Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 8. 2019
Razstava Dekle iz ozadja zgodovine

V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Razstava Dekle iz ozadja zgodovine

V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

kulturaMarko FrelihAlenka PipanLjudmila Belcijan

Kulturni utrinki

Razstava Dekle iz ozadja zgodovine
V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.
VEČ ...|29. 8. 2019
Razstava Dekle iz ozadja zgodovine
V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Jože Bartolj

kulturaMarko FrelihAlenka PipanLjudmila Belcijan

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 8. 2019
Dan teric v Davči

Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.

Dan teric v Davči

Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.

izročilokulturadediščinaDavčaterica

Zakladi naše dediščine

Dan teric v Davči
Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.
VEČ ...|20. 8. 2019
Dan teric v Davči
Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaDavčaterica

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 7. 2019
Imago Sloveniae, festival Okarina na Bledu

Nacionalni projekt Imago Sloveniae - Podoba Slovenije obeležuje že 30-letnico svojega glasbenega in kulturnega delovanja, in se veseli več kot 2500 koncertov in sodelovanja več kot 10000 vrhunskih glasbenikov ter več kot milijon in pol obiskovalcev. Na Bledu se je začel že 29. festival Okarina. Na tradicionalnem festivalu etno glasbe, katerega organizator je Zavod za kulturo Bled, se bo letos do 3. avgusta zvrstilo 12 glasbenih večerov z glasbenimi skupinami in posamezniki z vseh koncev sveta.

Imago Sloveniae, festival Okarina na Bledu

Nacionalni projekt Imago Sloveniae - Podoba Slovenije obeležuje že 30-letnico svojega glasbenega in kulturnega delovanja, in se veseli več kot 2500 koncertov in sodelovanja več kot 10000 vrhunskih glasbenikov ter več kot milijon in pol obiskovalcev. Na Bledu se je začel že 29. festival Okarina. Na tradicionalnem festivalu etno glasbe, katerega organizator je Zavod za kulturo Bled, se bo letos do 3. avgusta zvrstilo 12 glasbenih večerov z glasbenimi skupinami in posamezniki z vseh koncev sveta.

festivalglasbaetnoImagoOkarina

Kulturni utrinki

Imago Sloveniae, festival Okarina na Bledu
Nacionalni projekt Imago Sloveniae - Podoba Slovenije obeležuje že 30-letnico svojega glasbenega in kulturnega delovanja, in se veseli več kot 2500 koncertov in sodelovanja več kot 10000 vrhunskih glasbenikov ter več kot milijon in pol obiskovalcev. Na Bledu se je začel že 29. festival Okarina. Na tradicionalnem festivalu etno glasbe, katerega organizator je Zavod za kulturo Bled, se bo letos do 3. avgusta zvrstilo 12 glasbenih večerov z glasbenimi skupinami in posamezniki z vseh koncev sveta.
VEČ ...|24. 7. 2019
Imago Sloveniae, festival Okarina na Bledu
Nacionalni projekt Imago Sloveniae - Podoba Slovenije obeležuje že 30-letnico svojega glasbenega in kulturnega delovanja, in se veseli več kot 2500 koncertov in sodelovanja več kot 10000 vrhunskih glasbenikov ter več kot milijon in pol obiskovalcev. Na Bledu se je začel že 29. festival Okarina. Na tradicionalnem festivalu etno glasbe, katerega organizator je Zavod za kulturo Bled, se bo letos do 3. avgusta zvrstilo 12 glasbenih večerov z glasbenimi skupinami in posamezniki z vseh koncev sveta.

Marjan Bunič

festivalglasbaetnoImagoOkarina

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 7. 2019
Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

kulturadediščinaetnografskažetev

Kulturni utrinki

Praznik žetve na Polenšaku
Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.
VEČ ...|19. 7. 2019
Praznik žetve na Polenšaku
Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Marjan Bunič

kulturadediščinaetnografskažetev

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 7. 2019
Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani

V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani

V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

kulturadediščinaetnografskazborifestival

Kulturni utrinki

Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani
V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.
VEČ ...|18. 7. 2019
Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani
V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

Marjan Bunič

kulturadediščinaetnografskazborifestival

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 6. 2019
Rožana Koštial - Placido Domingo - Nejc Kamplet - Večeri Komedije

Štrekljevo nagrado je letos prejela etnologinja Rožana Koštial. Sinoči se je začel letošnji ljubljanski poletni festival s koncertom Verdijevega Rekviema, ki ga je dirigiral Placido Domingo.Mladi mariborski pianist Nejc Kamplet je na Dunaju osvojil prvo nagrado na pianističnem tekmovanju.Marta Starbek Potočan nas je povabila na Večere komedije v Letno gledališče Dob.

Rožana Koštial - Placido Domingo - Nejc Kamplet - Večeri Komedije

Štrekljevo nagrado je letos prejela etnologinja Rožana Koštial. Sinoči se je začel letošnji ljubljanski poletni festival s koncertom Verdijevega Rekviema, ki ga je dirigiral Placido Domingo.Mladi mariborski pianist Nejc Kamplet je na Dunaju osvojil prvo nagrado na pianističnem tekmovanju.Marta Starbek Potočan nas je povabila na Večere komedije v Letno gledališče Dob.

Marta Satrbek PotočanNejc KampletRožana Koštial

Kulturni utrinki

Rožana Koštial - Placido Domingo - Nejc Kamplet - Večeri Komedije
Štrekljevo nagrado je letos prejela etnologinja Rožana Koštial. Sinoči se je začel letošnji ljubljanski poletni festival s koncertom Verdijevega Rekviema, ki ga je dirigiral Placido Domingo.Mladi mariborski pianist Nejc Kamplet je na Dunaju osvojil prvo nagrado na pianističnem tekmovanju.Marta Starbek Potočan nas je povabila na Večere komedije v Letno gledališče Dob.
VEČ ...|18. 6. 2019
Rožana Koštial - Placido Domingo - Nejc Kamplet - Večeri Komedije
Štrekljevo nagrado je letos prejela etnologinja Rožana Koštial. Sinoči se je začel letošnji ljubljanski poletni festival s koncertom Verdijevega Rekviema, ki ga je dirigiral Placido Domingo.Mladi mariborski pianist Nejc Kamplet je na Dunaju osvojil prvo nagrado na pianističnem tekmovanju.Marta Starbek Potočan nas je povabila na Večere komedije v Letno gledališče Dob.

Jože Bartolj

Marta Satrbek PotočanNejc KampletRožana Koštial

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 5. 2019
Boris Merhar

Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

Boris Merhar

Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

spominkultura

Graditelji slovenskega doma

Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.
VEČ ...|19. 5. 2019
Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

Tone Gorjup

spominkultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Nataša Ličen

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Komentar Domovina.je

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.
VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.
VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Nataša Ličen

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 3. 2019
Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča

Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča

Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Nadja Valentinčič FurlanPeter Florjančičtemsig

Kulturni utrinki

Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča
Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.
VEČ ...|5. 3. 2019
Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča
Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Jože Bartolj

Nadja Valentinčič FurlanPeter Florjančičtemsig

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 2. 2019
Občina Markovci – bogata z etnografskimi pustnimi liki

Mladi korant Nejc Kukovec iz Zabovcev je za Radio Ognjišče spregovoril o zgodovini kurenta oz. koranta, bogati etnografski zakladnici občine Markovci in 28. pustni povcorki, ki bo v soboto, 2. marca.

Občina Markovci – bogata z etnografskimi pustnimi liki

Mladi korant Nejc Kukovec iz Zabovcev je za Radio Ognjišče spregovoril o zgodovini kurenta oz. koranta, bogati etnografski zakladnici občine Markovci in 28. pustni povcorki, ki bo v soboto, 2. marca.

družbapustfašenkkorantkurent

Informativni prispevki

Občina Markovci – bogata z etnografskimi pustnimi liki
Mladi korant Nejc Kukovec iz Zabovcev je za Radio Ognjišče spregovoril o zgodovini kurenta oz. koranta, bogati etnografski zakladnici občine Markovci in 28. pustni povcorki, ki bo v soboto, 2. marca.
VEČ ...|25. 2. 2019
Občina Markovci – bogata z etnografskimi pustnimi liki
Mladi korant Nejc Kukovec iz Zabovcev je za Radio Ognjišče spregovoril o zgodovini kurenta oz. koranta, bogati etnografski zakladnici občine Markovci in 28. pustni povcorki, ki bo v soboto, 2. marca.

Alen Salihović

družbapustfašenkkorantkurent

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 1. 2019
V Trebnjem Baragove čipke - Mankica Kranjec fotografije v New Yorku - Predavanje Camino Stožice - Donacija slik v Kranju

V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.

V Trebnjem Baragove čipke - Mankica Kranjec fotografije v New Yorku - Predavanje Camino Stožice - Donacija slik v Kranju

V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.

kulturamankica kranjecJaka BončaKlementina GolijaCveto Zlate

Kulturni utrinki

V Trebnjem Baragove čipke - Mankica Kranjec fotografije v New Yorku - Predavanje Camino Stožice - Donacija slik v Kranju
V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.
VEČ ...|21. 1. 2019
V Trebnjem Baragove čipke - Mankica Kranjec fotografije v New Yorku - Predavanje Camino Stožice - Donacija slik v Kranju
V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.

Jože Bartolj

kulturamankica kranjecJaka BončaKlementina GolijaCveto Zlate

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 1. 2019
Koncert v Filharmoniji - Začetek 30. tržaškefa filmskega festivala - Pripovedovanje v Etnogrrafskem muzeju - BumFest Žalec

Na koncertu Štiri invencije pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo danes ob 19.30 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, na sporedu štiri skladbe, v katerih se bodo predstavili njihovi solisti Aleš Kacjan flavta, Massimiliano Miani klarinet in Paolo Calligaris fagot.V Trstu se danes začenja 30. tržaški filmski festival. Na festivalu, ki velja za najpomembnejši italijanski festival filmov iz Srednje in Vzhodne Evrope.Tudi v tem letu bodo v Slovenskem etnografskem muzeju nadaljevali s ciklom pripovedovalskih in glasbenih večerov vSEM se poje, vSEM pripoveduje. V Žalcu bo od 25. do 27. januarja potekal 13. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Na odru tamkajšnjega Doma II. slovenskega tabora bodo nastopile skupine iz ZDA, Avstrije in Slovenije.

Koncert v Filharmoniji - Začetek 30. tržaškefa filmskega festivala - Pripovedovanje v Etnogrrafskem muzeju - BumFest Žalec

Na koncertu Štiri invencije pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo danes ob 19.30 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, na sporedu štiri skladbe, v katerih se bodo predstavili njihovi solisti Aleš Kacjan flavta, Massimiliano Miani klarinet in Paolo Calligaris fagot.V Trstu se danes začenja 30. tržaški filmski festival. Na festivalu, ki velja za najpomembnejši italijanski festival filmov iz Srednje in Vzhodne Evrope.Tudi v tem letu bodo v Slovenskem etnografskem muzeju nadaljevali s ciklom pripovedovalskih in glasbenih večerov vSEM se poje, vSEM pripoveduje. V Žalcu bo od 25. do 27. januarja potekal 13. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Na odru tamkajšnjega Doma II. slovenskega tabora bodo nastopile skupine iz ZDA, Avstrije in Slovenije.

kulturaV novo leto z novo glasbo30 tržaški filmski festivalSEM pripovedujeBumfest

Kulturni utrinki

Koncert v Filharmoniji - Začetek 30. tržaškefa filmskega festivala - Pripovedovanje v Etnogrrafskem muzeju - BumFest Žalec
Na koncertu Štiri invencije pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo danes ob 19.30 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, na sporedu štiri skladbe, v katerih se bodo predstavili njihovi solisti Aleš Kacjan flavta, Massimiliano Miani klarinet in Paolo Calligaris fagot.V Trstu se danes začenja 30. tržaški filmski festival. Na festivalu, ki velja za najpomembnejši italijanski festival filmov iz Srednje in Vzhodne Evrope.Tudi v tem letu bodo v Slovenskem etnografskem muzeju nadaljevali s ciklom pripovedovalskih in glasbenih večerov vSEM se poje, vSEM pripoveduje. V Žalcu bo od 25. do 27. januarja potekal 13. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Na odru tamkajšnjega Doma II. slovenskega tabora bodo nastopile skupine iz ZDA, Avstrije in Slovenije.
VEČ ...|18. 1. 2019
Koncert v Filharmoniji - Začetek 30. tržaškefa filmskega festivala - Pripovedovanje v Etnogrrafskem muzeju - BumFest Žalec
Na koncertu Štiri invencije pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo danes ob 19.30 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, na sporedu štiri skladbe, v katerih se bodo predstavili njihovi solisti Aleš Kacjan flavta, Massimiliano Miani klarinet in Paolo Calligaris fagot.V Trstu se danes začenja 30. tržaški filmski festival. Na festivalu, ki velja za najpomembnejši italijanski festival filmov iz Srednje in Vzhodne Evrope.Tudi v tem letu bodo v Slovenskem etnografskem muzeju nadaljevali s ciklom pripovedovalskih in glasbenih večerov vSEM se poje, vSEM pripoveduje. V Žalcu bo od 25. do 27. januarja potekal 13. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Na odru tamkajšnjega Doma II. slovenskega tabora bodo nastopile skupine iz ZDA, Avstrije in Slovenije.

