načrtovanje družine svete Gianne Molla v Narbrooku prisluhnili zgodbi mlade mame o težavah z zanositvijo.
VEČ ...|26. 11. 2017
Brez otrok, 8. del
Maggie Gillespie in hčerka Grace sta na kliniki za naravno načrtovanje družine svete Gianne Molla v Narbrooku prisluhnili zgodbi mlade mame o težavah z zanositvijo.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|19. 11. 2017
Brez otrok, 7. del

Spremljali smo Michaela Burnsa ob opazovanju vzpona in rasti izraelske države.

Brez otrok, 7. del

Spremljali smo Michaela Burnsa ob opazovanju vzpona in rasti izraelske države.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 7. del
Spremljali smo Michaela Burnsa ob opazovanju vzpona in rasti izraelske države.
VEČ ...|19. 11. 2017
Brez otrok, 7. del
Spremljali smo Michaela Burnsa ob opazovanju vzpona in rasti izraelske države.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|12. 11. 2017
Brez otrok, 6. del

Današnja Cerkev je le še lupina nekdanje, ugotavlja župnik John Sweeney. Ljudje se vse bolj ženejo za vedno skromnejšimi dobički in pri tem prezrejo Stvarnika.

Brez otrok, 6. del

Današnja Cerkev je le še lupina nekdanje, ugotavlja župnik John Sweeney. Ljudje se vse bolj ženejo za vedno skromnejšimi dobički in pri tem prezrejo Stvarnika.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 6. del
Današnja Cerkev je le še lupina nekdanje, ugotavlja župnik John Sweeney. Ljudje se vse bolj ženejo za vedno skromnejšimi dobički in pri tem prezrejo Stvarnika.
VEČ ...|12. 11. 2017
Brez otrok, 6. del
Današnja Cerkev je le še lupina nekdanje, ugotavlja župnik John Sweeney. Ljudje se vse bolj ženejo za vedno skromnejšimi dobički in pri tem prezrejo Stvarnika.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|5. 11. 2017
Brez otrok, 5. del

Za revolucijo bioloških znanosti je pomemben denar bogatih ljudi kot so Hanley Siliezar in ruski poslovnež, oligarh Piračenko.

Brez otrok, 5. del

Za revolucijo bioloških znanosti je pomemben denar bogatih ljudi kot so Hanley Siliezar in ruski poslovnež, oligarh Piračenko.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 5. del
Za revolucijo bioloških znanosti je pomemben denar bogatih ljudi kot so Hanley Siliezar in ruski poslovnež, oligarh Piračenko.
VEČ ...|5. 11. 2017
Brez otrok, 5. del
Za revolucijo bioloških znanosti je pomemben denar bogatih ljudi kot so Hanley Siliezar in ruski poslovnež, oligarh Piračenko.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|29. 10. 2017
Brez otrok, 4. del

Kirurški splav je še vedno precej velik greh v katoliški Cerkvi, kaj pa vedno pogostejši kemični splav, ki ga povzroča abortivna kontracepcija?

Brez otrok, 4. del

Kirurški splav je še vedno precej velik greh v katoliški Cerkvi, kaj pa vedno pogostejši kemični splav, ki ga povzroča abortivna kontracepcija?

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 4. del
Kirurški splav je še vedno precej velik greh v katoliški Cerkvi, kaj pa vedno pogostejši kemični splav, ki ga povzroča abortivna kontracepcija?
VEČ ...|29. 10. 2017
Brez otrok, 4. del
Kirurški splav je še vedno precej velik greh v katoliški Cerkvi, kaj pa vedno pogostejši kemični splav, ki ga povzroča abortivna kontracepcija?

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|22. 10. 2017
Brez otrok, 3. del

Spremljali smo župnika Johna ob razmišljanju, kako pripraviti ljudi to, da je naravni gospodarski red smrtno ranjen, saj smo ustvarili preveč dolga.

