Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Kozinova nagrada - Vurnikovi dnevi - Dolenjski muzej 70 let - Enkraten festival v Celju

Pevki z Gorenjske

Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.

Tri blagoslovne pesmi in Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.

Predstavili smo še tri blagoslovne pesmi (Slavo Večnemu zapeti, Hvaljen bodi Bog, Tebe molim Jezusa) in poslušali Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.

Slovenija

O načrtovanem širjenju proizvodnje ajdovske družbe Biaseparations v domačem kraju, vztrajanju Ptuja pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture, kljub nekaterim pomislekom zardi pomanjkanja finančnih sredstev, in o letini soli v Sečoveljskih solinah.

Bonton

Kdo naj bi imel nagovor na poroki? Kaj pravi bonton o slušalkah v ušesih? Ali so boni primerno darilo? Ali je primerno, da papežev varnostnik žveči žvečilni gumi? Na ta in druga vprašanja je odgovarjala strokovnjakinja za kulturo govorjenja Bojana Košnik Čuk.

Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi

Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.

Predstavitev treh blagoslovnih pesmi in Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.

Predstavili smo tri blagoslovne pesmi (Pred Jezusa ponižno pokleknimo, Vsi ponižno počastimo in Pridi molit, o kristjan) in poslušali Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta, K 125.

Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Koroška

Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

Šmarnična pobožnost Mariji v čast

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Predstavili smo tri blagoslovne pesmi in poslušali zadnji del Händlovega oratorija Vstajenje.

Predstavili smo tri blagoslovne pesmi (Najsvetejši, Tebe počastimo, O, hvalimo in molimo v zakramentu Jezusa in Pridi, pridi, duša verna) in poslušali zadnji del Händlovega oratorija Vstajenje.

Poslovil se je dr. France Bernik

Marko Pavliha: Biti v zanosu

Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.

Zmota vsemogočnosti posameznika

Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

Osamljena kofetarica

Kobilčina Kofetarica v Narodni galeriji v času epidemije osamljena pije kavo. Obiščimo jo, posamezno, v dvoje, v manjši skupini ali z družino, o tem smo govorili z direktorico dr. Barbaro Jaki.

Spomini na srečanja družin v Mozirju

V oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih minulih srečanj pevskih družin, ki se že tradicionalno, okoli jurjevega, odvijajo v Mozirju.

Predstavili smo tri blagoslovne pesmi in poslušali del Händlovega oratorija Vstajenje.

Predstavili smo tri blagoslovne pesmi (Jezus, Ti si vinska trta, Ljubi Jezus, dan in noč in Nizko se kristjani priklonimo) in poslušali del Händlovega oratorija Vstajenje.

Summerjob doma

Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

Epilog o knjigi

V dopoldanski rubriki o dediščini smo naredili epilog o knjigi. Knjižnice so odprte, tudi posamezne galerije in knjigarne. Seveda ob doslednjem upoštevanju varnostnih ukrepov obiskovalcev.

Gabriel Kavčič: Imaš poleno? Vrzi ga kristjanu pod noge!

Kulturna polena: »Pa to ne mor’š verjet. Cerkve bodo odprte, knjižnice in muzeji pa ne!«Novica o tem, da škofje s ponedeljkom ponovno dajejo možnost obhajanja svetih maš z verniki, je dodobra razburila nekatere spletne komentatorje. Strogost in doslednost ukrepov, ki to dovoljenje spremljajo, seveda nista zanimali nikogar. Namesto tega je bilo treba hitro najti kakšno poleno, da se ga vrže škofom in kristjanom pod noge. Polen se je nabralo za celo drvarnico, pet skladovnic.

tri Razlaga blagoslovnih pesmi in drugi del oratorija Vstajenje, Georga Friedricha Händla.

Predstavili smo tri blagoslovne pesmi (Glasno zapojmo, Glejte, Sveto in Častimo Te) ter poslušali drugi del oratorija Vstajenje, ki ga je napisal skladatelj Georg Friedrich Händel.

Odkrivamo rusko prostranstvo z Rusko dačo

Z doživeto pripovedjo Damjane Osterc, turistično vodnico pri Agenciji Ruska dača, smo spoznavali Sibirijo, Moskvo, Kamčatko, za trenutek tudi del Turčije in arabski svet.

Bonton

Čeprav smo nekatere standarde kulture veenja v trenutni situaciji malce znižali, pa so meje, ki jih nikoli ne bi smeli prestopati. Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk je v Svetovalnici vzela pod drobnogled nekatere pozitivne in negativne vedenjske pojave v času pandemije.

Virus idej

V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

Sprehod po spletu

V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.

