Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 6. 2019
Vitamini na palčki

V pregretih dneh dobro denejo zmrznjeni vitamini na palčki, ki je lahko boljša izbira, bolj zdrava, od sladoleda. Zanimiva ideja mladih mamic Neže in Karmen.

Vitamini na palčki

V pregretih dneh dobro denejo zmrznjeni vitamini na palčki, ki je lahko boljša izbira, bolj zdrava, od sladoleda. Zanimiva ideja mladih mamic Neže in Karmen.

infoizobraževanjeotrocisvetovanjezdravstvoinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Vitamini na palčki
V pregretih dneh dobro denejo zmrznjeni vitamini na palčki, ki je lahko boljša izbira, bolj zdrava, od sladoleda. Zanimiva ideja mladih mamic Neže in Karmen.
VEČ ...|27. 6. 2019
Vitamini na palčki
V pregretih dneh dobro denejo zmrznjeni vitamini na palčki, ki je lahko boljša izbira, bolj zdrava, od sladoleda. Zanimiva ideja mladih mamic Neže in Karmen.

Urša Sešek

infoizobraževanjeotrocisvetovanjezdravstvoinovativnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

družbapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.
VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Aleš Maver

družbapolitika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 6. 2019
Družinsko hotelirstvo

V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.

Družinsko hotelirstvo

V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Družinsko hotelirstvo
V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.
VEČ ...|13. 6. 2019
Družinsko hotelirstvo
V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.

Urša Sešek

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 6. 2019
Električna kolesa

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Električna kolesa

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Električna kolesa
Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.
VEČ ...|6. 6. 2019
Električna kolesa
Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 5. 2019
Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja
Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.
VEČ ...|27. 5. 2019
Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja
Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 5. 2019
Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije

Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije

Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

inovativnostizobraževanjeidejarazvoj

Ni meje za dobre ideje

Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije
Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.
VEČ ...|16. 5. 2019
Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije
Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvoj

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 4. 2019
Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojzdravje

Ni meje za dobre ideje

Ovčja volna v več inovacijah
V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.
VEČ ...|18. 4. 2019
Ovčja volna v več inovacijah
V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojzdravje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 2. 2019
Odnosi so ključni za kakovost ustvarjalnega okolja

Mag. Andreja Jernejčič je spregovorila o inovativnosti v podjetniškem svetu. Ni dovolj samo dobra ideja, ključna je spretnost pri njenem uresničevanju in graditev dobrih, kakovostnih medosebnih odnosov.

Odnosi so ključni za kakovost ustvarjalnega okolja

Mag. Andreja Jernejčič je spregovorila o inovativnosti v podjetniškem svetu. Ni dovolj samo dobra ideja, ključna je spretnost pri njenem uresničevanju in graditev dobrih, kakovostnih medosebnih odnosov.

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

Odnosi so ključni za kakovost ustvarjalnega okolja
Mag. Andreja Jernejčič je spregovorila o inovativnosti v podjetniškem svetu. Ni dovolj samo dobra ideja, ključna je spretnost pri njenem uresničevanju in graditev dobrih, kakovostnih medosebnih odnosov.
VEČ ...|28. 2. 2019
Odnosi so ključni za kakovost ustvarjalnega okolja
Mag. Andreja Jernejčič je spregovorila o inovativnosti v podjetniškem svetu. Ni dovolj samo dobra ideja, ključna je spretnost pri njenem uresničevanju in graditev dobrih, kakovostnih medosebnih odnosov.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeideja

Iz Betanije

VEČ ...|4. 2. 2019
O začetkih SOS molitve

V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.

O začetkih SOS molitve

V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.

duhovnostmolitevstiskadružba

Iz Betanije

O začetkih SOS molitve
V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.
VEČ ...|4. 2. 2019
O začetkih SOS molitve
V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.

Blaž Lesnik

duhovnostmolitevstiskadružba

Komentar tedna

VEČ ...|11. 1. 2019
Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti

Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.

Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti

Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.

komentardružba

Komentar tedna

Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti
Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.
VEČ ...|11. 1. 2019
Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti
Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.

Dr. Laris Gaiser

komentardružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 1. 2019
Lepota lesa, kamna in vode v izdelkih za kakovostnejše bivanje

Mizarstvo Kos smo radijski sodelavci obiskali med tradicionalnim kolesarjenjem in osupnili nad mojstrstvom Jožeta Kosa, ki svoje znanje združuje s številnimi strokovnjaki. Navdušuje z izdelki za kakovostnejše bivanje.

Lepota lesa, kamna in vode v izdelkih za kakovostnejše bivanje

Mizarstvo Kos smo radijski sodelavci obiskali med tradicionalnim kolesarjenjem in osupnili nad mojstrstvom Jožeta Kosa, ki svoje znanje združuje s številnimi strokovnjaki. Navdušuje z izdelki za kakovostnejše bivanje.

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

Lepota lesa, kamna in vode v izdelkih za kakovostnejše bivanje
Mizarstvo Kos smo radijski sodelavci obiskali med tradicionalnim kolesarjenjem in osupnili nad mojstrstvom Jožeta Kosa, ki svoje znanje združuje s številnimi strokovnjaki. Navdušuje z izdelki za kakovostnejše bivanje.
VEČ ...|3. 1. 2019
Lepota lesa, kamna in vode v izdelkih za kakovostnejše bivanje
Mizarstvo Kos smo radijski sodelavci obiskali med tradicionalnim kolesarjenjem in osupnili nad mojstrstvom Jožeta Kosa, ki svoje znanje združuje s številnimi strokovnjaki. Navdušuje z izdelki za kakovostnejše bivanje.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 12. 2018
Penina Oceanus

Z nekaj domiselnosti so pri vinogradniški družini iz Jarenine v Slovenskih goricah ustvarili inovativni unikatni izdelek, peneče vino Oceanus, ki več let zori na dnu morja. Pogovarjali smo se s Silvom Črnkom.

Penina Oceanus

Z nekaj domiselnosti so pri vinogradniški družini iz Jarenine v Slovenskih goricah ustvarili inovativni unikatni izdelek, peneče vino Oceanus, ki več let zori na dnu morja. Pogovarjali smo se s Silvom Črnkom.

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

Penina Oceanus
Z nekaj domiselnosti so pri vinogradniški družini iz Jarenine v Slovenskih goricah ustvarili inovativni unikatni izdelek, peneče vino Oceanus, ki več let zori na dnu morja. Pogovarjali smo se s Silvom Črnkom.
VEČ ...|28. 12. 2018
Penina Oceanus
Z nekaj domiselnosti so pri vinogradniški družini iz Jarenine v Slovenskih goricah ustvarili inovativni unikatni izdelek, peneče vino Oceanus, ki več let zori na dnu morja. Pogovarjali smo se s Silvom Črnkom.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 12. 2018
Spoznavne kartice

Darila so ne samo lepa, ampak tudi pomembna pozornost, ki si jo izkazujemo. Najboljša so skrbno izbrana, premišljena in takšna, ki obdarovancu lahko koristijo. Predstavili smo novo igro, spoznavne kartice TIBI, avtorice Katje Kumše.

Spoznavne kartice

Darila so ne samo lepa, ampak tudi pomembna pozornost, ki si jo izkazujemo. Najboljša so skrbno izbrana, premišljena in takšna, ki obdarovancu lahko koristijo. Predstavili smo novo igro, spoznavne kartice TIBI, avtorice Katje Kumše.

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

Spoznavne kartice
Darila so ne samo lepa, ampak tudi pomembna pozornost, ki si jo izkazujemo. Najboljša so skrbno izbrana, premišljena in takšna, ki obdarovancu lahko koristijo. Predstavili smo novo igro, spoznavne kartice TIBI, avtorice Katje Kumše.
VEČ ...|21. 12. 2018
Spoznavne kartice
Darila so ne samo lepa, ampak tudi pomembna pozornost, ki si jo izkazujemo. Najboljša so skrbno izbrana, premišljena in takšna, ki obdarovancu lahko koristijo. Predstavili smo novo igro, spoznavne kartice TIBI, avtorice Katje Kumše.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 12. 2018
Mineralna voda z Goričkega

Nik Huber je na Goričkem začel s prvo polnilnico mineralne vode, opisal je začetek in vizijo.

Mineralna voda z Goričkega

Nik Huber je na Goričkem začel s prvo polnilnico mineralne vode, opisal je začetek in vizijo.

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

Mineralna voda z Goričkega
Nik Huber je na Goričkem začel s prvo polnilnico mineralne vode, opisal je začetek in vizijo.
VEČ ...|14. 12. 2018
Mineralna voda z Goričkega
Nik Huber je na Goričkem začel s prvo polnilnico mineralne vode, opisal je začetek in vizijo.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeideja

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2018
Ideja o Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni je ugasnila

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo zagotovo ugasnil. Minister za zdravje Samo Fakin je sporočil, da bo vladi predlagal njegovo ukinitev. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi v prihodnje vidi kot samostojno organizacijsko enoto znotraj ljubljanskega kliničnega centra. Za komentar smo prosili nekdanjega člana sveta NIOSB Andreja Robido.

Ideja o Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni je ugasnila

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo zagotovo ugasnil. Minister za zdravje Samo Fakin je sporočil, da bo vladi predlagal njegovo ukinitev. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi v prihodnje vidi kot samostojno organizacijsko enoto znotraj ljubljanskega kliničnega centra. Za komentar smo prosili nekdanjega člana sveta NIOSB Andreja Robido.

politikainfokomentarzdravstvopogovor

Informativni prispevki

Ideja o Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni je ugasnila
Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo zagotovo ugasnil. Minister za zdravje Samo Fakin je sporočil, da bo vladi predlagal njegovo ukinitev. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi v prihodnje vidi kot samostojno organizacijsko enoto znotraj ljubljanskega kliničnega centra. Za komentar smo prosili nekdanjega člana sveta NIOSB Andreja Robido.
VEČ ...|11. 12. 2018
Ideja o Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni je ugasnila
Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo zagotovo ugasnil. Minister za zdravje Samo Fakin je sporočil, da bo vladi predlagal njegovo ukinitev. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi v prihodnje vidi kot samostojno organizacijsko enoto znotraj ljubljanskega kliničnega centra. Za komentar smo prosili nekdanjega člana sveta NIOSB Andreja Robido.

Helena Škrlec

politikainfokomentarzdravstvopogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 11. 2018
Rešitev iz odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologij

Tim Klančišar iz Centra za odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologih Logout je predstavil rešitev za pomoč izgubljenim v sodobnem virtualnem svetu.

Rešitev iz odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologij

Tim Klančišar iz Centra za odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologih Logout je predstavil rešitev za pomoč izgubljenim v sodobnem virtualnem svetu.

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

Rešitev iz odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologij
Tim Klančišar iz Centra za odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologih Logout je predstavil rešitev za pomoč izgubljenim v sodobnem virtualnem svetu.
VEČ ...|23. 11. 2018
Rešitev iz odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologij
Tim Klančišar iz Centra za odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologih Logout je predstavil rešitev za pomoč izgubljenim v sodobnem virtualnem svetu.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeideja

Mladoskop

VEČ ...|18. 10. 2018
Barmanstvo so zgodbe

Uroš Dežutelj je barman, ki mu je uspelo več kot opozoriti nase v Londonu. Želja po vedeti in doživeti več ga žene naprej na Novo Zelandijo in potem v Azijo, kjer si želi novih izkušenj in izpopolnitve poklica. V Ljubljani je z uveljavljenimi barmani organiziral dobrodelni dogodek za deklico z multiplo-sklerozo. V pogovoru nas je vpeljal v osnove svojega izbranega poklica, predstavil trende in kulturo pitja ter izpostavil disciplino, ki je nujno potrebna za kakovostno delo barmana.

Barmanstvo so zgodbe

Uroš Dežutelj je barman, ki mu je uspelo več kot opozoriti nase v Londonu. Želja po vedeti in doživeti več ga žene naprej na Novo Zelandijo in potem v Azijo, kjer si želi novih izkušenj in izpopolnitve poklica. V Ljubljani je z uveljavljenimi barmani organiziral dobrodelni dogodek za deklico z multiplo-sklerozo. V pogovoru nas je vpeljal v osnove svojega izbranega poklica, predstavil trende in kulturo pitja ter izpostavil disciplino, ki je nujno potrebna za kakovostno delo barmana.

Izobraževanjemladiideja

Mladoskop

Barmanstvo so zgodbe
Uroš Dežutelj je barman, ki mu je uspelo več kot opozoriti nase v Londonu. Želja po vedeti in doživeti več ga žene naprej na Novo Zelandijo in potem v Azijo, kjer si želi novih izkušenj in izpopolnitve poklica. V Ljubljani je z uveljavljenimi barmani organiziral dobrodelni dogodek za deklico z multiplo-sklerozo. V pogovoru nas je vpeljal v osnove svojega izbranega poklica, predstavil trende in kulturo pitja ter izpostavil disciplino, ki je nujno potrebna za kakovostno delo barmana.
VEČ ...|18. 10. 2018
Barmanstvo so zgodbe
Uroš Dežutelj je barman, ki mu je uspelo več kot opozoriti nase v Londonu. Želja po vedeti in doživeti več ga žene naprej na Novo Zelandijo in potem v Azijo, kjer si želi novih izkušenj in izpopolnitve poklica. V Ljubljani je z uveljavljenimi barmani organiziral dobrodelni dogodek za deklico z multiplo-sklerozo. V pogovoru nas je vpeljal v osnove svojega izbranega poklica, predstavil trende in kulturo pitja ter izpostavil disciplino, ki je nujno potrebna za kakovostno delo barmana.

Nataša Ličen

Izobraževanjemladiideja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 9. 2018
Circle, naprava za nadzor uporabe interneta

Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Circle, naprava za nadzor uporabe interneta

Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Izobraževanjemladiideja

Ni meje za dobre ideje

Circle, naprava za nadzor uporabe interneta
Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.
VEČ ...|7. 9. 2018
Circle, naprava za nadzor uporabe interneta
Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Nataša Ličen

Izobraževanjemladiideja

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|19. 8. 2018
Napoved 10. Socialnega tedna

Jezuitsko združenje za begunce skupaj z drugimi organizacijami v okviru Socialne akademije pripravlja 10. Socialni teden. Gost, Janko Korošec, nam je povedal, od kod ideja za socialni teden, kakšna je njegova struktura in kje bo potekal, kakšen bo njegov naslov in nekaj poudarkov iz poslanice ter tudi kaj želijo organizatorji doseči, morda spremeniti v slovenski družbi, tudi med kristjani, ki smo del slovenske civilne družbe.

Napoved 10. Socialnega tedna

Jezuitsko združenje za begunce skupaj z drugimi organizacijami v okviru Socialne akademije pripravlja 10. Socialni teden. Gost, Janko Korošec, nam je povedal, od kod ideja za socialni teden, kakšna je njegova struktura in kje bo potekal, kakšen bo njegov naslov in nekaj poudarkov iz poslanice ter tudi kaj želijo organizatorji doseči, morda spremeniti v slovenski družbi, tudi med kristjani, ki smo del slovenske civilne družbe.

infobeguncijrspapež

Gradimo odprto družbo

Napoved 10. Socialnega tedna
Jezuitsko združenje za begunce skupaj z drugimi organizacijami v okviru Socialne akademije pripravlja 10. Socialni teden. Gost, Janko Korošec, nam je povedal, od kod ideja za socialni teden, kakšna je njegova struktura in kje bo potekal, kakšen bo njegov naslov in nekaj poudarkov iz poslanice ter tudi kaj želijo organizatorji doseči, morda spremeniti v slovenski družbi, tudi med kristjani, ki smo del slovenske civilne družbe.
VEČ ...|19. 8. 2018
Napoved 10. Socialnega tedna
Jezuitsko združenje za begunce skupaj z drugimi organizacijami v okviru Socialne akademije pripravlja 10. Socialni teden. Gost, Janko Korošec, nam je povedal, od kod ideja za socialni teden, kakšna je njegova struktura in kje bo potekal, kakšen bo njegov naslov in nekaj poudarkov iz poslanice ter tudi kaj želijo organizatorji doseči, morda spremeniti v slovenski družbi, tudi med kristjani, ki smo del slovenske civilne družbe.

Matjaž Merljak

infobeguncijrspapež

Svetovalnica

VEČ ...|25. 5. 2018
Zaposlovanje invalidnih oseb - Peter Svetina

Mnogi invalidi še vedno ostajajo brez zaposlitve, kar gotovo vpliva na njihov materialni položaj, kot tudi na njihovo samopodobo, ki je že tako večkrat načeta. A ni povsod tako črno, nekateri so se namreč odločili ugrizniti v kislo jabolko in so zadevo vzeli v svoje roke. Nekaj besed o tem nam je povedal Peter Svetina, iz Zavoda Grunt iz Komende.

Zaposlovanje invalidnih oseb - Peter Svetina

Mnogi invalidi še vedno ostajajo brez zaposlitve, kar gotovo vpliva na njihov materialni položaj, kot tudi na njihovo samopodobo, ki je že tako večkrat načeta. A ni povsod tako črno, nekateri so se namreč odločili ugrizniti v kislo jabolko in so zadevo vzeli v svoje roke. Nekaj besed o tem nam je povedal Peter Svetina, iz Zavoda Grunt iz Komende.

invalidi

Svetovalnica

Zaposlovanje invalidnih oseb - Peter Svetina
Mnogi invalidi še vedno ostajajo brez zaposlitve, kar gotovo vpliva na njihov materialni položaj, kot tudi na njihovo samopodobo, ki je že tako večkrat načeta. A ni povsod tako črno, nekateri so se namreč odločili ugrizniti v kislo jabolko in so zadevo vzeli v svoje roke. Nekaj besed o tem nam je povedal Peter Svetina, iz Zavoda Grunt iz Komende.
VEČ ...|25. 5. 2018
Zaposlovanje invalidnih oseb - Peter Svetina
Mnogi invalidi še vedno ostajajo brez zaposlitve, kar gotovo vpliva na njihov materialni položaj, kot tudi na njihovo samopodobo, ki je že tako večkrat načeta. A ni povsod tako črno, nekateri so se namreč odločili ugrizniti v kislo jabolko in so zadevo vzeli v svoje roke. Nekaj besed o tem nam je povedal Peter Svetina, iz Zavoda Grunt iz Komende.

Tanja Dominko

invalidi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 5. 2018
Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel

Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel

Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

čebelesvetovni dan čebelpavel zdešar

Kmetijska oddaja

Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel
Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!
VEČ ...|20. 5. 2018
Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel
Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

Robert Božič

čebelesvetovni dan čebelpavel zdešar

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|18. 2. 2018
Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

duhovnostEvropaPal Toth

Iz življenja vesoljne Cerkve

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth
Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.
VEČ ...|18. 2. 2018
Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth
Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

Marta JerebičMarjana Debevec

duhovnostEvropaPal Toth

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|22. 7. 2019
In je tu. On. Videla ga je. Gledala ga je.

Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: Žena, kaj jokaš? Koga iščeš? (Jn 20, 14-15)

In je tu. On. Videla ga je. Gledala ga je.

Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: Žena, kaj jokaš? Koga iščeš? (Jn 20, 14-15)

Gregor Čušin

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2019
Vilim Demšar - profesor in goslar

Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.

Vilim Demšar - profesor in goslar

Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.

Marjan Bunič

goslarstvoviolinaglasbaton

Komentar tedna

VEČ ...|19. 7. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja

V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.

Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja

V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.

Ivan Štuhec

politikakomentardružba

Naš pogled

VEČ ...|16. 7. 2019
Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?

Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.

Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?

Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.

Marjana Debevec

družbakomentarodnosipolitika

Sol in luč

VEČ ...|16. 7. 2019
Dr. Aleksander Zadel: kako se lotiti življenja, da bomo srečni in o največjih napakah, ki jih starši storimo pri vzgoji.

Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

Dr. Aleksander Zadel: kako se lotiti življenja, da bomo srečni in o največjih napakah, ki jih starši storimo pri vzgoji.

Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaodnosiduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 7. 2019
Festival Arsana, vpis pletnarstva v register nesnovne kulturne dediščine

Ptuj se je konec tedna z zagonom osrednjega programa mednarodnega glasbenega festivala Arsana ponovno spremenil v stičišče glasbenih umetnikov z vsega sveta. Med drugimi sta nastopila violinist Stefan Milenkovich in a-capella skupina Take 6. Ministrstvo za kulturo je ta mesec v register nesnovne kulturne dediščine vpisalo izdelavo pleten in prevoz z njimi po Blejskem jezeru. Gre za znanje, ki se prenaša iz roda v rod, in tradicijo, ki je prepoznavna turistična znamenitost.

Festival Arsana, vpis pletnarstva v register nesnovne kulturne dediščine

Ptuj se je konec tedna z zagonom osrednjega programa mednarodnega glasbenega festivala Arsana ponovno spremenil v stičišče glasbenih umetnikov z vsega sveta. Med drugimi sta nastopila violinist Stefan Milenkovich in a-capella skupina Take 6. Ministrstvo za kulturo je ta mesec v register nesnovne kulturne dediščine vpisalo izdelavo pleten in prevoz z njimi po Blejskem jezeru. Gre za znanje, ki se prenaša iz roda v rod, in tradicijo, ki je prepoznavna turistična znamenitost.

Marjan Bunič

festivalPtujpletnadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 7. 2019
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja

Erika Boltar s KGZ Kranj je pojasnila mehanizme, ki jih pri vzgoji sadnih dreves in odločanju o višini ter kakovosti pridelka lahko uravnavamo s poletno rezjo.

Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja

Erika Boltar s KGZ Kranj je pojasnila mehanizme, ki jih pri vzgoji sadnih dreves in odločanju o višini ter kakovosti pridelka lahko uravnavamo s poletno rezjo.

Robert Božič

svetovanjekmetijstvo

Duhovna misel

VEČ ...|22. 7. 2019
In je tu. On. Videla ga je. Gledala ga je.

Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: Žena, kaj jokaš? Koga iščeš? (Jn 20, 14-15)

In je tu. On. Videla ga je. Gledala ga je.

Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: Žena, kaj jokaš? Koga iščeš? (Jn 20, 14-15)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|22. 7. 2019
Veseli del

Molitev je vodil nadškof Stanislav Zore.

Veseli del

Molitev je vodil nadškof Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|22. 7. 2019
Sv. Marija Magdalena

Sv. Marija Magdalena

Gregor Čušin

duhovnost