Brez otrok, 3. del

Spremljali smo župnika Johna ob razmišljanju, kako pripraviti ljudi to, da je naravni gospodarski red smrtno ranjen, saj smo ustvarili preveč dolga.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 3. del
Spremljali smo župnika Johna ob razmišljanju, kako pripraviti ljudi to, da je naravni gospodarski red smrtno ranjen, saj smo ustvarili preveč dolga.
VEČ ...|22. 10. 2017
Brez otrok, 3. del
Spremljali smo župnika Johna ob razmišljanju, kako pripraviti ljudi to, da je naravni gospodarski red smrtno ranjen, saj smo ustvarili preveč dolga.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|15. 10. 2017
Brez otrok, 2. del

Bili smo v spovednici ... in slišali, da strah povzroča jezo. Župnik Sweeney se je odločil, da bo kaj storil, da bo bolje razumel vzrok te neizprosne tesnobe svojih mladih vernikov.

Brez otrok, 2. del

Bili smo v spovednici ... in slišali, da strah povzroča jezo. Župnik Sweeney se je odločil, da bo kaj storil, da bo bolje razumel vzrok te neizprosne tesnobe svojih mladih vernikov.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 2. del
Bili smo v spovednici ... in slišali, da strah povzroča jezo. Župnik Sweeney se je odločil, da bo kaj storil, da bo bolje razumel vzrok te neizprosne tesnobe svojih mladih vernikov.
VEČ ...|15. 10. 2017
Brez otrok, 2. del
Bili smo v spovednici ... in slišali, da strah povzroča jezo. Župnik Sweeney se je odločil, da bo kaj storil, da bo bolje razumel vzrok te neizprosne tesnobe svojih mladih vernikov.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|8. 10. 2017
Brez otrok, 1. del

Spokori se in ne greši več, je v videnju slišal župnik John Sweeney.

Brez otrok, 1. del

Spokori se in ne greši več, je v videnju slišal župnik John Sweeney.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 1. del
Spokori se in ne greši več, je v videnju slišal župnik John Sweeney.
VEČ ...|8. 10. 2017
Brez otrok, 1. del
Spokori se in ne greši več, je v videnju slišal župnik John Sweeney.

Matjaž Merljak

literatura

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|14. 4. 2020
Nadškofu Uranu v slovo

Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Nadškofu Uranu v slovo

Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Jure Sešek

komentarslovoAlojz Uranspomin

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 5. 2020
Problematika škod po zvereh in komentar III. svežnja ukrepov ob krizi z novim koronavirusom

Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.

Problematika škod po zvereh in komentar III. svežnja ukrepov ob krizi z novim koronavirusom

Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.

Robert Božič

družbakmetijstvozverikoronavirus

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|14. 4. 2020
Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|28. 5. 2020
Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Marjan Bunič

Radijski roman

VEČ ...|28. 5. 2020
Pesem o Bernardki - deveti del

V devetem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla smo priča, kako novico o videnju skrivnostne Gospe v belem sprejmejo v Bernardkini družini.

Pesem o Bernardki - deveti del

V devetem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla smo priča, kako novico o videnju skrivnostne Gospe v belem sprejmejo v Bernardkini družini.

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 5. 2020
254. oddaja

Predvajali smo skladbe: Letiva - Oto Pestner, Canzone d’amore - Ricchi e Poveri, El condor pasa - Simon & Garfunkel, To je moj zlati sin - Marjana Deržaj, Serenada srca mog - Marjana Deržaj in Nino Robić, Everybody loves somebody sometimes - Peggy Lee, Que sera sera - Petra Stopar in Dobreč, Suze liju plave oči - Ivica Šerfezi, Something’s gotten hold of my heart - M. Almond & G. Pitney, Es könnte schon morgen sein - Cliff Richard und Die Shadows, All kinds of everything - Dana ...

254. oddaja

Predvajali smo skladbe: Letiva - Oto Pestner, Canzone d’amore - Ricchi e Poveri, El condor pasa - Simon & Garfunkel, To je moj zlati sin - Marjana Deržaj, Serenada srca mog - Marjana Deržaj in Nino Robić, Everybody loves somebody sometimes - Peggy Lee, Que sera sera - Petra Stopar in Dobreč, Suze liju plave oči - Ivica Šerfezi, Something’s gotten hold of my heart - M. Almond & G. Pitney, Es könnte schon morgen sein - Cliff Richard und Die Shadows, All kinds of everything - Dana ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan