Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 9. 2020
O cvetličarskih idejah

S Fani Vacik, znano in priznano cvetličarko, smo govorili o razvoju idej v omenjeni panogi. Je narava še vedno največja zakladnica navdiha in posnemanj ter tudi o tem, kako pomemben je odnos do vsakega cveta ali suhe veje nenazadnje.

O cvetličarskih idejah

S Fani Vacik, znano in priznano cvetličarko, smo govorili o razvoju idej v omenjeni panogi. Je narava še vedno največja zakladnica navdiha in posnemanj ter tudi o tem, kako pomemben je odnos do vsakega cveta ali suhe veje nenazadnje.

inovativnostkulturaodnosinarava

Ni meje za dobre ideje

O cvetličarskih idejah
S Fani Vacik, znano in priznano cvetličarko, smo govorili o razvoju idej v omenjeni panogi. Je narava še vedno največja zakladnica navdiha in posnemanj ter tudi o tem, kako pomemben je odnos do vsakega cveta ali suhe veje nenazadnje.
VEČ ...|10. 9. 2020
O cvetličarskih idejah
S Fani Vacik, znano in priznano cvetličarko, smo govorili o razvoju idej v omenjeni panogi. Je narava še vedno največja zakladnica navdiha in posnemanj ter tudi o tem, kako pomemben je odnos do vsakega cveta ali suhe veje nenazadnje.

Nataša Ličen

inovativnostkulturaodnosinarava

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 6. 2020
S srcem za morje otrok

Na našem radiu smo se dejavno vključili v dobrodelno akcijo S srcem za morje otrok. Za tedensko letovanje na morju čim več otrok iz socialno šibkejših družin smo nekateri sodelavci kolesarili, ves dan pa ob sodelovanju s Karitas zbirali sredstva, s katerimi bo doživelo morje vsaj 150 otrok.

S srcem za morje otrok

Na našem radiu smo se dejavno vključili v dobrodelno akcijo S srcem za morje otrok. Za tedensko letovanje na morju čim več otrok iz socialno šibkejših družin smo nekateri sodelavci kolesarili, ves dan pa ob sodelovanju s Karitas zbirali sredstva, s katerimi bo doživelo morje vsaj 150 otrok.

družbamladisolidarnostdobrodelnostidejaakcija

Ni meje za dobre ideje

S srcem za morje otrok
Na našem radiu smo se dejavno vključili v dobrodelno akcijo S srcem za morje otrok. Za tedensko letovanje na morju čim več otrok iz socialno šibkejših družin smo nekateri sodelavci kolesarili, ves dan pa ob sodelovanju s Karitas zbirali sredstva, s katerimi bo doživelo morje vsaj 150 otrok.
VEČ ...|18. 6. 2020
S srcem za morje otrok
Na našem radiu smo se dejavno vključili v dobrodelno akcijo S srcem za morje otrok. Za tedensko letovanje na morju čim več otrok iz socialno šibkejših družin smo nekateri sodelavci kolesarili, ves dan pa ob sodelovanju s Karitas zbirali sredstva, s katerimi bo doživelo morje vsaj 150 otrok.

Nataša Ličen

družbamladisolidarnostdobrodelnostidejaakcija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 6. 2020
S srcem za morje otrok

Biti solidaren, dober z drugimi, je vsakodnevna dobra ideja. Med te sodi tudi akcija S srcem-za morje otrok, namenjena otrokom iz socialno šibkejših družin. V letu, ko smo se akciji pridružili tudi na radiu Ognjišče so povedali, zakaj jo podpirajo Tadej Sadar, Urša Sešek, Blaž Lesnik in predsednik društva Preprosto pomagam Milan Ninič.

S srcem za morje otrok

Biti solidaren, dober z drugimi, je vsakodnevna dobra ideja. Med te sodi tudi akcija S srcem-za morje otrok, namenjena otrokom iz socialno šibkejših družin. V letu, ko smo se akciji pridružili tudi na radiu Ognjišče so povedali, zakaj jo podpirajo Tadej Sadar, Urša Sešek, Blaž Lesnik in predsednik društva Preprosto pomagam Milan Ninič.

družbaotrocidobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

S srcem za morje otrok
Biti solidaren, dober z drugimi, je vsakodnevna dobra ideja. Med te sodi tudi akcija S srcem-za morje otrok, namenjena otrokom iz socialno šibkejših družin. V letu, ko smo se akciji pridružili tudi na radiu Ognjišče so povedali, zakaj jo podpirajo Tadej Sadar, Urša Sešek, Blaž Lesnik in predsednik društva Preprosto pomagam Milan Ninič.
VEČ ...|11. 6. 2020
S srcem za morje otrok
Biti solidaren, dober z drugimi, je vsakodnevna dobra ideja. Med te sodi tudi akcija S srcem-za morje otrok, namenjena otrokom iz socialno šibkejših družin. V letu, ko smo se akciji pridružili tudi na radiu Ognjišče so povedali, zakaj jo podpirajo Tadej Sadar, Urša Sešek, Blaž Lesnik in predsednik društva Preprosto pomagam Milan Ninič.

Nataša Ličen

družbaotrocidobrodelnost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 3. 2020
Jedi iz soje

Kako bi uporabil sojino meso npr. v jedi iz zelja in paradižnika, je vprašala poslušalec. Sestra Nikolina svetuje: Ko damo zelje pražit na čebulo, dodamo koščke sojinega mesa in jed bo tako dobila boljši okus. Lahko pripravimo rižoto ali jed iz ajdove kaše. Sojino meso popražimo na čebuli ali samo na česnu, dodamo paradižnikovo mezgo, nato še riž ali kašo ter pražimo. Zalijmo z vodo (dvakratno količino riža oz. kaše) in začinimo. Lahko pa pražimo sojino meso z mezgo in to polijemo čez testenine. Poda se h kuhanemu krompirju ... Še ena ideja: naredimo enolončnico s sladkim zeljem. Zelje narežemo na kocke in skuhamo z malo kumine. Odcejenemu dodamo kuhan narezan krompir in korenček. Stlačimo in zabelimo ter dodamo stisnjen česen. Dodamo lahko še sojine koščke.

Jedi iz soje

Kako bi uporabil sojino meso npr. v jedi iz zelja in paradižnika, je vprašala poslušalec. Sestra Nikolina svetuje: Ko damo zelje pražit na čebulo, dodamo koščke sojinega mesa in jed bo tako dobila boljši okus. Lahko pripravimo rižoto ali jed iz ajdove kaše. Sojino meso popražimo na čebuli ali samo na česnu, dodamo paradižnikovo mezgo, nato še riž ali kašo ter pražimo. Zalijmo z vodo (dvakratno količino riža oz. kaše) in začinimo. Lahko pa pražimo sojino meso z mezgo in to polijemo čez testenine. Poda se h kuhanemu krompirju ... Še ena ideja: naredimo enolončnico s sladkim zeljem. Zelje narežemo na kocke in skuhamo z malo kumine. Odcejenemu dodamo kuhan narezan krompir in korenček. Stlačimo in zabelimo ter dodamo stisnjen česen. Dodamo lahko še sojine koščke.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Jedi iz soje
Kako bi uporabil sojino meso npr. v jedi iz zelja in paradižnika, je vprašala poslušalec. Sestra Nikolina svetuje: Ko damo zelje pražit na čebulo, dodamo koščke sojinega mesa in jed bo tako dobila boljši okus. Lahko pripravimo rižoto ali jed iz ajdove kaše. Sojino meso popražimo na čebuli ali samo na česnu, dodamo paradižnikovo mezgo, nato še riž ali kašo ter pražimo. Zalijmo z vodo (dvakratno količino riža oz. kaše) in začinimo. Lahko pa pražimo sojino meso z mezgo in to polijemo čez testenine. Poda se h kuhanemu krompirju ... Še ena ideja: naredimo enolončnico s sladkim zeljem. Zelje narežemo na kocke in skuhamo z malo kumine. Odcejenemu dodamo kuhan narezan krompir in korenček. Stlačimo in zabelimo ter dodamo stisnjen česen. Dodamo lahko še sojine koščke.
VEČ ...|24. 3. 2020
Jedi iz soje
Kako bi uporabil sojino meso npr. v jedi iz zelja in paradižnika, je vprašala poslušalec. Sestra Nikolina svetuje: Ko damo zelje pražit na čebulo, dodamo koščke sojinega mesa in jed bo tako dobila boljši okus. Lahko pripravimo rižoto ali jed iz ajdove kaše. Sojino meso popražimo na čebuli ali samo na česnu, dodamo paradižnikovo mezgo, nato še riž ali kašo ter pražimo. Zalijmo z vodo (dvakratno količino riža oz. kaše) in začinimo. Lahko pa pražimo sojino meso z mezgo in to polijemo čez testenine. Poda se h kuhanemu krompirju ... Še ena ideja: naredimo enolončnico s sladkim zeljem. Zelje narežemo na kocke in skuhamo z malo kumine. Odcejenemu dodamo kuhan narezan krompir in korenček. Stlačimo in zabelimo ter dodamo stisnjen česen. Dodamo lahko še sojine koščke.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 3. 2020
Animatorstvo je prežeto z inovativnostjo

V Tednu katoliškega šolstva smo v Gimnaziji Želimlje, ki je leta 2020 koordinirala dogodek, z dijakoma Nikom Jerebom in Tjašo Brulc, govorili o animatorstvu, pri katerem vsakodnevno odkrivajo in iščejo dobre rešitve ter nove pristope.

Animatorstvo je prežeto z inovativnostjo

V Tednu katoliškega šolstva smo v Gimnaziji Želimlje, ki je leta 2020 koordinirala dogodek, z dijakoma Nikom Jerebom in Tjašo Brulc, govorili o animatorstvu, pri katerem vsakodnevno odkrivajo in iščejo dobre rešitve ter nove pristope.

inovativnostizobraževanjeidejaodnosidružbamladi

Ni meje za dobre ideje

Animatorstvo je prežeto z inovativnostjo
V Tednu katoliškega šolstva smo v Gimnaziji Želimlje, ki je leta 2020 koordinirala dogodek, z dijakoma Nikom Jerebom in Tjašo Brulc, govorili o animatorstvu, pri katerem vsakodnevno odkrivajo in iščejo dobre rešitve ter nove pristope.
VEČ ...|12. 3. 2020
Animatorstvo je prežeto z inovativnostjo
V Tednu katoliškega šolstva smo v Gimnaziji Želimlje, ki je leta 2020 koordinirala dogodek, z dijakoma Nikom Jerebom in Tjašo Brulc, govorili o animatorstvu, pri katerem vsakodnevno odkrivajo in iščejo dobre rešitve ter nove pristope.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejaodnosidružbamladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 3. 2020
Alternativa plastiki

Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.

Alternativa plastiki

Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Alternativa plastiki
Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.
VEČ ...|5. 3. 2020
Alternativa plastiki
Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 2. 2020
Vizija recikliranja

Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.

Vizija recikliranja

Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljesvetovanje

Ni meje za dobre ideje

Vizija recikliranja
Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.
VEČ ...|27. 2. 2020
Vizija recikliranja
Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljesvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 2. 2020
Nagrejen slikar Pratneker - Razstava Ideja podaljšana - Iztok Mlakar na vinilu

Akademski slikar Gregor Pratneker je na pariškem Salonu francoskih umetnikov za delo Na robu gozda prejel nagrado mention. Zaradi velikega zanimanja podaljšujejo ogled razstave IDEJA, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA ANTIČNE GRČIJE v Galeriji Cankarjevega doma. Ob 30. obletnici izdaje kasete Štorije in baldorije kantavtorja Iztoka Mlakarja bodo izdali spominsko vinilno ploščo.

Nagrejen slikar Pratneker - Razstava Ideja podaljšana - Iztok Mlakar na vinilu

Akademski slikar Gregor Pratneker je na pariškem Salonu francoskih umetnikov za delo Na robu gozda prejel nagrado mention. Zaradi velikega zanimanja podaljšujejo ogled razstave IDEJA, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA ANTIČNE GRČIJE v Galeriji Cankarjevega doma. Ob 30. obletnici izdaje kasete Štorije in baldorije kantavtorja Iztoka Mlakarja bodo izdali spominsko vinilno ploščo.

kultura

Kulturni utrinki

Nagrejen slikar Pratneker - Razstava Ideja podaljšana - Iztok Mlakar na vinilu
Akademski slikar Gregor Pratneker je na pariškem Salonu francoskih umetnikov za delo Na robu gozda prejel nagrado mention. Zaradi velikega zanimanja podaljšujejo ogled razstave IDEJA, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA ANTIČNE GRČIJE v Galeriji Cankarjevega doma. Ob 30. obletnici izdaje kasete Štorije in baldorije kantavtorja Iztoka Mlakarja bodo izdali spominsko vinilno ploščo.
VEČ ...|19. 2. 2020
Nagrejen slikar Pratneker - Razstava Ideja podaljšana - Iztok Mlakar na vinilu
Akademski slikar Gregor Pratneker je na pariškem Salonu francoskih umetnikov za delo Na robu gozda prejel nagrado mention. Zaradi velikega zanimanja podaljšujejo ogled razstave IDEJA, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA ANTIČNE GRČIJE v Galeriji Cankarjevega doma. Ob 30. obletnici izdaje kasete Štorije in baldorije kantavtorja Iztoka Mlakarja bodo izdali spominsko vinilno ploščo.

Jože Bartolj

kultura

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 1. 2020
Najinovacija 2018

Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

Najinovacija 2018

Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvokulinarikapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Najinovacija 2018
Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.
VEČ ...|23. 1. 2020
Najinovacija 2018
Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvokulinarikapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 1. 2020
Ležišče slovenske kakovosti in znanja

O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

Ležišče slovenske kakovosti in znanja

O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Ni meje za dobre ideje

Ležišče slovenske kakovosti in znanja
O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.
VEČ ...|9. 1. 2020
Ležišče slovenske kakovosti in znanja
O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Via positiva

VEČ ...|26. 12. 2019
Priložnost reciklirane elektronske opreme

Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

Priložnost reciklirane elektronske opreme

Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Via positiva

Priložnost reciklirane elektronske opreme
Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.
VEČ ...|26. 12. 2019
Priložnost reciklirane elektronske opreme
Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 12. 2019
Američan, ki v Bovcu vari pivo

V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

Američan, ki v Bovcu vari pivo

V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeturizempogovorpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Američan, ki v Bovcu vari pivo
V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.
VEČ ...|12. 12. 2019
Američan, ki v Bovcu vari pivo
V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeturizempogovorpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 12. 2019
Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja

Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja

Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanjekultura

Ni meje za dobre ideje

Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja
Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.
VEČ ...|5. 12. 2019
Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja
Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanjekultura

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 11. 2019
Pomen blagovne znamke in zvestoba zadanim vrednotam

Globalni trg je zahteven, kako kljub razpršenosti in kulturnim razlikam ostati zvest prepoznavni blagovni znamki, svojim idejam ter pogledom o kakovosti bivanja, smo vprašali Roberta Kluna.

Pomen blagovne znamke in zvestoba zadanim vrednotam

Globalni trg je zahteven, kako kljub razpršenosti in kulturnim razlikam ostati zvest prepoznavni blagovni znamki, svojim idejam ter pogledom o kakovosti bivanja, smo vprašali Roberta Kluna.

inovativnostkreativostpodjetništvogospodarstvopogovorizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Pomen blagovne znamke in zvestoba zadanim vrednotam
Globalni trg je zahteven, kako kljub razpršenosti in kulturnim razlikam ostati zvest prepoznavni blagovni znamki, svojim idejam ter pogledom o kakovosti bivanja, smo vprašali Roberta Kluna.
VEČ ...|28. 11. 2019
Pomen blagovne znamke in zvestoba zadanim vrednotam
Globalni trg je zahteven, kako kljub razpršenosti in kulturnim razlikam ostati zvest prepoznavni blagovni znamki, svojim idejam ter pogledom o kakovosti bivanja, smo vprašali Roberta Kluna.

Nataša Ličen

inovativnostkreativostpodjetništvogospodarstvopogovorizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 11. 2019
Klun ambienti

Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.

Klun ambienti

Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanje

Ni meje za dobre ideje

Klun ambienti
Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.
VEČ ...|14. 11. 2019
Klun ambienti
Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|31. 10. 2019
Sožalnica

Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

Sožalnica

Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Sožalnica
Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.
VEČ ...|31. 10. 2019
Sožalnica
Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 10. 2019
Inovativna kulinarika

Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

Inovativna kulinarika

Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvotradicijakulinarikadružba

Ni meje za dobre ideje

Inovativna kulinarika
Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.
VEČ ...|24. 10. 2019
Inovativna kulinarika
Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvotradicijakulinarikadružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 10. 2019
Inovacije, ki nastajajo na Koroškem

Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

Inovacije, ki nastajajo na Koroškem

Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenarava

Ni meje za dobre ideje

Inovacije, ki nastajajo na Koroškem
Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.
VEČ ...|17. 10. 2019
Inovacije, ki nastajajo na Koroškem
Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenarava

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 10. 2019
Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh

Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh

Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Ni meje za dobre ideje

Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh
Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.
VEČ ...|3. 10. 2019
Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh
Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

Nataša Ličen

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|19. 9. 2019
Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije

V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije

V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije
V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.
VEČ ...|19. 9. 2019
Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije
V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 9. 2019
Volnene inovacije in BC burger

Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

Volnene inovacije in BC burger

Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

Volnene inovacije in BC burger
Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.
VEČ ...|12. 9. 2019
Volnene inovacije in BC burger
Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 9. 2019
Inovativna postrežba sladoleda

V Bovcu so na osrednjem trgu na inovativen način postregli s sladoledom v vročih in razgretih poletnih dneh. Pristopili smo k stojnici in spoznali nekaj več o ozadju in ideji.

Inovativna postrežba sladoleda

V Bovcu so na osrednjem trgu na inovativen način postregli s sladoledom v vročih in razgretih poletnih dneh. Pristopili smo k stojnici in spoznali nekaj več o ozadju in ideji.

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Ni meje za dobre ideje

Inovativna postrežba sladoleda
V Bovcu so na osrednjem trgu na inovativen način postregli s sladoledom v vročih in razgretih poletnih dneh. Pristopili smo k stojnici in spoznali nekaj več o ozadju in ideji.
VEČ ...|5. 9. 2019
Inovativna postrežba sladoleda
V Bovcu so na osrednjem trgu na inovativen način postregli s sladoledom v vročih in razgretih poletnih dneh. Pristopili smo k stojnici in spoznali nekaj več o ozadju in ideji.

Nataša Ličen

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 8. 2019
Sončni Kanin vse leto

Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

Sončni Kanin vse leto

Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Informativni prispevki

Sončni Kanin vse leto
Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.
VEČ ...|22. 8. 2019
Sončni Kanin vse leto
Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 8. 2019
Bio peneče vino

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Bio peneče vino

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Bio peneče vino
Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.
VEČ ...|22. 8. 2019
Bio peneče vino
Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 8. 2019
Butični pivovar s Poljčan

Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

Butični pivovar s Poljčan

Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Butični pivovar s Poljčan
Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.
VEČ ...|8. 8. 2019
Butični pivovar s Poljčan
Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 6. 2019
Vitamini na palčki

V pregretih dneh dobro denejo zmrznjeni vitamini na palčki, ki je lahko boljša izbira, bolj zdrava, od sladoleda. Zanimiva ideja mladih mamic Neže in Karmen.

Vitamini na palčki

V pregretih dneh dobro denejo zmrznjeni vitamini na palčki, ki je lahko boljša izbira, bolj zdrava, od sladoleda. Zanimiva ideja mladih mamic Neže in Karmen.

infoizobraževanjeotrocisvetovanjezdravstvoinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Vitamini na palčki
V pregretih dneh dobro denejo zmrznjeni vitamini na palčki, ki je lahko boljša izbira, bolj zdrava, od sladoleda. Zanimiva ideja mladih mamic Neže in Karmen.
VEČ ...|27. 6. 2019
Vitamini na palčki
V pregretih dneh dobro denejo zmrznjeni vitamini na palčki, ki je lahko boljša izbira, bolj zdrava, od sladoleda. Zanimiva ideja mladih mamic Neže in Karmen.

Urša Sešek

infoizobraževanjeotrocisvetovanjezdravstvoinovativnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

družbapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.
VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Aleš Maver

družbapolitika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 6. 2019
Družinsko hotelirstvo

V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.

Družinsko hotelirstvo

V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Družinsko hotelirstvo
V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.
VEČ ...|13. 6. 2019
Družinsko hotelirstvo
V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.

Urša Sešek

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 6. 2019
Električna kolesa

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Električna kolesa

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Električna kolesa
Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.
VEČ ...|6. 6. 2019
Električna kolesa
Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 5. 2019
Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja
Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.
VEČ ...|27. 5. 2019
Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja
Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 5. 2019
Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije

Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije

Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

inovativnostizobraževanjeidejarazvoj

Ni meje za dobre ideje

Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije
Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.
VEČ ...|16. 5. 2019
Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije
Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvoj

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 4. 2019
Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojzdravje

Ni meje za dobre ideje

Ovčja volna v več inovacijah
V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.
VEČ ...|18. 4. 2019
Ovčja volna v več inovacijah
V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojzdravje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 2. 2019
Odnosi so ključni za kakovost ustvarjalnega okolja

Mag. Andreja Jernejčič je spregovorila o inovativnosti v podjetniškem svetu. Ni dovolj samo dobra ideja, ključna je spretnost pri njenem uresničevanju in graditev dobrih, kakovostnih medosebnih odnosov.

Odnosi so ključni za kakovost ustvarjalnega okolja

Mag. Andreja Jernejčič je spregovorila o inovativnosti v podjetniškem svetu. Ni dovolj samo dobra ideja, ključna je spretnost pri njenem uresničevanju in graditev dobrih, kakovostnih medosebnih odnosov.

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

Odnosi so ključni za kakovost ustvarjalnega okolja
Mag. Andreja Jernejčič je spregovorila o inovativnosti v podjetniškem svetu. Ni dovolj samo dobra ideja, ključna je spretnost pri njenem uresničevanju in graditev dobrih, kakovostnih medosebnih odnosov.
VEČ ...|28. 2. 2019
Odnosi so ključni za kakovost ustvarjalnega okolja
Mag. Andreja Jernejčič je spregovorila o inovativnosti v podjetniškem svetu. Ni dovolj samo dobra ideja, ključna je spretnost pri njenem uresničevanju in graditev dobrih, kakovostnih medosebnih odnosov.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeideja

Iz Betanije

VEČ ...|4. 2. 2019
O začetkih SOS molitve

V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.

O začetkih SOS molitve

V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.

duhovnostmolitevstiskadružba

Iz Betanije

O začetkih SOS molitve
V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.
VEČ ...|4. 2. 2019
O začetkih SOS molitve
V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.

Blaž Lesnik

duhovnostmolitevstiskadružba

Komentar tedna

VEČ ...|11. 1. 2019
Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti

Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.

Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti

Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.

komentardružba

Komentar tedna

Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti
Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.
VEČ ...|11. 1. 2019
Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti
Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.

Dr. Laris Gaiser

komentardružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 1. 2019
Lepota lesa, kamna in vode v izdelkih za kakovostnejše bivanje

Mizarstvo Kos smo radijski sodelavci obiskali med tradicionalnim kolesarjenjem in osupnili nad mojstrstvom Jožeta Kosa, ki svoje znanje združuje s številnimi strokovnjaki. Navdušuje z izdelki za kakovostnejše bivanje.

Lepota lesa, kamna in vode v izdelkih za kakovostnejše bivanje

Mizarstvo Kos smo radijski sodelavci obiskali med tradicionalnim kolesarjenjem in osupnili nad mojstrstvom Jožeta Kosa, ki svoje znanje združuje s številnimi strokovnjaki. Navdušuje z izdelki za kakovostnejše bivanje.

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

Lepota lesa, kamna in vode v izdelkih za kakovostnejše bivanje
Mizarstvo Kos smo radijski sodelavci obiskali med tradicionalnim kolesarjenjem in osupnili nad mojstrstvom Jožeta Kosa, ki svoje znanje združuje s številnimi strokovnjaki. Navdušuje z izdelki za kakovostnejše bivanje.
VEČ ...|3. 1. 2019
Lepota lesa, kamna in vode v izdelkih za kakovostnejše bivanje
Mizarstvo Kos smo radijski sodelavci obiskali med tradicionalnim kolesarjenjem in osupnili nad mojstrstvom Jožeta Kosa, ki svoje znanje združuje s številnimi strokovnjaki. Navdušuje z izdelki za kakovostnejše bivanje.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 12. 2018
Penina Oceanus

Z nekaj domiselnosti so pri vinogradniški družini iz Jarenine v Slovenskih goricah ustvarili inovativni unikatni izdelek, peneče vino Oceanus, ki več let zori na dnu morja. Pogovarjali smo se s Silvom Črnkom.

Penina Oceanus

Z nekaj domiselnosti so pri vinogradniški družini iz Jarenine v Slovenskih goricah ustvarili inovativni unikatni izdelek, peneče vino Oceanus, ki več let zori na dnu morja. Pogovarjali smo se s Silvom Črnkom.

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

Penina Oceanus
Z nekaj domiselnosti so pri vinogradniški družini iz Jarenine v Slovenskih goricah ustvarili inovativni unikatni izdelek, peneče vino Oceanus, ki več let zori na dnu morja. Pogovarjali smo se s Silvom Črnkom.
VEČ ...|28. 12. 2018
Penina Oceanus
Z nekaj domiselnosti so pri vinogradniški družini iz Jarenine v Slovenskih goricah ustvarili inovativni unikatni izdelek, peneče vino Oceanus, ki več let zori na dnu morja. Pogovarjali smo se s Silvom Črnkom.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 12. 2018
Spoznavne kartice

Darila so ne samo lepa, ampak tudi pomembna pozornost, ki si jo izkazujemo. Najboljša so skrbno izbrana, premišljena in takšna, ki obdarovancu lahko koristijo. Predstavili smo novo igro, spoznavne kartice TIBI, avtorice Katje Kumše.

Spoznavne kartice

Darila so ne samo lepa, ampak tudi pomembna pozornost, ki si jo izkazujemo. Najboljša so skrbno izbrana, premišljena in takšna, ki obdarovancu lahko koristijo. Predstavili smo novo igro, spoznavne kartice TIBI, avtorice Katje Kumše.

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

Spoznavne kartice
Darila so ne samo lepa, ampak tudi pomembna pozornost, ki si jo izkazujemo. Najboljša so skrbno izbrana, premišljena in takšna, ki obdarovancu lahko koristijo. Predstavili smo novo igro, spoznavne kartice TIBI, avtorice Katje Kumše.
VEČ ...|21. 12. 2018
Spoznavne kartice
Darila so ne samo lepa, ampak tudi pomembna pozornost, ki si jo izkazujemo. Najboljša so skrbno izbrana, premišljena in takšna, ki obdarovancu lahko koristijo. Predstavili smo novo igro, spoznavne kartice TIBI, avtorice Katje Kumše.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 12. 2018
Mineralna voda z Goričkega

Nik Huber je na Goričkem začel s prvo polnilnico mineralne vode, opisal je začetek in vizijo.

Mineralna voda z Goričkega

Nik Huber je na Goričkem začel s prvo polnilnico mineralne vode, opisal je začetek in vizijo.

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

Mineralna voda z Goričkega
Nik Huber je na Goričkem začel s prvo polnilnico mineralne vode, opisal je začetek in vizijo.
VEČ ...|14. 12. 2018
Mineralna voda z Goričkega
Nik Huber je na Goričkem začel s prvo polnilnico mineralne vode, opisal je začetek in vizijo.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeideja

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2018
Ideja o Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni je ugasnila

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo zagotovo ugasnil. Minister za zdravje Samo Fakin je sporočil, da bo vladi predlagal njegovo ukinitev. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi v prihodnje vidi kot samostojno organizacijsko enoto znotraj ljubljanskega kliničnega centra. Za komentar smo prosili nekdanjega člana sveta NIOSB Andreja Robido.

Ideja o Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni je ugasnila

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo zagotovo ugasnil. Minister za zdravje Samo Fakin je sporočil, da bo vladi predlagal njegovo ukinitev. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi v prihodnje vidi kot samostojno organizacijsko enoto znotraj ljubljanskega kliničnega centra. Za komentar smo prosili nekdanjega člana sveta NIOSB Andreja Robido.

politikainfokomentarzdravstvopogovor

Informativni prispevki

Ideja o Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni je ugasnila
Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo zagotovo ugasnil. Minister za zdravje Samo Fakin je sporočil, da bo vladi predlagal njegovo ukinitev. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi v prihodnje vidi kot samostojno organizacijsko enoto znotraj ljubljanskega kliničnega centra. Za komentar smo prosili nekdanjega člana sveta NIOSB Andreja Robido.
VEČ ...|11. 12. 2018
Ideja o Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni je ugasnila
Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo zagotovo ugasnil. Minister za zdravje Samo Fakin je sporočil, da bo vladi predlagal njegovo ukinitev. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi v prihodnje vidi kot samostojno organizacijsko enoto znotraj ljubljanskega kliničnega centra. Za komentar smo prosili nekdanjega člana sveta NIOSB Andreja Robido.

Helena Škrlec

politikainfokomentarzdravstvopogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 11. 2018
Rešitev iz odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologij

Tim Klančišar iz Centra za odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologih Logout je predstavil rešitev za pomoč izgubljenim v sodobnem virtualnem svetu.

Rešitev iz odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologij

Tim Klančišar iz Centra za odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologih Logout je predstavil rešitev za pomoč izgubljenim v sodobnem virtualnem svetu.

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

Rešitev iz odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologij
Tim Klančišar iz Centra za odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologih Logout je predstavil rešitev za pomoč izgubljenim v sodobnem virtualnem svetu.
VEČ ...|23. 11. 2018
Rešitev iz odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologij
Tim Klančišar iz Centra za odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologih Logout je predstavil rešitev za pomoč izgubljenim v sodobnem virtualnem svetu.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeideja

Mladoskop

VEČ ...|18. 10. 2018
Barmanstvo so zgodbe

Uroš Dežutelj je barman, ki mu je uspelo več kot opozoriti nase v Londonu. Želja po vedeti in doživeti več ga žene naprej na Novo Zelandijo in potem v Azijo, kjer si želi novih izkušenj in izpopolnitve poklica. V Ljubljani je z uveljavljenimi barmani organiziral dobrodelni dogodek za deklico z multiplo-sklerozo. V pogovoru nas je vpeljal v osnove svojega izbranega poklica, predstavil trende in kulturo pitja ter izpostavil disciplino, ki je nujno potrebna za kakovostno delo barmana.

Barmanstvo so zgodbe

Uroš Dežutelj je barman, ki mu je uspelo več kot opozoriti nase v Londonu. Želja po vedeti in doživeti več ga žene naprej na Novo Zelandijo in potem v Azijo, kjer si želi novih izkušenj in izpopolnitve poklica. V Ljubljani je z uveljavljenimi barmani organiziral dobrodelni dogodek za deklico z multiplo-sklerozo. V pogovoru nas je vpeljal v osnove svojega izbranega poklica, predstavil trende in kulturo pitja ter izpostavil disciplino, ki je nujno potrebna za kakovostno delo barmana.

Izobraževanjemladiideja

Mladoskop

Barmanstvo so zgodbe
Uroš Dežutelj je barman, ki mu je uspelo več kot opozoriti nase v Londonu. Želja po vedeti in doživeti več ga žene naprej na Novo Zelandijo in potem v Azijo, kjer si želi novih izkušenj in izpopolnitve poklica. V Ljubljani je z uveljavljenimi barmani organiziral dobrodelni dogodek za deklico z multiplo-sklerozo. V pogovoru nas je vpeljal v osnove svojega izbranega poklica, predstavil trende in kulturo pitja ter izpostavil disciplino, ki je nujno potrebna za kakovostno delo barmana.
VEČ ...|18. 10. 2018
Barmanstvo so zgodbe
Uroš Dežutelj je barman, ki mu je uspelo več kot opozoriti nase v Londonu. Želja po vedeti in doživeti več ga žene naprej na Novo Zelandijo in potem v Azijo, kjer si želi novih izkušenj in izpopolnitve poklica. V Ljubljani je z uveljavljenimi barmani organiziral dobrodelni dogodek za deklico z multiplo-sklerozo. V pogovoru nas je vpeljal v osnove svojega izbranega poklica, predstavil trende in kulturo pitja ter izpostavil disciplino, ki je nujno potrebna za kakovostno delo barmana.

Nataša Ličen

Izobraževanjemladiideja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 9. 2018
Circle, naprava za nadzor uporabe interneta

Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Circle, naprava za nadzor uporabe interneta

Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Izobraževanjemladiideja

Ni meje za dobre ideje

Circle, naprava za nadzor uporabe interneta
Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.
VEČ ...|7. 9. 2018
Circle, naprava za nadzor uporabe interneta
Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Nataša Ličen

Izobraževanjemladiideja

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|19. 8. 2018
Napoved 10. Socialnega tedna

Jezuitsko združenje za begunce skupaj z drugimi organizacijami v okviru Socialne akademije pripravlja 10. Socialni teden. Gost, Janko Korošec, nam je povedal, od kod ideja za socialni teden, kakšna je njegova struktura in kje bo potekal, kakšen bo njegov naslov in nekaj poudarkov iz poslanice ter tudi kaj želijo organizatorji doseči, morda spremeniti v slovenski družbi, tudi med kristjani, ki smo del slovenske civilne družbe.

Napoved 10. Socialnega tedna

Jezuitsko združenje za begunce skupaj z drugimi organizacijami v okviru Socialne akademije pripravlja 10. Socialni teden. Gost, Janko Korošec, nam je povedal, od kod ideja za socialni teden, kakšna je njegova struktura in kje bo potekal, kakšen bo njegov naslov in nekaj poudarkov iz poslanice ter tudi kaj želijo organizatorji doseči, morda spremeniti v slovenski družbi, tudi med kristjani, ki smo del slovenske civilne družbe.

infobeguncijrspapež

Gradimo odprto družbo

Napoved 10. Socialnega tedna
Jezuitsko združenje za begunce skupaj z drugimi organizacijami v okviru Socialne akademije pripravlja 10. Socialni teden. Gost, Janko Korošec, nam je povedal, od kod ideja za socialni teden, kakšna je njegova struktura in kje bo potekal, kakšen bo njegov naslov in nekaj poudarkov iz poslanice ter tudi kaj želijo organizatorji doseči, morda spremeniti v slovenski družbi, tudi med kristjani, ki smo del slovenske civilne družbe.
VEČ ...|19. 8. 2018
Napoved 10. Socialnega tedna
Jezuitsko združenje za begunce skupaj z drugimi organizacijami v okviru Socialne akademije pripravlja 10. Socialni teden. Gost, Janko Korošec, nam je povedal, od kod ideja za socialni teden, kakšna je njegova struktura in kje bo potekal, kakšen bo njegov naslov in nekaj poudarkov iz poslanice ter tudi kaj želijo organizatorji doseči, morda spremeniti v slovenski družbi, tudi med kristjani, ki smo del slovenske civilne družbe.

Matjaž Merljak

infobeguncijrspapež

Svetovalnica

VEČ ...|25. 5. 2018
Zaposlovanje invalidnih oseb - Peter Svetina

Mnogi invalidi še vedno ostajajo brez zaposlitve, kar gotovo vpliva na njihov materialni položaj, kot tudi na njihovo samopodobo, ki je že tako večkrat načeta. A ni povsod tako črno, nekateri so se namreč odločili ugrizniti v kislo jabolko in so zadevo vzeli v svoje roke. Nekaj besed o tem nam je povedal Peter Svetina, iz Zavoda Grunt iz Komende.

Zaposlovanje invalidnih oseb - Peter Svetina

Mnogi invalidi še vedno ostajajo brez zaposlitve, kar gotovo vpliva na njihov materialni položaj, kot tudi na njihovo samopodobo, ki je že tako večkrat načeta. A ni povsod tako črno, nekateri so se namreč odločili ugrizniti v kislo jabolko in so zadevo vzeli v svoje roke. Nekaj besed o tem nam je povedal Peter Svetina, iz Zavoda Grunt iz Komende.

invalidi

Svetovalnica

Zaposlovanje invalidnih oseb - Peter Svetina
Mnogi invalidi še vedno ostajajo brez zaposlitve, kar gotovo vpliva na njihov materialni položaj, kot tudi na njihovo samopodobo, ki je že tako večkrat načeta. A ni povsod tako črno, nekateri so se namreč odločili ugrizniti v kislo jabolko in so zadevo vzeli v svoje roke. Nekaj besed o tem nam je povedal Peter Svetina, iz Zavoda Grunt iz Komende.
VEČ ...|25. 5. 2018
Zaposlovanje invalidnih oseb - Peter Svetina
Mnogi invalidi še vedno ostajajo brez zaposlitve, kar gotovo vpliva na njihov materialni položaj, kot tudi na njihovo samopodobo, ki je že tako večkrat načeta. A ni povsod tako črno, nekateri so se namreč odločili ugrizniti v kislo jabolko in so zadevo vzeli v svoje roke. Nekaj besed o tem nam je povedal Peter Svetina, iz Zavoda Grunt iz Komende.

Tanja Dominko

invalidi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 5. 2018
Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel

Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel

Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

čebelesvetovni dan čebelpavel zdešar

Kmetijska oddaja

Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel
Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!
VEČ ...|20. 5. 2018
Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel
Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

Robert Božič

čebelesvetovni dan čebelpavel zdešar

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|18. 2. 2018
Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

duhovnostEvropaPal Toth

Iz življenja vesoljne Cerkve

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth
Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.
VEČ ...|18. 2. 2018
Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth
Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

Marta JerebičMarjana Debevec

duhovnostEvropaPal Toth

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|20. 9. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. september 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. september 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|18. 8. 2020
Reportaža s kratkega oddiha v Radencih - 7. do 9. avgust 2020

Reportaža s z letošnjega tridnevnega kratkega oddiha v Radencih

Reportaža s kratkega oddiha v Radencih - 7. do 9. avgust 2020

Reportaža s z letošnjega tridnevnega kratkega oddiha v Radencih

Mirjam Judež

družbašportodnosiPRO

Globine

VEČ ...|8. 9. 2020
O sprejemanju in sprejetosti

Na Marijin rojstni dan smo v Globinah odprli vprašanje verskega življenja v posvetni družbi. Kako stopiti iz kulture boječnosti in negotovosti v gotovost, ki jo daje naša vera, in to pokazati drugim, tudi neverujočim? Z nami je bil slovenjegraški župnik Simon Potnik. Video posnetek oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/1024772601294303/

O sprejemanju in sprejetosti

Na Marijin rojstni dan smo v Globinah odprli vprašanje verskega življenja v posvetni družbi. Kako stopiti iz kulture boječnosti in negotovosti v gotovost, ki jo daje naša vera, in to pokazati drugim, tudi neverujočim? Z nami je bil slovenjegraški župnik Simon Potnik. Video posnetek oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/1024772601294303/

Blaž Lesnik

duhovnostodnosievangelizacijasprejetostCerkevvera

Moja zgodba

VEČ ...|13. 9. 2020
Pričevanje Jože Košir

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Jožeta Koširja iz Sevnice, ki je predstavil usodo staršev Jožefa in Marije Košir, rojene Beber. Oče je bil med vojno obveščevalec Kozjanskega odreda, aktivno je sodeloval v partizanskem gibanju, po koncu vojne pa služil v Knoju in Jugoslovanski armadi. UDBA ga je kot pripadnika Matjaževe vojske novembra 1949 aretirala in zaprla v centralnih zaporih v Ljubljani.

Pričevanje Jože Košir

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Jožeta Koširja iz Sevnice, ki je predstavil usodo staršev Jožefa in Marije Košir, rojene Beber. Oče je bil med vojno obveščevalec Kozjanskega odreda, aktivno je sodeloval v partizanskem gibanju, po koncu vojne pa služil v Knoju in Jugoslovanski armadi. UDBA ga je kot pripadnika Matjaževe vojske novembra 1949 aretirala in zaprla v centralnih zaporih v Ljubljani.

Jože Bartolj

spominJože KoširJožef KoširMarija Košir Beber

Komentar tedna

VEČ ...|18. 9. 2020
Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Marko Pavliha

komentarduhovnostdružba

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Pojdite in učite

VEČ ...|20. 9. 2020
Misijonske pesmi

V tokratni rubriki smo se ustavili pri oktobru 2019, ko smo na pobudo papeža Frančiška še bolj obširno spregovorili o misijonih. Prek Misijonskega središča Slovenije smo dobili zgoščenko misijonskih pesmi. Prisluhnili smo pesmima Bog je z nami in Poslani v svet.

Misijonske pesmi

V tokratni rubriki smo se ustavili pri oktobru 2019, ko smo na pobudo papeža Frančiška še bolj obširno spregovorili o misijonih. Prek Misijonskega središča Slovenije smo dobili zgoščenko misijonskih pesmi. Prisluhnili smo pesmima Bog je z nami in Poslani v svet.

Jure Sešek

duhovnostspominmisijoni

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|20. 9. 2020
Čudežno ozdravljenje in 20. letnica vojaškega vikariata

V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.

Čudežno ozdravljenje in 20. letnica vojaškega vikariata

V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.

Marta Jerebič

duhovnostpogovordružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|20. 9. 2020
Odnos Vatikana in Kitajske, ter življenje kristjanov v Jordaniji

Vatikan upa, da bo prišlo do podaljšanja dogovora s Kitajsko o imenovanju škofov. O tem smo govorili v oddaji , v kateri ste slišali tudi, kako živijo kristjani v Jordaniji.

Odnos Vatikana in Kitajske, ter življenje kristjanov v Jordaniji

Vatikan upa, da bo prišlo do podaljšanja dogovora s Kitajsko o imenovanju škofov. O tem smo govorili v oddaji , v kateri ste slišali tudi, kako živijo kristjani v Jordaniji.

Marta Jerebič

duhovnostpogovordružbapolitikacerkev

Duhovni nagovor

VEČ ...|20. 9. 2020
Slomškova nedelja

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Slomškova nedelja

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost