O klasiki drugače
VEČ ...|10. 11. 2019
Svetniške pesmi; V prestol slave vekovite, Pridi vsa krščanska čreda, ter drugi del večernic v čast sv. Barbari.
Praznik Vseh svetnikov narekuje vsebino novemberskih oddaj v katerih predstavljamo svetniške pesmi iz ljudske pesmarice. V drugem delu pa smo poslušali še drugi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.
O klasiki drugače
Svetniške pesmi; V prestol slave vekovite, Pridi vsa krščanska čreda, ter drugi del večernic v čast sv. Barbari.
VEČ ...|10. 11. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|3. 11. 2019
Svetniške pesmi in Amante Franzoni, Večernice v čast sv. Barbari.
Ob bližnjem prazniku Vseh svetnikov smo predstavili pesmi svetnikov, ki jih najdemo v ljudski pesmarici (Zadonite pevski zbori,Dominik Savio, Sveti Jožef). V drugem delu pa smo poslušali še prvi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.
O klasiki drugače
Svetniške pesmi in Amante Franzoni, Večernice v čast sv. Barbari.
VEČ ...|3. 11. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|27. 10. 2019
Tri Marijine pesmi in Salve Regina, Antonia Vivaldija.
Predstavili smo tri Marijine pesmi (Naj ti zvijem, Mati mila, O, Brezmadežna, O, Devica, pomočnica) , v drugem delu pa poslušali še dve uglasbitvi besedila Salve Regina, skladatelja Antonia Vivaldija.
O klasiki drugače
Tri Marijine pesmi in Salve Regina, Antonia Vivaldija.
VEČ ...|27. 10. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|20. 10. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Biberjev Rožni venec.
Predstavili smo tri Marijine pesmi (Marija, ti pomagaj nam, Marijo častimo, pred Njo pokleknimo, Naj odkrijem, Mati, mila), v drugem delu pa smo poslušali uglasbitev zadnje skrivnosti veselega dela in prvi dve skrivnosti častitljivega dela rožnega venca skladatelja Franza Biberja.
O klasiki drugače
Razlaga treh Marijinih pesmi in Biberjev Rožni venec.
VEČ ...|20. 10. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|13. 10. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Biberjev Rožni venec.
Nadaljujevali smo s predstavitvijo Marijih pesmi (Marija, pomagaj nam sleherni čas, Marija stvarjenja si dika, Marija, skoz življenje), v drugem delu pa poslušali uglasbitev dela rožnega venca, skladatelja Franza Biberja.
O klasiki drugače
Razlaga treh Marijinih pesmi in Biberjev Rožni venec.
VEČ ...|13. 10. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|6. 10. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.
Mesec oktober je Marijin mesec, tako smo v oddaji slišali predstavitev treh ljudskih Marijinih pesmi (Marija, Mati moja, Marija, o sladko ime, Marija, nebeška kraljica) , v drugem delu pa še Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.
O klasiki drugače
Razlaga treh Marijinih pesmi in Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.
VEČ ...|6. 10. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|29. 9. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Mendelssohnov Magnificat.
Tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali razlago treh Marijinih pesmi (Lepo se jutranja zarja zlati, Lepšega v nebesih ni, Marija, Mati ljubljena), v drugem delu pa smo poslušali Magnificat skladatelja Felixa Mendelsohna.
O klasiki drugače
Razlaga treh Marijinih pesmi in Mendelssohnov Magnificat.
VEČ ...|29. 9. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|22. 9. 2019
Razlaga pesmi Kraljica venca rožnega, Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija. Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.
Tokratna oddaja O klasiki drugače je bila mala priprava na mesec oktober, saj smo v prvem delu slišali razlago pesmi Kraljica venca rožnega, sledili sta še razlagi pesmi Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija, v drugem delu pa smo poslušali Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.
O klasiki drugače
Razlaga pesmi Kraljica venca rožnega, Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija. Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.
VEČ ...|22. 9. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|15. 9. 2019
Predstavitev treh Marijinih pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja.
Predstavili smo tri Marijine pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja. V drugem delu pa smo poslušali Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.
O klasiki drugače
Predstavitev treh Marijinih pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja.
VEČ ...|15. 9. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|8. 9. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Večernice v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.
Na Marijin praznik smo poslušali razlago treh pesmi: Do Marije, Jaz sem otrok Marijin in Je angel Gospodov. Trem ljudskim pesmim smo pridružili še del Večernic v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.
O klasiki drugače
Razlaga treh Marijinih pesmi in Večernice v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.
VEČ ...|8. 9. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|1. 9. 2019
Tri Marijine pesmi in Večernice, Claudio Monteverdi.
Slišali smo razlago treh Marijinih pesmi (Čista Mati po porodu, Devica Marija, poglej zdaj na nas, Dajte hribi in doline), v drugem delu pa poslušali del Večernic v čast Devici Mariji, skladatelja Claudia Monteverdija.
O klasiki drugače
Tri Marijine pesmi in Večernice, Claudio Monteverdi.
VEČ ...|1. 9. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|25. 8. 2019
Druga iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi in Večernice v čast Materi Božji, Claudija Monteverdija.
V drugi iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi smo slišali razlago treh ljudskih pesmi (Češčena, Milostna si ti, Češčena bodi, o Kraljica, Danes odprto je sveto nebo), v nadaljevanju pa še Večernice v čast Materi Božji, Claudia Monteverdia.
O klasiki drugače
Druga iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi in Večernice v čast Materi Božji, Claudija Monteverdija.
VEČ ...|25. 8. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|18. 8. 2019
Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.
Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.
O klasiki drugače
Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.
VEČ ...|18. 8. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|11. 8. 2019
Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.
Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.
O klasiki drugače
Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.
VEČ ...|11. 8. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|4. 8. 2019
Prepesnitve psalmov in osma himna iz zbirke Čandoških himen, Georga Friedricha Haendla.
Tokrat smo poslušali razlago prepesnitve psalmov, ter poslušali pesem O dobri Jezus, moje vse, v drugem delu pa osmo himno iz zbirke Čandoških himen, Georga Friedricha Haendla.
O klasiki drugače
Prepesnitve psalmov in osma himna iz zbirke Čandoških himen, Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|4. 8. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|28. 7. 2019
Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
Mogočno se dvigni nam spev iz srca, je gotovo ena lepših evharističnih pesmi. Podrobno smo jo predstavili v tokratni oddaji, pa tudi pesmi Ljubi Jezus, tebi mi in Molite angeli. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedricha Haendla.
O klasiki drugače
Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
VEČ ...|28. 7. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|21. 7. 2019
Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
V oddaji O klasiki drugače nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi, Kralj neba je na oltarju, Jezus hoče v srce priti, Jezus, krasota angelska odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
O klasiki drugače
Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
VEČ ...|21. 7. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|14. 7. 2019
Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
Nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi (K tebi, Jezus ljubeznivi, Globoko vsi se priklonimo), tokratni drugi del oddaje pa bo oblikoval odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
O klasiki drugače
Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
VEČ ...|14. 7. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|7. 7. 2019
Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
O klasiki drugače
Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
VEČ ...|7. 7. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|30. 6. 2019
Razlaga treh evharističnih pesmi in Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.
Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (Jezus naj živi, Bodi hvaljeno, češčeno in Bog Oče, ki v nebesih, ter Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.
O klasiki drugače
Razlaga treh evharističnih pesmi in Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.
VEČ ...|30. 6. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|23. 6. 2019
Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.
Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.
O klasiki drugače
Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.
VEČ ...|23. 6. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|16. 6. 2019
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.
O klasiki drugače
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke
VEČ ...|16. 6. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|9. 6. 2019
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
O klasiki drugače
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
VEČ ...|9. 6. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|2. 6. 2019
Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
O klasiki drugače
Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
VEČ ...|2. 6. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|26. 5. 2019
Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
O klasiki drugače
Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
VEČ ...|26. 5. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|19. 5. 2019
Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
O klasiki drugače
Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|19. 5. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|12. 5. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).
Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
O klasiki drugače
Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).
VEČ ...|12. 5. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|5. 5. 2019
Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.
Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
O klasiki drugače
Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.
VEČ ...|5. 5. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|28. 4. 2019
Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.
V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.
O klasiki drugače
Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.
VEČ ...|28. 4. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|21. 4. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.
Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.
O klasiki drugače
Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.
VEČ ...|21. 4. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
O klasiki drugače
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
VEČ ...|14. 4. 2019
O klasiki drugače
VEČ ...|31. 3. 2019
Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
O klasiki drugače
Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
VEČ ...|31. 3. 2019
Priporočamo
|
Aktualno
Duhovna misel
VEČ ...|13. 11. 2019
A le eden
Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)
Kmetijska oddaja
VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina
Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.
Za življenje
VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.
Svetovalnica
VEČ ...|13. 11. 2019
Težave s sluhom
»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|10. 11. 2019
50. PGV in minister v Avstaliji
O 50. Pevsko-glasbenem večeru v Buenos Airesu, ki sta ga pripravili Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza - krovni mladinski slovenski organizaciji v Argentini. Poročali smo še o prvih dneh obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra J. Česnika pri rojakih v Avstraliji.
Ritem srca
VEČ ...|13. 11. 2019
SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel
Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.
V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele
Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.
Kulturni utrinki
VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.
Komentar Časnik.si
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.