Jože Bartolj

kulturaV novo leto z novo glasbo30 tržaški filmski festivalSEM pripovedujeBumfest

Naš gost

VEČ ...|22. 12. 2018
Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina

Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.

Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina

Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.

družbaizobraževanjepogovordediščina

Naš gost

Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina
Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.
VEČ ...|22. 12. 2018
Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina
Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovordediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.
VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Naš gost

VEČ ...|3. 11. 2018
Gostja dr. Nataša Rogelja

Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.

Gostja dr. Nataša Rogelja

Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.

antropologijajadranjeTrinajsti mesecnomadizem

Naš gost

Gostja dr. Nataša Rogelja
Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.
VEČ ...|3. 11. 2018
Gostja dr. Nataša Rogelja
Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.

Damijana Medved

antropologijajadranjeTrinajsti mesecnomadizem

Dogodki

VEČ ...|7. 9. 2018
9. radijsko kolesarjenje od Marije k Mariji

Nataša Ličen se je v Šentrupertu pogovarjala s Stankom Okornom, članom društva Etno družabno.

9. radijsko kolesarjenje od Marije k Mariji

Nataša Ličen se je v Šentrupertu pogovarjala s Stankom Okornom, članom društva Etno družabno.

Kolesarjenje 2018

Dogodki

9. radijsko kolesarjenje od Marije k Mariji
Nataša Ličen se je v Šentrupertu pogovarjala s Stankom Okornom, članom društva Etno družabno.
VEČ ...|7. 9. 2018
9. radijsko kolesarjenje od Marije k Mariji
Nataša Ličen se je v Šentrupertu pogovarjala s Stankom Okornom, članom društva Etno družabno.

Radio Ognjišče

Kolesarjenje 2018

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 7. 2018
Etno festival Okarina na Bledu, V Pulju nagrada Maruši Majer, Rossini v Kopru

Na Bledu se začenja etno festival Okarina, na katerem se bo zvrstilo 15 koncertov izvajalcev iz Evrope, Afrike, Južne Amerike in Hong Konga. Na filmskem festivalu v Pulju je slovenska igralka Maruša Majer prejela zlato areno za glavno žensko vlogo v filmu Ivan. Dvorana sv. Frančiška Asiškega v Kopru je gostila operni večer, posvečen italijanskemu skladatelju Gioacchinu Rossiniju.

Etno festival Okarina na Bledu, V Pulju nagrada Maruši Majer, Rossini v Kopru

Na Bledu se začenja etno festival Okarina, na katerem se bo zvrstilo 15 koncertov izvajalcev iz Evrope, Afrike, Južne Amerike in Hong Konga. Na filmskem festivalu v Pulju je slovenska igralka Maruša Majer prejela zlato areno za glavno žensko vlogo v filmu Ivan. Dvorana sv. Frančiška Asiškega v Kopru je gostila operni večer, posvečen italijanskemu skladatelju Gioacchinu Rossiniju.

kulturaglasbafilmfestival

Kulturni utrinki

Etno festival Okarina na Bledu, V Pulju nagrada Maruši Majer, Rossini v Kopru
Na Bledu se začenja etno festival Okarina, na katerem se bo zvrstilo 15 koncertov izvajalcev iz Evrope, Afrike, Južne Amerike in Hong Konga. Na filmskem festivalu v Pulju je slovenska igralka Maruša Majer prejela zlato areno za glavno žensko vlogo v filmu Ivan. Dvorana sv. Frančiška Asiškega v Kopru je gostila operni večer, posvečen italijanskemu skladatelju Gioacchinu Rossiniju.
VEČ ...|23. 7. 2018
Etno festival Okarina na Bledu, V Pulju nagrada Maruši Majer, Rossini v Kopru
Na Bledu se začenja etno festival Okarina, na katerem se bo zvrstilo 15 koncertov izvajalcev iz Evrope, Afrike, Južne Amerike in Hong Konga. Na filmskem festivalu v Pulju je slovenska igralka Maruša Majer prejela zlato areno za glavno žensko vlogo v filmu Ivan. Dvorana sv. Frančiška Asiškega v Kopru je gostila operni večer, posvečen italijanskemu skladatelju Gioacchinu Rossiniju.

Marjan Bunič

kulturaglasbafilmfestival

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 3. 2018
Dediščina otroštva

V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

Dediščina otroštva

V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Dediščina otroštva
V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.
VEČ ...|6. 3. 2018
Dediščina otroštva
V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

Nataša Ličen

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 2. 2018
Spomini na otroštvo v mestu Kranj

Tatjana Dolžan Eržen, etnologinja in kustosinja s kranjskega muzeja, je predstavila ozadje nastajanja razstave En ten tentera, Spomini na otroštvo v mestu Kranj. Povedala je, s čim so se igrali, kako so si zapolnjevali čas otroštva in kaj je najbolj značilno za igro otrok na mestnih ulicah.

Spomini na otroštvo v mestu Kranj

Tatjana Dolžan Eržen, etnologinja in kustosinja s kranjskega muzeja, je predstavila ozadje nastajanja razstave En ten tentera, Spomini na otroštvo v mestu Kranj. Povedala je, s čim so se igrali, kako so si zapolnjevali čas otroštva in kaj je najbolj značilno za igro otrok na mestnih ulicah.

kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Spomini na otroštvo v mestu Kranj
Tatjana Dolžan Eržen, etnologinja in kustosinja s kranjskega muzeja, je predstavila ozadje nastajanja razstave En ten tentera, Spomini na otroštvo v mestu Kranj. Povedala je, s čim so se igrali, kako so si zapolnjevali čas otroštva in kaj je najbolj značilno za igro otrok na mestnih ulicah.
VEČ ...|27. 2. 2018
Spomini na otroštvo v mestu Kranj
Tatjana Dolžan Eržen, etnologinja in kustosinja s kranjskega muzeja, je predstavila ozadje nastajanja razstave En ten tentera, Spomini na otroštvo v mestu Kranj. Povedala je, s čim so se igrali, kako so si zapolnjevali čas otroštva in kaj je najbolj značilno za igro otrok na mestnih ulicah.

Nataša Ličen

kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 1. 2018
Dediščina pritrkavanja

Dr. Mojca Kovačič, etnomuzikologinja, raziskovalka, je predstavila bogastvo pritrkavanja v našem prostoru. Tradicija pritrkavanja je pestrejša, kot si morda večina predstavlja.

Dediščina pritrkavanja

Dr. Mojca Kovačič, etnomuzikologinja, raziskovalka, je predstavila bogastvo pritrkavanja v našem prostoru. Tradicija pritrkavanja je pestrejša, kot si morda večina predstavlja.

kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Dediščina pritrkavanja
Dr. Mojca Kovačič, etnomuzikologinja, raziskovalka, je predstavila bogastvo pritrkavanja v našem prostoru. Tradicija pritrkavanja je pestrejša, kot si morda večina predstavlja.
VEČ ...|30. 1. 2018
Dediščina pritrkavanja
Dr. Mojca Kovačič, etnomuzikologinja, raziskovalka, je predstavila bogastvo pritrkavanja v našem prostoru. Tradicija pritrkavanja je pestrejša, kot si morda večina predstavlja.

Nataša Ličen

kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 1. 2018
Unescova konvencija o varovanju dediščine

Mag. Adela Pukelj s Slovenskega etnografskega muzeja je spregovorila o Unescovi konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine na nacionalni ravni.

Unescova konvencija o varovanju dediščine

Mag. Adela Pukelj s Slovenskega etnografskega muzeja je spregovorila o Unescovi konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine na nacionalni ravni.

kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Unescova konvencija o varovanju dediščine
Mag. Adela Pukelj s Slovenskega etnografskega muzeja je spregovorila o Unescovi konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine na nacionalni ravni.
VEČ ...|23. 1. 2018
Unescova konvencija o varovanju dediščine
Mag. Adela Pukelj s Slovenskega etnografskega muzeja je spregovorila o Unescovi konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine na nacionalni ravni.

Nataša Ličen

kulturaizobraževanje

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 9. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

Alen Salihović

infopogovorsvpmklemen jakličustavno sodišče

Globine

VEČ ...|10. 9. 2019
O izpuščanju

Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

O izpuščanju

Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijpogovor

Sol in luč

VEČ ...|17. 9. 2019
Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2019
Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanjepogovor

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Jože Bartolj

kulturaRafko ValenčičJožko KertBoštjan Novak

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Iz Betanije

VEČ ...|18. 9. 2019
Vzgoja za vrednote

Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Vzgoja za vrednote

Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Mateja Subotičanec

mladivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2019
Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanjepogovor