25. lutkovni festival Cikl Cakl

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ga pripravlja domače Kulturno prosvetno društvo. Odbornica Kristina Trap-Jernej nam je povedala, da začetki lutkarstva v kraju segajo v leto 1979, na festivalu pa so do zdaj gostili že skupine iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske ... Slovesna otvoritev festivala bo ta četrtek, ko bodo v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku na ogled postavili tudi posebno razstavo, v petek bo težko pričakovana premiera domače mladinske skupine artBANDA - predstava “James Blond”, sobota pa bo v celoti posvečena otrokom in družinam.

Madžarski pisatelj Laszlo Krasznahorkai je dobitnik Nobelove nagrade za literaturo

V današnji oddaji o kulturi smo izpostavili tri novice: Madžarski avtor Laszlo Krasznahorkai je letošnji dobitnik Nobelove nagrade za literaturo. Skupnost muzejev Slovenije organizira akcijo muzejev in galerij pod naslovom Naprej v preteklost. Mesto Ptuj pa je uradno prejelo naziv najboljšega mesta kulturne dediščine v Evropi za leto 2026. 

Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

Vokalna skupina In spiritu je na gostovanju pri rojakih v Argentini

Vokalna skupina Oktet In spiritu iz Vojnika začenja danes veliko koncertno turnejo pri Slovencih v Argentini. Naslov turneje je ODMEV DOMOVINE POD JUŽNIM KRIŽEM. O tem smo se pogovarjali s pevcem zasedbe Anžejem Gračnerjem.

105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

Lea Cok: Naučila sem se lepo delati s seboj. Duša ni zahtevna, ego je.

Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.   

Dddr. Mira Delavec Touhami - pogovor o novih literarnih delih

Trikratna doktorica Mira Delavec Touhami je pripravila tri domoznanska knjižna dela povezana z našo literarno zgodovino. Roman Iztrgane korenine je pred kratkim izdala pri Celjski Mohorjevi družbi, predstavili pa smo še dve drugi deli za mladino povezani z imenom Matije Valjavca.

Anka in Neža

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si