Avdio arhiv Radia Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 6. 2020

Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Nataša Ličen

družba izobraževanje dediščina zgodovina kultura

Zakladi naše dediščine

Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

VEČ ...|2. 6. 2020

Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Nataša Ličen

družba izobraževanje dediščina zgodovina kultura

Svetovalnica

VEČ ...|2. 6. 2020

Slepi in slabovidni

Prvi junijski teden je namenjen slepim in slabovidnim, glavni namen je ozaveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah in težavah, s katerimi se srečujejo slepi. Konkretno in iz prve roke je o omenjenih izzivih v Svetovalnici spregovorila naša sodelavka Sonja Pungertnik.

Slepi in slabovidni

Prvi junijski teden je namenjen slepim in slabovidnim, glavni namen je ozaveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah in težavah, s katerimi se srečujejo slepi. Konkretno in iz prve roke je o omenjenih izzivih v Svetovalnici spregovorila naša sodelavka Sonja Pungertnik.

Tanja Dominko

družba odnosi svetovanje

Svetovalnica

Slepi in slabovidni

Prvi junijski teden je namenjen slepim in slabovidnim, glavni namen je ozaveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah in težavah, s katerimi se srečujejo slepi. Konkretno in iz prve roke je o omenjenih izzivih v Svetovalnici spregovorila naša sodelavka Sonja Pungertnik.

VEČ ...|2. 6. 2020

Slepi in slabovidni

Prvi junijski teden je namenjen slepim in slabovidnim, glavni namen je ozaveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah in težavah, s katerimi se srečujejo slepi. Konkretno in iz prve roke je o omenjenih izzivih v Svetovalnici spregovorila naša sodelavka Sonja Pungertnik.

Tanja Dominko

družba odnosi svetovanje

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentar koronavirus info politika

Naš pogled

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

VEČ ...|2. 6. 2020

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentar koronavirus info politika

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 6. 2020

Pevki z Gorenjske

Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.

Pevki z Gorenjske

Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.

Vesna Sever Borovnik

glasba kultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevki z Gorenjske

Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.

VEČ ...|1. 6. 2020

Pevki z Gorenjske

Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.

Vesna Sever Borovnik

glasba kultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|1. 6. 2020

Lahko jim podari samo denar, ali kako je Janez Janša protestnike oropal uporništva z razlogom

»Lahko ti podarim samo ljubezen,« so svoj čas prepevale transvestitne sestre. Kdo si je njihove ljubezni res želel, je drugo vprašanje, in podobnega bi si lahko zastavili tudi v naši politiki: kdo si želi ljubezni Janeza Janše?Na prvi pogled je vprašanje absurdno: le zakaj bi bilo pomembno, kdo si želi ljubezni predsednika vlade? In navsezadnje, zakaj bi si, izven kroga domačih, prijateljev ter mogoče kakšnega političnega prisklednika, kdorkoli srčno želel, da ga ima Janša rad?A po drugi strani nam to vprašanje lahko ponudi prikladen odgovor na drugo, precej zahtevnejše vprašanje: zakaj ljudje proti Janezu Janši pravzaprav sploh protestirajo?

Lahko jim podari samo denar, ali kako je Janez Janša protestnike oropal uporništva z razlogom

»Lahko ti podarim samo ljubezen,« so svoj čas prepevale transvestitne sestre. Kdo si je njihove ljubezni res želel, je drugo vprašanje, in podobnega bi si lahko zastavili tudi v naši politiki: kdo si želi ljubezni Janeza Janše?Na prvi pogled je vprašanje absurdno: le zakaj bi bilo pomembno, kdo si želi ljubezni predsednika vlade? In navsezadnje, zakaj bi si, izven kroga domačih, prijateljev ter mogoče kakšnega političnega prisklednika, kdorkoli srčno želel, da ga ima Janša rad?A po drugi strani nam to vprašanje lahko ponudi prikladen odgovor na drugo, precej zahtevnejše vprašanje: zakaj ljudje proti Janezu Janši pravzaprav sploh protestirajo?

Rok Čakš

komentar družba politika

Komentar Domovina.je

Lahko jim podari samo denar, ali kako je Janez Janša protestnike oropal uporništva z razlogom

»Lahko ti podarim samo ljubezen,« so svoj čas prepevale transvestitne sestre. Kdo si je njihove ljubezni res želel, je drugo vprašanje, in podobnega bi si lahko zastavili tudi v naši politiki: kdo si želi ljubezni Janeza Janše?Na prvi pogled je vprašanje absurdno: le zakaj bi bilo pomembno, kdo si želi ljubezni predsednika vlade? In navsezadnje, zakaj bi si, izven kroga domačih, prijateljev ter mogoče kakšnega političnega prisklednika, kdorkoli srčno želel, da ga ima Janša rad?A po drugi strani nam to vprašanje lahko ponudi prikladen odgovor na drugo, precej zahtevnejše vprašanje: zakaj ljudje proti Janezu Janši pravzaprav sploh protestirajo?

VEČ ...|1. 6. 2020

Lahko jim podari samo denar, ali kako je Janez Janša protestnike oropal uporništva z razlogom

»Lahko ti podarim samo ljubezen,« so svoj čas prepevale transvestitne sestre. Kdo si je njihove ljubezni res želel, je drugo vprašanje, in podobnega bi si lahko zastavili tudi v naši politiki: kdo si želi ljubezni Janeza Janše?Na prvi pogled je vprašanje absurdno: le zakaj bi bilo pomembno, kdo si želi ljubezni predsednika vlade? In navsezadnje, zakaj bi si, izven kroga domačih, prijateljev ter mogoče kakšnega političnega prisklednika, kdorkoli srčno želel, da ga ima Janša rad?A po drugi strani nam to vprašanje lahko ponudi prikladen odgovor na drugo, precej zahtevnejše vprašanje: zakaj ljudje proti Janezu Janši pravzaprav sploh protestirajo?

Rok Čakš

komentar družba politika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 5. 2020

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Matjaž Merljak

info rojaki italija venezuela

Slovencem po svetu in domovini

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

VEČ ...|31. 5. 2020

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Matjaž Merljak

info rojaki italija venezuela

Iz naših krajev

VEČ ...|30. 5. 2020

Slovenija

O načrtovanem širjenju proizvodnje ajdovske družbe Biaseparations v domačem kraju, vztrajanju Ptuja pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture, kljub nekaterim pomislekom zardi pomanjkanja finančnih sredstev, in o letini soli v Sečoveljskih solinah.

Slovenija

O načrtovanem širjenju proizvodnje ajdovske družbe Biaseparations v domačem kraju, vztrajanju Ptuja pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture, kljub nekaterim pomislekom zardi pomanjkanja finančnih sredstev, in o letini soli v Sečoveljskih solinah.

Andrej Šinko

družba

Iz naših krajev

Slovenija

O načrtovanem širjenju proizvodnje ajdovske družbe Biaseparations v domačem kraju, vztrajanju Ptuja pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture, kljub nekaterim pomislekom zardi pomanjkanja finančnih sredstev, in o letini soli v Sečoveljskih solinah.

VEČ ...|30. 5. 2020

Slovenija

O načrtovanem širjenju proizvodnje ajdovske družbe Biaseparations v domačem kraju, vztrajanju Ptuja pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture, kljub nekaterim pomislekom zardi pomanjkanja finančnih sredstev, in o letini soli v Sečoveljskih solinah.

Andrej Šinko

družba

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 5. 2020

Predstavitev junijskega Ognjišča

Gost meseca junija je celovški škof Jože Marketz, kako je potekal verouk na domu, v prilogi predstavljajo svet čebel, v temi meseca pa o glasbi in njenih pozitivnih učinkih na naša čustva, motivacijo in učinkovitost. Urednik Matej Erjavec je pojasnil, kako bo letos potekalo junijsko romanje bolnikov na Brezje in povabil k prebiranju posebne ponudbe za zakramente: prvo obhajilo, birma in krst.

Predstavitev junijskega Ognjišča

Gost meseca junija je celovški škof Jože Marketz, kako je potekal verouk na domu, v prilogi predstavljajo svet čebel, v temi meseca pa o glasbi in njenih pozitivnih učinkih na naša čustva, motivacijo in učinkovitost. Urednik Matej Erjavec je pojasnil, kako bo letos potekalo junijsko romanje bolnikov na Brezje in povabil k prebiranju posebne ponudbe za zakramente: prvo obhajilo, birma in krst.

Matjaž Merljak

info ognjišče

Informativni prispevki

Predstavitev junijskega Ognjišča

Gost meseca junija je celovški škof Jože Marketz, kako je potekal verouk na domu, v prilogi predstavljajo svet čebel, v temi meseca pa o glasbi in njenih pozitivnih učinkih na naša čustva, motivacijo in učinkovitost. Urednik Matej Erjavec je pojasnil, kako bo letos potekalo junijsko romanje bolnikov na Brezje in povabil k prebiranju posebne ponudbe za zakramente: prvo obhajilo, birma in krst.

VEČ ...|29. 5. 2020

Predstavitev junijskega Ognjišča

Gost meseca junija je celovški škof Jože Marketz, kako je potekal verouk na domu, v prilogi predstavljajo svet čebel, v temi meseca pa o glasbi in njenih pozitivnih učinkih na naša čustva, motivacijo in učinkovitost. Urednik Matej Erjavec je pojasnil, kako bo letos potekalo junijsko romanje bolnikov na Brezje in povabil k prebiranju posebne ponudbe za zakramente: prvo obhajilo, birma in krst.

Matjaž Merljak

info ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|29. 5. 2020

Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

Blaž Lesnik

narava planinstvo planinske koče obisk koronavirus

Doživetja narave

Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

VEČ ...|29. 5. 2020

Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

Blaž Lesnik

narava planinstvo planinske koče obisk koronavirus

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|28. 5. 2020

Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Marjan Bunič

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

VEČ ...|28. 5. 2020

Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Marjan Bunič

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 5. 2020

Tamara Griesser Pečar: Pravne podlage za izročitev jugoslovanskih vojnih ujetnikov ni bilo. Kar zmenili so se.

Spomnimo se, kaj se je zgodilo maja in junija leta 1945. Zaradi prodiranja partizanov sta se slovenska narodna vlada, ki je bila ustanovljena na Taboru v Ljubljani 3. maja 1945, in večina Slovenske narodne vojske umaknili v britansko okupacijsko cono na Koroškem. Tam so Britanci domobrance nastanili v taborišču Vetrinj. Niso pa odšli samo domobranci, temveč tudi četniki, domobrani, ustaši. Spremljali so jih številni civilisti. Britanci so vse te jugoslovanske enote predali Titovim četam. Repatriacija se je začela 18. maja, trajala pa je do konca meseca.

Tamara Griesser Pečar: Pravne podlage za izročitev jugoslovanskih vojnih ujetnikov ni bilo. Kar zmenili so se.

Spomnimo se, kaj se je zgodilo maja in junija leta 1945. Zaradi prodiranja partizanov sta se slovenska narodna vlada, ki je bila ustanovljena na Taboru v Ljubljani 3. maja 1945, in večina Slovenske narodne vojske umaknili v britansko okupacijsko cono na Koroškem. Tam so Britanci domobrance nastanili v taborišču Vetrinj. Niso pa odšli samo domobranci, temveč tudi četniki, domobrani, ustaši. Spremljali so jih številni civilisti. Britanci so vse te jugoslovanske enote predali Titovim četam. Repatriacija se je začela 18. maja, trajala pa je do konca meseca.

Tamara Griesser Pečar

komentar družba politika

Komentar Časnik.si

Tamara Griesser Pečar: Pravne podlage za izročitev jugoslovanskih vojnih ujetnikov ni bilo. Kar zmenili so se.

Spomnimo se, kaj se je zgodilo maja in junija leta 1945. Zaradi prodiranja partizanov sta se slovenska narodna vlada, ki je bila ustanovljena na Taboru v Ljubljani 3. maja 1945, in večina Slovenske narodne vojske umaknili v britansko okupacijsko cono na Koroškem. Tam so Britanci domobrance nastanili v taborišču Vetrinj. Niso pa odšli samo domobranci, temveč tudi četniki, domobrani, ustaši. Spremljali so jih številni civilisti. Britanci so vse te jugoslovanske enote predali Titovim četam. Repatriacija se je začela 18. maja, trajala pa je do konca meseca.

VEČ ...|27. 5. 2020

Tamara Griesser Pečar: Pravne podlage za izročitev jugoslovanskih vojnih ujetnikov ni bilo. Kar zmenili so se.

Spomnimo se, kaj se je zgodilo maja in junija leta 1945. Zaradi prodiranja partizanov sta se slovenska narodna vlada, ki je bila ustanovljena na Taboru v Ljubljani 3. maja 1945, in večina Slovenske narodne vojske umaknili v britansko okupacijsko cono na Koroškem. Tam so Britanci domobrance nastanili v taborišču Vetrinj. Niso pa odšli samo domobranci, temveč tudi četniki, domobrani, ustaši. Spremljali so jih številni civilisti. Britanci so vse te jugoslovanske enote predali Titovim četam. Repatriacija se je začela 18. maja, trajala pa je do konca meseca.

Tamara Griesser Pečar

komentar družba politika

Svetovalnica

VEČ ...|25. 5. 2020

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripraviti skutine ali orehove štruklje, kako narediti domače njoke, o pripravi piškotov, domačega biskvita in tudi kuhanju juhe je beseda tekla v tokratni oddaji.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripraviti skutine ali orehove štruklje, kako narediti domače njoke, o pripravi piškotov, domačega biskvita in tudi kuhanju juhe je beseda tekla v tokratni oddaji.

Matjaž Merljak

svetovanje kuhanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripraviti skutine ali orehove štruklje, kako narediti domače njoke, o pripravi piškotov, domačega biskvita in tudi kuhanju juhe je beseda tekla v tokratni oddaji.

VEČ ...|25. 5. 2020

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripraviti skutine ali orehove štruklje, kako narediti domače njoke, o pripravi piškotov, domačega biskvita in tudi kuhanju juhe je beseda tekla v tokratni oddaji.

Matjaž Merljak

svetovanje kuhanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|25. 5. 2020

Domači ravioli

Naredimo vlečeno rezančno testo (dodamo jajce in olje), ki ga na roko razvaljamo. Za nadev vzamemo mešano meso (govedina, svinjina ...), ki ga fino sesekljamo ali zmeljemo, ki mu dodamo prepraženo čebulo ali drobnjak, česen, jajce, peteršilj in iz tega oblikujemo kroglice. Položimo jih na razvaljano testo, s koleščkom ga razrežemo in zagrnemo ter z vilicami zatesnimo robove. Skuhamo v slani vodi.

Domači ravioli

Naredimo vlečeno rezančno testo (dodamo jajce in olje), ki ga na roko razvaljamo. Za nadev vzamemo mešano meso (govedina, svinjina ...), ki ga fino sesekljamo ali zmeljemo, ki mu dodamo prepraženo čebulo ali drobnjak, česen, jajce, peteršilj in iz tega oblikujemo kroglice. Položimo jih na razvaljano testo, s koleščkom ga razrežemo in zagrnemo ter z vilicami zatesnimo robove. Skuhamo v slani vodi.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Domači ravioli

Naredimo vlečeno rezančno testo (dodamo jajce in olje), ki ga na roko razvaljamo. Za nadev vzamemo mešano meso (govedina, svinjina ...), ki ga fino sesekljamo ali zmeljemo, ki mu dodamo prepraženo čebulo ali drobnjak, česen, jajce, peteršilj in iz tega oblikujemo kroglice. Položimo jih na razvaljano testo, s koleščkom ga razrežemo in zagrnemo ter z vilicami zatesnimo robove. Skuhamo v slani vodi.

VEČ ...|25. 5. 2020

Domači ravioli

Naredimo vlečeno rezančno testo (dodamo jajce in olje), ki ga na roko razvaljamo. Za nadev vzamemo mešano meso (govedina, svinjina ...), ki ga fino sesekljamo ali zmeljemo, ki mu dodamo prepraženo čebulo ali drobnjak, česen, jajce, peteršilj in iz tega oblikujemo kroglice. Položimo jih na razvaljano testo, s koleščkom ga razrežemo in zagrnemo ter z vilicami zatesnimo robove. Skuhamo v slani vodi.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 5. 2020

Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal

Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal

Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Aleš Meden

družba koronavirus komentar politika

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal

Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|25. 5. 2020

Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal

Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Aleš Meden

družba koronavirus komentar politika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|24. 5. 2020

Praznik doma in v župniji

Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Praznik doma in v župniji

Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Jure Sešek

Zgodbe za otroke mladi otroci vzgoja šmarnice pravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Praznik doma in v župniji

Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

VEČ ...|24. 5. 2020

Praznik doma in v župniji

Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Jure Sešek

Zgodbe za otroke mladi otroci vzgoja šmarnice pravljice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 5. 2020

60. obletnica San Martina

Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.

60. obletnica San Martina

Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.

Matjaž Merljak

info rojaki argentina venezuela karitas

Slovencem po svetu in domovini

60. obletnica San Martina

Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.

VEČ ...|24. 5. 2020

60. obletnica San Martina

Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.

Matjaž Merljak

info rojaki argentina venezuela karitas

Moja zgodba

VEČ ...|24. 5. 2020

Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Tanja Dominko

družba kultura politika

Moja zgodba

Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

VEČ ...|24. 5. 2020

Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Tanja Dominko

družba kultura politika

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|24. 5. 2020

Da bi delovali v korist ubogim in tistim, ki so na obrobju med pandemijo covid-19

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine.

Da bi delovali v korist ubogim in tistim, ki so na obrobju med pandemijo covid-19

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine.

JRS Matjaž Merljak

begunci

Gradimo odprto družbo

Da bi delovali v korist ubogim in tistim, ki so na obrobju med pandemijo covid-19

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine.

VEČ ...|24. 5. 2020

Da bi delovali v korist ubogim in tistim, ki so na obrobju med pandemijo covid-19

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine.

JRS Matjaž Merljak

begunci

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2020

Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije

Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije

Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

Nataša Ličen

izobraževanje svetovanje zdravstvo kulinarika prehrana vzgoja

Svetovalnica

Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije

Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

VEČ ...|22. 5. 2020

Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije

Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

Nataša Ličen

izobraževanje svetovanje zdravstvo kulinarika prehrana vzgoja

Petkov večer

VEČ ...|22. 5. 2020

S harmoniko po domače

Glasbene želje poslušalcev, pogovor z njimi in klepet z Ivanko Kraševec.

S harmoniko po domače

Glasbene želje poslušalcev, pogovor z njimi in klepet z Ivanko Kraševec.

Marjan Bunič

glasba harmonika

Petkov večer

S harmoniko po domače

Glasbene želje poslušalcev, pogovor z njimi in klepet z Ivanko Kraševec.

VEČ ...|22. 5. 2020

S harmoniko po domače

Glasbene želje poslušalcev, pogovor z njimi in klepet z Ivanko Kraševec.

Marjan Bunič

glasba harmonika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 5. 2020

Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!

V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.

Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!

V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.

Robert Božič

kmetijstvo izobraževanje svetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!

V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.

VEČ ...|21. 5. 2020

Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!

V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.

Robert Božič

kmetijstvo izobraževanje svetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|20. 5. 2020

Pravne zagate

V našem studiu je bila redna gostja Mateja Maček, strokovnjakinja za pravo. Odgovarjala je na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

V našem studiu je bila redna gostja Mateja Maček, strokovnjakinja za pravo. Odgovarjala je na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Tanja Dominko

svetovanje

Svetovalnica

Pravne zagate

V našem studiu je bila redna gostja Mateja Maček, strokovnjakinja za pravo. Odgovarjala je na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

VEČ ...|20. 5. 2020

Pravne zagate

V našem studiu je bila redna gostja Mateja Maček, strokovnjakinja za pravo. Odgovarjala je na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Tanja Dominko

svetovanje

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|19. 5. 2020

Marijin oltarček

Dva dneva po njegovem rojstvu je Polona končno lahko obiskala bratca in mamico v porodnišnici. Kot darilo so prinesli Marijin kipec. Po treh mesecih je mali Jošt končno prišel domov. To je bil poseben dan.

Marijin oltarček

Dva dneva po njegovem rojstvu je Polona končno lahko obiskala bratca in mamico v porodnišnici. Kot darilo so prinesli Marijin kipec. Po treh mesecih je mali Jošt končno prišel domov. To je bil poseben dan.

Jure Sešek

Zgodbe za otroke mladi otroci vzgoja šmarnice pravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marijin oltarček

Dva dneva po njegovem rojstvu je Polona končno lahko obiskala bratca in mamico v porodnišnici. Kot darilo so prinesli Marijin kipec. Po treh mesecih je mali Jošt končno prišel domov. To je bil poseben dan.

VEČ ...|19. 5. 2020

Marijin oltarček

Dva dneva po njegovem rojstvu je Polona končno lahko obiskala bratca in mamico v porodnišnici. Kot darilo so prinesli Marijin kipec. Po treh mesecih je mali Jošt končno prišel domov. To je bil poseben dan.

Jure Sešek

Zgodbe za otroke mladi otroci vzgoja šmarnice pravljice

Svetovalnica

VEČ ...|19. 5. 2020

Družinska oskrba

V Svetovalnici smo govorili o družinski oskrbi, negi in pomoči onemoglim, bolnim in invalidnim ljudem. Če doma skrbite starega človeka, spadave v veliko nevidno družbo, ki v Sloveniji šteje več kot 200.000 ljudi. Kaj prinaša domača oskrba, kakšen odnos vzpostaviti in kako prisluhniti drug drugemu? Naša gostja je bila gospa Alojzija Fink

Družinska oskrba

V Svetovalnici smo govorili o družinski oskrbi, negi in pomoči onemoglim, bolnim in invalidnim ljudem. Če doma skrbite starega človeka, spadave v veliko nevidno družbo, ki v Sloveniji šteje več kot 200.000 ljudi. Kaj prinaša domača oskrba, kakšen odnos vzpostaviti in kako prisluhniti drug drugemu? Naša gostja je bila gospa Alojzija Fink

Blaž Lesnik

družba pogovor svetovanje

Svetovalnica

Družinska oskrba

V Svetovalnici smo govorili o družinski oskrbi, negi in pomoči onemoglim, bolnim in invalidnim ljudem. Če doma skrbite starega človeka, spadave v veliko nevidno družbo, ki v Sloveniji šteje več kot 200.000 ljudi. Kaj prinaša domača oskrba, kakšen odnos vzpostaviti in kako prisluhniti drug drugemu? Naša gostja je bila gospa Alojzija Fink

VEČ ...|19. 5. 2020

Družinska oskrba

V Svetovalnici smo govorili o družinski oskrbi, negi in pomoči onemoglim, bolnim in invalidnim ljudem. Če doma skrbite starega človeka, spadave v veliko nevidno družbo, ki v Sloveniji šteje več kot 200.000 ljudi. Kaj prinaša domača oskrba, kakšen odnos vzpostaviti in kako prisluhniti drug drugemu? Naša gostja je bila gospa Alojzija Fink

Blaž Lesnik

družba pogovor svetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|18. 5. 2020

Alkohol in droge v času epidemije DrogArt

V času epidemije so mladi bolj posegali po alkoholu, je pokazala raziskava v združenju DrogArt. O tem in o problemu drog smo se pogovarjali z Anjo Mihevc in Natalijo Tetičkovič Bogataj.

Alkohol in droge v času epidemije DrogArt

V času epidemije so mladi bolj posegali po alkoholu, je pokazala raziskava v združenju DrogArt. O tem in o problemu drog smo se pogovarjali z Anjo Mihevc in Natalijo Tetičkovič Bogataj.

Tanja Dominko

družba mladi vzgoja

Svetovalnica

Alkohol in droge v času epidemije DrogArt

V času epidemije so mladi bolj posegali po alkoholu, je pokazala raziskava v združenju DrogArt. O tem in o problemu drog smo se pogovarjali z Anjo Mihevc in Natalijo Tetičkovič Bogataj.

VEČ ...|18. 5. 2020

Alkohol in droge v času epidemije DrogArt

V času epidemije so mladi bolj posegali po alkoholu, je pokazala raziskava v združenju DrogArt. O tem in o problemu drog smo se pogovarjali z Anjo Mihevc in Natalijo Tetičkovič Bogataj.

Tanja Dominko

družba mladi vzgoja

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 5. 2020

Peter Merše: Prvi znaki diktature

Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše: Prvi znaki diktature

Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentar družba koronavirus

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Prvi znaki diktature

Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|18. 5. 2020

Peter Merše: Prvi znaki diktature

Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentar družba koronavirus

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|17. 5. 2020

Družina kot domača cerkev

V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Družina kot domača cerkev

V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Marjana Debevec

Cerkev duhovnost koronavirus

Utrip Cerkve v Sloveniji

Družina kot domača cerkev

V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|17. 5. 2020

Družina kot domača cerkev

V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Marjana Debevec

Cerkev duhovnost koronavirus

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 5. 2020

Neuresničen 7. člen ADP

O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

Neuresničen 7. člen ADP

O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

Matjaž Merljak

info rojaki avstrija argentina italija

Slovencem po svetu in domovini

Neuresničen 7. člen ADP

O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

VEČ ...|17. 5. 2020

Neuresničen 7. člen ADP

O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

Matjaž Merljak

info rojaki avstrija argentina italija

Rožni venec

VEČ ...|17. 5. 2020

Častitljivi del

Molili so člani Karitas iz župnije Domžale.

Častitljivi del

Molili so člani Karitas iz župnije Domžale.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del

Molili so člani Karitas iz župnije Domžale.

VEČ ...|17. 5. 2020

Častitljivi del

Molili so člani Karitas iz župnije Domžale.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|17. 5. 2020

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 17.5.

Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pela sta Lučka Fortek in Dominik Hojnik.

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 17.5.

Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pela sta Lučka Fortek in Dominik Hojnik.

Radio Ognjišče RTV Slovenija

duhovnost

Sveta maša

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 17.5.

Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pela sta Lučka Fortek in Dominik Hojnik.

VEČ ...|17. 5. 2020

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 17.5.

Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pela sta Lučka Fortek in Dominik Hojnik.

Radio Ognjišče RTV Slovenija

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 5. 2020

Pred 24. leti je Slovenijo obiskal sveti papež Janez Pavel II.