Preljuba si ti pomlad

V zadnji aprilski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so nastopili mešana skupina Jesensko cvetje iz Šentjurja, Robnikovi sestri iz Konjskega vrha nad Lučami in Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju.

Predstavitev treh poobhajilnih pesmi in odlomek iz oratorija Vstajenje Georga Friedricha Händla.

Predstavili smo nekaj poobhajilnih pesmi (Molim te ponižno, Ave verum corpus in Zdaj, o duša moja, pevaj) in poslušali prvi del oratorija Vstajenje, ki ga je napisal skladatelj Georg Friedrich Händel.

Breda Bedina

V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

Dan knjige

Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.

Obhodi jurjevskih kolednikov

Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.

Evharistične pesmi in zaključek Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

Poslušali smo dve evharistični pesmi (Živo verjem Jezus v Te in O srečna duša, blagor ti), v drugem delu pa zaključek Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo

Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.

Kristus je vstal

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.

Tri evharistične pesmi in del Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

Poslušali bomo tri evharistične pesmi (V tabernaklju tiho bivaš, Za nas si Jezus se rodil, Zdaj se zbudi duša moja), v drugem delu pa prva polovica Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

Bodimo predani vsakodnevnim opravilom

Z Alenko Rebula smo opisali lok čustev, skozi katera smo šli v tednih dobesedne zaustavitve družbenega življenja. Kako vstopiti v strah in se soočati s tesnobnimi občutji pred negotovo prihodnostjo, kje so rešitve in kako trenirati v vsakdanjosti za večjo odpornost na razmere, ki še pridejo?

Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Prof. dr. Ernest Petrič - Koronavirus

Kako razumeti sedanji trenutek, ko je koronavirus precej omejil vsakdanje življenje državljanov, javnih organizacij, gospodarskih družb, verskih in kulturnih ustanov, športnih dogodkov?

S pesmijo v predvelikonočni čas

V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Tri evharistične pesmi in maša v čast sveti Trojici W. A. Mozarta.

V oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri zborovske evharistične pesmi (Tu v kruhu vse svetosti, Usmiljeni Jezus, Velik je ta zakrament), v drugem delu pa poslušali mašo v čast sveti Trojici W. A. Mozarta.

Mgml koronaprojekt - Zaščita Plečnikovega stadiona

Pesem o Bernardki - prvi del

Roman Pesem o Bernardki Franza Werfla je izšel pri Celjski Mohorjevi družbi. Zgodbo življenja svete Bernardke Lurške je avtor napisal kot zaobljubo, sprejeto v Lurdu, po uspešnem pobegu pred nacisti. V prvem delu spoznamo Bernardkino družino.

5. misijonski nagovor: Marjan Lampret

Župnik z Breznice pri Žirovnici veselje črpa iz naših korenin. Pravi, da Slovenci premalo poznamo svojo zgodovino. Zato je spregovoril o zgodbah velikih mož iz njegove fare: Prešeren, Janša, Vovk, Jalen...

Mednarodni dan knjig za otroke - Koncerti s kavča - Beethovnova 10. simfonija

Na današnji dan, ko se je rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen, obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke. Festival Ljubljana pripravlja prav poseben cikel KONCERTI S KAVČA. Mednarodna skupina muzikologov so s pomočjo umetne inteligence dokončali nedokončano deseto simfonijo Ludwiga van Beethovna.

Zdravljica je evropska dediščina - Bralna značka podaljšana - Plečnikov stadion ogrožena dediščina

Evropska komisija je podelila znak evropske dediščine. Med prejemniki je tudi Prešernova Zdravljica. Društvo Bralna značka Slovenije predlaga, da roke za opravljanje bralne značke podaljšajo do zaključka šolskega leta. Mreža organizacij za zaščito kulturne dediščine je objavila seznam najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine. Med njimi je tudi Plečnikov stadion.

Dr. Jože Ramovš

S smislom se je vse svoje življenje ukvarjal tudi dunajski psihiater Viktor Frankl. Njegov učenec je tudi dr. Jože Ramovš. Z »glavo in srcem« se človek v svoji vsakdanji stvarnosti smiselno orientira, doživlja naravo in kulturo, zlasti pa ljubeče sožitje z ljudmi.

Monoteizem in nasilje - knjiga

Sodelujeta p. dr. Edvard Kovač in p. dr. Mari Osredkar.

Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Dr. Jože Ramovš

S smislom se je vse svoje življenje ukvarjal tudi dunajski psihiater Viktor Frankl. Njegov učenec je tudi dr. Jože Ramovš. Z »glavo in srcem« se človek v svoji vsakdanji stvarnosti smiselno orientira, doživlja naravo in kulturo, zlasti pa ljubeče sožitje z ljudmi.