Avtor komentarja, tudi svétnik RTV, je opozarjal na nujnost, da bi se televizija vsestransko angažirala in delovala kot nacionalna ustanova vseh Slovencev, tudi vernih.

Leto delovanja Šarčeve vlade je več medijev pospremili z ugodnimi ocenami, čeprav Vlada ni storila še nobenih za državljane ključnih projektov: zdravstva, pokojninske reforme, pač pa se je ukvarjala z obrobnimi zadevami in problemi njenih članov. Nadaljuje prakso, da ozadja v nasledstvu bivših totalitarnih sil ropajo državljane, zavlačujejo izvedbo projektov kot je karavanški predor, drugi tir in podobno na račun davkoplačevalcev. Predsednik vlade je sicer katoličan in je o svoji veri govoril pred volitvami, zdaj njegov odnos do Cerkve pogosto kaže temu nasprotno podobo. Kot drugi taki slovenski politiki se sicer slika s papežem, a njegova vlada nadaljuje prakso proticerkvenih politikov, ki vse versko in povezano s Cerkvijo odstranjujejo ali celo skušajo izbrisati iz javnosti.

O zasebnem šolstvu, migrantih in izzivih duhovniške službe.

Prisluhnili ste komentarju, ob katerem si človek želi, da se ta tako imenovana »slovenska enkratnost in posebnost« končno odpravi in se politika ter druge odgovorne demokratične ustanove kot sodstvo in mediji vendarle začno držati ustaljenih navad, drž in praks širšega demokratičnega prostora ter izkazovati dostojnost in politično korektnost.

24. maja je bila v Zavodu svetega Stanislava slovesnost ob peti obletnici pobude Vseposvojitev. V oddaji Moja zgodba smo objavili pridigo nadškofa Stanislava Zoreta in povzetek okrogle mize, ki ji je sledila. Na njej s sodelovali dr. Janez Juhant, Peter Hribar, dr. Marija Stanonik, Olga in Alojz Hudnik in Anton Tomažič.

Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza.

Frančiška Saleškega, duhovnega učitelja, pridigarja in škofa v Ženevi je papež Pij XI. leta 1923 razglasil za zavetnika katoliških novinarjev. Morda se kdo sprašuje, ali in zakaj se še danes sklicevati na zgled človeka, ki je živel pred skoraj pol tisočletja ...

Dr. Janeza Juhanta smo prosili za odziv na nedavno borčevsko slovesnost v Dražgošah in polemikah, ki jih ta prireditev vsako leto sproži. Ustavili smo se pri predlogu poslanca Mihe Kordiša o izključitvi Teološke fakultete iz izobraževalnega procesa učiteljev ter gosta povprašali tudi za mnenje o nedavni konvenciji Katedrala svobode, na kateri se je zbralo okoli 60 predstavnikov politike, podjetništva in kulture.

Na četrto adventno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz cerkve Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, pri kateri je sodelovala župnija Škofljica. Maševal je dr. Janez Juhant.

Če so vladajoči pokvarjeni, je treba biti plat zvona, so poudarjali stari misleci. Kakšno protislovje: premier skuša utišati kritična stališča namesto, da bi jih sam spodbujal ter zatiral sovražni govor, ki ga širijo v vrstah njegovih koalicijskih sodelavcev. Stopnjevanje medijske nasilnosti posebno pri vladajočih spominja na totalitarne razmere iz polpreteklosti, ki zaostrujejo napetosti v družbi.

Leta 1988 je društvo Združeni ob lipi sprave prvič pripravilo kulturni program in sv. mašo za med in povojni pomorjenimi ljudmi. Takrat se je na ljubljanskih Žalah zbralo okoli 2000 ljudi, ki so prvič lahko javno žalovali. Gost oddaje Moja zgodba je bil dr. Janez Juhant aktualni predsednik, ki je predstavil zgodovino društva njenega prvega predsednika Stanislava Klepa in letošnjo slovesnost z molitvijo Križevega pota slovenstva, ki so jo pripravili 2. novembra ob 16.h na ljubljanskih žalah ob Lipi sprave.

Društvo Združeni ob Lipi vabi na spominsko slovesnost za vse žrtve vojn in revolucije, ki bo na dan spomina vseh rajnih, v petek, 2. novembra 2018, ob 16.00 ob Lipi sprave na Žalah v Ljubljani. Letos obhajamo 30-letnico, ko so se prvič javno k molitvi in žalovanju za žrtvami lahko zbrali svojci ter s kulturno prireditvijo in molitvijo objokovali pomorjene in padle svojce.

Tudi slovenski škofje so se očitno odločili, da bodo začeli ukinjati župnije in jih združevati v večje. Razlog: pomanjkanje duhovnikov in premajhna zavzetost vernih. Tako sledijo zgledom škofov v tujini, ki že uveljavljajo ta postopek. V koprski škofiji so ga izpeljali, odmevi so različni. Nedavno je odmevalo preoblikovanje župnij v sosednji Italiji, saj naj bi videmski nadškof po mnenju poznavalcev to izvedel tako, da ni upošteval samostojnosti slovenskih župnij, pač pa jih je kar priključil italijanskim.

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil tokrat z nami dr. Janez Juhant. Pogledali smo tako v politično dogajanje kot tudi v nekatere druge pore naše družbe.

Sveto mašo smo prenašali iz cerkve Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Daroval jo je dr. Janez Juhant. Pri maši je sodeloval mešani cerkveni pevski zbor France Gačnik, ki letos obhaja 70-letnico delovanja. Zbor vodi Dominik Krt.

Komentar je pripravil prof. dr. Janez Juhant.

Razveseljuje uspeh SDS in NSi – pri čemer se človek sprašuje, zakaj naj bi Tonin odstopil, če je stranki povečal volilni izid. Janez Janša je s svojo odločno in delavno držo, a tudi z bolj simpatičnim in človeškim pristopom razveselil in tudi zato požel boljši rezultat. Njegova vloga v naši družbi pa ostaja ne glede na tak pristop kamen spotike, ker le on predstavlja realno politično opozicijo usedlinam neizpeljane tranzicije. S tem se bo moral spoprijemati tudi Matej Tonin. Problem naše družbe ostaja slabo prečiščenje totalitarnih mehanizmov.

Gostili smo prof. dr. Janeza Juhanta. Tema bo udeležba na nedeljskem referendumu in odnos državljanov do civilne pobude, pogledali pa bomo tudi k predvolilni kampanji in nekaterim potezam strank.

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil tokrat naš gost dr. Janez Juhant. Predstavil je svoj pogled na radijski misijon, v katerega vstopamo v nedeljo, dotaknili smo se tudi vloge žensk v Cerkvi ob nedavnem mednarodnem dnevu žensk, pa tudi mimo politike nismo šli, saj so se prvaki desnosredinskih strank minuli teden zbrali v Celju in podali nekaj stališč pred parlamentarnimi volitvami.

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil naš gost akademik dr. Janez Juhant. Komentiral je nekaj odmevnejših dogodkov v državi in Cerkvi na Slovenskem v letu 2017 in odgovarjal tudi na vaša vprašanja.