Na današnji dan pred 24. leti je Slovenijo prvič obiskal danes že sveti papež Janez Pavel II. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je priromal k Mariji Pomagaj na Brezje nato pa pod geslom Oče, potrdi nas v veri obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Na obisk narodnega Marijinega svetišča je dopoldne na trgu pred baziliko na Brezjah spomnil tudi rektor p. Robert Bahčič.

Pred 24. leti je Slovenijo obiskal sveti papež Janez Pavel II.

Na današnji dan pred 24. leti je Slovenijo prvič obiskal danes že sveti papež Janez Pavel II. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je priromal k Mariji Pomagaj na Brezje nato pa pod geslom Oče, potrdi nas v veri obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Na obisk narodnega Marijinega svetišča je dopoldne na trgu pred baziliko na Brezjah spomnil tudi rektor p. Robert Bahčič.

Alen Salihović

info duhovnost

Informativni prispevki

Pred 24. leti je Slovenijo obiskal sveti papež Janez Pavel II.

Na današnji dan pred 24. leti je Slovenijo prvič obiskal danes že sveti papež Janez Pavel II. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je priromal k Mariji Pomagaj na Brezje nato pa pod geslom Oče, potrdi nas v veri obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Na obisk narodnega Marijinega svetišča je dopoldne na trgu pred baziliko na Brezjah spomnil tudi rektor p. Robert Bahčič.

VEČ ...|17. 5. 2020

Pred 24. leti je Slovenijo obiskal sveti papež Janez Pavel II.

Na današnji dan pred 24. leti je Slovenijo prvič obiskal danes že sveti papež Janez Pavel II. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je priromal k Mariji Pomagaj na Brezje nato pa pod geslom Oče, potrdi nas v veri obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Na obisk narodnega Marijinega svetišča je dopoldne na trgu pred baziliko na Brezjah spomnil tudi rektor p. Robert Bahčič.

Alen Salihović

info duhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|16. 5. 2020

Babi in dedi

Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.

Babi in dedi

Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.

Jure Sešek

Zgodbe za otroke duhovnost mladi otroci odnosi šmarnice pravljice zgodbe

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Babi in dedi

Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.

VEČ ...|16. 5. 2020

Babi in dedi

Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.

Jure Sešek

Zgodbe za otroke duhovnost mladi otroci odnosi šmarnice pravljice zgodbe

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 5. 2020

Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe

Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?

Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe

Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?

Robert Božič

kmetijstvo svetovanje politika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe

Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?

VEČ ...|15. 5. 2020

Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe

Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?

Robert Božič

kmetijstvo svetovanje politika

Pogovor o

VEČ ...|13. 5. 2020

Šolanje v času pandemije

Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

Šolanje v času pandemije

Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

Tanja Dominko

šolanje izobraževanje

Pogovor o

Šolanje v času pandemije

Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

VEČ ...|13. 5. 2020

Šolanje v času pandemije

Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

Tanja Dominko

šolanje izobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 5. 2020

Slovensko mleko nas povezuje

Akcija, Slovensko mleko nas povezuje, v kateri so svoje moči združile mlekarne in skoraj vsi trgovci, nagovarja potrošnike, da z rednim poseganjem po slovenskih mlečnih izdelkih lahko bistveno doprinesejo k stabilnosti mlečnega sektorja. Ko vsak od nas poseže po domačem izdelku, podpre našega kmeta in delovna mesta v slovenskih podjetjih.

Slovensko mleko nas povezuje

Akcija, Slovensko mleko nas povezuje, v kateri so svoje moči združile mlekarne in skoraj vsi trgovci, nagovarja potrošnike, da z rednim poseganjem po slovenskih mlečnih izdelkih lahko bistveno doprinesejo k stabilnosti mlečnega sektorja. Ko vsak od nas poseže po domačem izdelku, podpre našega kmeta in delovna mesta v slovenskih podjetjih.

Robert Božič

kmetijstvo svetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Slovensko mleko nas povezuje

Akcija, Slovensko mleko nas povezuje, v kateri so svoje moči združile mlekarne in skoraj vsi trgovci, nagovarja potrošnike, da z rednim poseganjem po slovenskih mlečnih izdelkih lahko bistveno doprinesejo k stabilnosti mlečnega sektorja. Ko vsak od nas poseže po domačem izdelku, podpre našega kmeta in delovna mesta v slovenskih podjetjih.

VEČ ...|13. 5. 2020

Slovensko mleko nas povezuje

Akcija, Slovensko mleko nas povezuje, v kateri so svoje moči združile mlekarne in skoraj vsi trgovci, nagovarja potrošnike, da z rednim poseganjem po slovenskih mlečnih izdelkih lahko bistveno doprinesejo k stabilnosti mlečnega sektorja. Ko vsak od nas poseže po domačem izdelku, podpre našega kmeta in delovna mesta v slovenskih podjetjih.

Robert Božič

kmetijstvo svetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|12. 5. 2020

Kuhajmo s sestro Nikolino

Ajdov kruh, mesne kroglice v paradižnikovi omaki, pehtranova potica, domača čokolada, krompirjevi polpeti, bučkin zavitek - to so bila vaša vprašanja, prisluhnite odgovorom sestre Nikoline.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Ajdov kruh, mesne kroglice v paradižnikovi omaki, pehtranova potica, domača čokolada, krompirjevi polpeti, bučkin zavitek - to so bila vaša vprašanja, prisluhnite odgovorom sestre Nikoline.

Matjaž Merljak

svetovanje kuhanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino

Ajdov kruh, mesne kroglice v paradižnikovi omaki, pehtranova potica, domača čokolada, krompirjevi polpeti, bučkin zavitek - to so bila vaša vprašanja, prisluhnite odgovorom sestre Nikoline.

VEČ ...|12. 5. 2020

Kuhajmo s sestro Nikolino

Ajdov kruh, mesne kroglice v paradižnikovi omaki, pehtranova potica, domača čokolada, krompirjevi polpeti, bučkin zavitek - to so bila vaša vprašanja, prisluhnite odgovorom sestre Nikoline.

Matjaž Merljak

svetovanje kuhanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|12. 5. 2020

Domača čokolada

1. recept: 1/2 kg sladkorja, 125 g masla, 9 dag kakava, 25 dag mleka v prahu, 1,5 dl vode. 2. recept: 1 kg sladkorja, 250 g masla, 10-15 dag kakava, 1/2 kg mleka v prahu, 2,5 dl vodeSkuhamo vodo s sladkorjem, vre naj 7 minut, nato dodamo maslo in odstavimo ter mešamo. Ko se stopi, med mešanjem dodajamo mleko v prahu in kakav. Dodamo še lešnike, mandlje ... Vlijemo v model (obložen s peki papirjem) in počakamo, da se ohladi. Joži je vprašala, če se sladkor lahko zamenja z medom, sestra ji je predlagala, naj poskusi s cvetličnim ali kostanjevim medom.

Domača čokolada

1. recept: 1/2 kg sladkorja, 125 g masla, 9 dag kakava, 25 dag mleka v prahu, 1,5 dl vode. 2. recept: 1 kg sladkorja, 250 g masla, 10-15 dag kakava, 1/2 kg mleka v prahu, 2,5 dl vodeSkuhamo vodo s sladkorjem, vre naj 7 minut, nato dodamo maslo in odstavimo ter mešamo. Ko se stopi, med mešanjem dodajamo mleko v prahu in kakav. Dodamo še lešnike, mandlje ... Vlijemo v model (obložen s peki papirjem) in počakamo, da se ohladi. Joži je vprašala, če se sladkor lahko zamenja z medom, sestra ji je predlagala, naj poskusi s cvetličnim ali kostanjevim medom.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Domača čokolada

1. recept: 1/2 kg sladkorja, 125 g masla, 9 dag kakava, 25 dag mleka v prahu, 1,5 dl vode. 2. recept: 1 kg sladkorja, 250 g masla, 10-15 dag kakava, 1/2 kg mleka v prahu, 2,5 dl vodeSkuhamo vodo s sladkorjem, vre naj 7 minut, nato dodamo maslo in odstavimo ter mešamo. Ko se stopi, med mešanjem dodajamo mleko v prahu in kakav. Dodamo še lešnike, mandlje ... Vlijemo v model (obložen s peki papirjem) in počakamo, da se ohladi. Joži je vprašala, če se sladkor lahko zamenja z medom, sestra ji je predlagala, naj poskusi s cvetličnim ali kostanjevim medom.

VEČ ...|12. 5. 2020

Domača čokolada

1. recept: 1/2 kg sladkorja, 125 g masla, 9 dag kakava, 25 dag mleka v prahu, 1,5 dl vode. 2. recept: 1 kg sladkorja, 250 g masla, 10-15 dag kakava, 1/2 kg mleka v prahu, 2,5 dl vodeSkuhamo vodo s sladkorjem, vre naj 7 minut, nato dodamo maslo in odstavimo ter mešamo. Ko se stopi, med mešanjem dodajamo mleko v prahu in kakav. Dodamo še lešnike, mandlje ... Vlijemo v model (obložen s peki papirjem) in počakamo, da se ohladi. Joži je vprašala, če se sladkor lahko zamenja z medom, sestra ji je predlagala, naj poskusi s cvetličnim ali kostanjevim medom.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 5. 2020

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

Tanja Dominko

družba koronavirus politika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

VEČ ...|11. 5. 2020

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

Tanja Dominko

družba koronavirus politika

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 5. 2020

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Radio Ognjišče

duhovnost molitev koronavirus

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

VEČ ...|11. 5. 2020

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Radio Ognjišče

duhovnost molitev koronavirus

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 5. 2020

Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu

Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu

Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Blaž Čermelj

družba politika koronavirus protesti

Komentar Domovina.je

Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu

Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|11. 5. 2020

Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu

Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Blaž Čermelj

družba politika koronavirus protesti

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|10. 5. 2020

Blagoslov dóma

Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.

Blagoslov dóma

Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.

Jure Sešek

duhovnost mladi otroci zgodbe pravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Blagoslov dóma

Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.

VEČ ...|10. 5. 2020

Blagoslov dóma

Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.

Jure Sešek

duhovnost mladi otroci zgodbe pravljice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 5. 2020

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

Matjaž Merljak

info rojaki argentina

Slovencem po svetu in domovini

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

VEČ ...|10. 5. 2020

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

Matjaž Merljak

info rojaki argentina

Luč v temi

VEČ ...|10. 5. 2020

Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja

Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.

Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja

Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.

Sonja Pungertnik

glasba slepi in slabovidni izobraževanje družba

Luč v temi

Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja

Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.

VEČ ...|10. 5. 2020

Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja

Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.

Sonja Pungertnik

glasba slepi in slabovidni izobraževanje družba

Za življenje

VEČ ...|9. 5. 2020

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Nataša Ličen

družba izobraževanje mladi odnosi otroci pogovor svetovanje vzgoja

Za življenje

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

VEČ ...|9. 5. 2020

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Nataša Ličen

družba izobraževanje mladi odnosi otroci pogovor svetovanje vzgoja

Ostanimo povezani

VEČ ...|8. 5. 2020

Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera

Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.

Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera

Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.

Marjan Bunič

duhovnost mladi koronavirus

Ostanimo povezani

Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera

Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.

VEČ ...|8. 5. 2020

Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera

Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.

Marjan Bunič

duhovnost mladi koronavirus

Mladoskop

VEČ ...|8. 5. 2020

Summerjob doma

Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

Summerjob doma

Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

Nataša Ličen

družba duhovnost izobraževanje mladi kultura pogovor

Mladoskop

Summerjob doma

Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

VEČ ...|8. 5. 2020

Summerjob doma

Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

Nataša Ličen

družba duhovnost izobraževanje mladi kultura pogovor

Svetovalnica

VEČ ...|7. 5. 2020

Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije

V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?

Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije

V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?

Nataša Ličen

odnosi mladi vzgoja družba duhovnost koronavirus

Svetovalnica

Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije

V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?

VEČ ...|7. 5. 2020

Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije

V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?

Nataša Ličen

odnosi mladi vzgoja družba duhovnost koronavirus

Svetnik dneva

VEČ ...|6. 5. 2020

Sv. Dominik Savio

Jure Sešek

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Dominik Savio

VEČ ...|6. 5. 2020

Sv. Dominik Savio

Jure Sešek

duhovnost spomin

Ritem srca

VEČ ...|6. 5. 2020

Glasbene novosti ter domače priredbe iz varne izolacije

Tudi tokrat smo brskali med novostmi in aktualnimi novicami iz sveta sodobne krščanske glasbe. Slišali smo novi single dvojca For King & Country - Together, pa predstavili nova EP-ja Meredith Andrews in zasedbe HouseFires, Za konec pa prisluhnili še domačim izvedban in pripredbam znanih pesmi Lauren Daigle in skupine Hillsong - nekoliko dugače, na daljavo, prek interneta iz varnega zavetja izolacije.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, For King & Country (feat. Kirk Franklin & Tori Kelly), Meredith Andrews - A Million Saints, HouseFires - My Soul Sings, Lauren Daigle - Still Rolling Stones (Social Distancing Version), Lauren Daigle - Power To Redeem (Social Distancing Version), Hillsong - Oceans (Hillsong Church Online).

Glasbene novosti ter domače priredbe iz varne izolacije

Tudi tokrat smo brskali med novostmi in aktualnimi novicami iz sveta sodobne krščanske glasbe. Slišali smo novi single dvojca For King & Country - Together, pa predstavili nova EP-ja Meredith Andrews in zasedbe HouseFires, Za konec pa prisluhnili še domačim izvedban in pripredbam znanih pesmi Lauren Daigle in skupine Hillsong - nekoliko dugače, na daljavo, prek interneta iz varnega zavetja izolacije.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, For King & Country (feat. Kirk Franklin & Tori Kelly), Meredith Andrews - A Million Saints, HouseFires - My Soul Sings, Lauren Daigle - Still Rolling Stones (Social Distancing Version), Lauren Daigle - Power To Redeem (Social Distancing Version), Hillsong - Oceans (Hillsong Church Online).

Andrej Jerman

glasba mladi koronavirsu sodobna krščanska glasba izolacija

Ritem srca

Glasbene novosti ter domače priredbe iz varne izolacije

Tudi tokrat smo brskali med novostmi in aktualnimi novicami iz sveta sodobne krščanske glasbe. Slišali smo novi single dvojca For King & Country - Together, pa predstavili nova EP-ja Meredith Andrews in zasedbe HouseFires, Za konec pa prisluhnili še domačim izvedban in pripredbam znanih pesmi Lauren Daigle in skupine Hillsong - nekoliko dugače, na daljavo, prek interneta iz varnega zavetja izolacije.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, For King & Country (feat. Kirk Franklin & Tori Kelly), Meredith Andrews - A Million Saints, HouseFires - My Soul Sings, Lauren Daigle - Still Rolling Stones (Social Distancing Version), Lauren Daigle - Power To Redeem (Social Distancing Version), Hillsong - Oceans (Hillsong Church Online).

VEČ ...|6. 5. 2020

Glasbene novosti ter domače priredbe iz varne izolacije

Tudi tokrat smo brskali med novostmi in aktualnimi novicami iz sveta sodobne krščanske glasbe. Slišali smo novi single dvojca For King & Country - Together, pa predstavili nova EP-ja Meredith Andrews in zasedbe HouseFires, Za konec pa prisluhnili še domačim izvedban in pripredbam znanih pesmi Lauren Daigle in skupine Hillsong - nekoliko dugače, na daljavo, prek interneta iz varnega zavetja izolacije.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, For King & Country (feat. Kirk Franklin & Tori Kelly), Meredith Andrews - A Million Saints, HouseFires - My Soul Sings, Lauren Daigle - Still Rolling Stones (Social Distancing Version), Lauren Daigle - Power To Redeem (Social Distancing Version), Hillsong - Oceans (Hillsong Church Online).

Andrej Jerman

glasba mladi koronavirsu sodobna krščanska glasba izolacija

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 5. 2020

Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god

Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god

Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

Vesna Sever Borovnik

spomin glasba izobraževanje

Pevci zapojte, godci zagodte

Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god

Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

VEČ ...|4. 5. 2020

Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god

Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

Vesna Sever Borovnik

spomin glasba izobraževanje