Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.
VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 11. 2020
68. obletnica Hladnkovega doma in 17. Ob taktu barv

Rojakiv Argentinižesedem desetletij vztrajajo pod Južnim križem in so izvirno medseboj povezani tudi zdaj, ko morajo paziti na medsebojno razdaljo.Tokrato 68. obletnici Hladnikovega doma v Slovenski vasi v Buenos Airesu(pogovor z Danijem Grbcem), o 17. prireditvi Obtaktu barv, ki jo pripravlja Slovenski dom San Martin (pogovor zVictorjem Leberjem) in Dr.Miloš Krofta, svetovno znani strokovnjak za reševanje in čiščenjevode, iz knjige Dr. Edi Gobec: Slovenski ameriški izumitelji ininovatorji, ki je izšla pri založbi Družina.

68. obletnica Hladnkovega doma in 17. Ob taktu barv

Rojakiv Argentinižesedem desetletij vztrajajo pod Južnim križem in so izvirno medseboj povezani tudi zdaj, ko morajo paziti na medsebojno razdaljo.Tokrato 68. obletnici Hladnikovega doma v Slovenski vasi v Buenos Airesu(pogovor z Danijem Grbcem), o 17. prireditvi Obtaktu barv, ki jo pripravlja Slovenski dom San Martin (pogovor zVictorjem Leberjem) in Dr.Miloš Krofta, svetovno znani strokovnjak za reševanje in čiščenjevode, iz knjige Dr. Edi Gobec: Slovenski ameriški izumitelji ininovatorji, ki je izšla pri založbi Družina.

Matjaž Merljak

rojakibuenos airesargentina

Pogovor o

VEČ ...|25. 11. 2020
Teden Karitas in zagovorništvo ranljivih skupin

Izhodišče oddajePogovor o je bilo geslo letošnjega Tedna Karitas »Slišim te«. Zgosti smo skušali odgovoriti na vprašanje, kako slišati ljudi izranljivih skupin. Osredotočili smo se na osebe s težavami vduševnem zdravju, starejše in dolgotrajno brezposelne. O tem sogovorili Edo P. Belak, Marija Puc in Saraja Špec. Kaj pomeniposlušati, pa nam je povedala psihologinja in mediatorka ŠpelaTušek.

Teden Karitas in zagovorništvo ranljivih skupin

Izhodišče oddajePogovor o je bilo geslo letošnjega Tedna Karitas »Slišim te«. Zgosti smo skušali odgovoriti na vprašanje, kako slišati ljudi izranljivih skupin. Osredotočili smo se na osebe s težavami vduševnem zdravju, starejše in dolgotrajno brezposelne. O tem sogovorili Edo P. Belak, Marija Puc in Saraja Špec. Kaj pomeniposlušati, pa nam je povedala psihologinja in mediatorka ŠpelaTušek.

Petra Stopar

pogovordružbasvetovanjeKaritas

Svetovalnica

VEČ ...|24. 11. 2020
Kako šolati otroke od doma?

Ali se tudi vi, spoštovani starši, v tem času sprašujete, kako otrokom privzgojiti odgovornost za samostojno šolsko delo? Ali se ustavite ob vprašanju, kaj sploh je uspešno učenje in vas vsak dan preganja misel na to, kako uskladiti šolanje na daljavo, kuhanje kosila in službene obveznosti? Odgovore smo iskali z mentorico za uspešno učenje, z nami je bila pedagoginja Lea Čerin.

Kako šolati otroke od doma?

Ali se tudi vi, spoštovani starši, v tem času sprašujete, kako otrokom privzgojiti odgovornost za samostojno šolsko delo? Ali se ustavite ob vprašanju, kaj sploh je uspešno učenje in vas vsak dan preganja misel na to, kako uskladiti šolanje na daljavo, kuhanje kosila in službene obveznosti? Odgovore smo iskali z mentorico za uspešno učenje, z nami je bila pedagoginja Lea Čerin.

Matjaž Merljak

svetovanjepogovorizobraževanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 11. 2020
Nismo nacionalisti, če praznujemo dan Rudolfa Maistra

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo se dotaknili vprašanj povezanih s Poljsko in Madžarsko, pokroviteljskega odnosa Evrope do njenega vzhoda. Beseda je tekla tudi o terorističnih akcijah muslimanskih skrajnežev v Evropi in sprotni kovid situaciji pri nas. Prav tako pa o političnem fanatizmu, ki preprečuje skupni nastop strank v času pandemije.

Nismo nacionalisti, če praznujemo dan Rudolfa Maistra

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo se dotaknili vprašanj povezanih s Poljsko in Madžarsko, pokroviteljskega odnosa Evrope do njenega vzhoda. Beseda je tekla tudi o terorističnih akcijah muslimanskih skrajnežev v Evropi in sprotni kovid situaciji pri nas. Prav tako pa o političnem fanatizmu, ki preprečuje skupni nastop strank v času pandemije.

Jože Bartolj

družbapolitikakomentar

Za življenje

VEČ ...|21. 11. 2020
Poslavljanje od bližnjih

V oddaji Za življenje je bila z nami doktorica Verena Perko. November je mesec, ki ga začnemo s praznikom, ki s seboj prinaša poslavljanje in prav to bo ena tem pogovora. V oddaji tudi o trenutni krizi in o odnosih, ki so bili v preteklosti vse preveč usmerjeni vase.

Poslavljanje od bližnjih

V oddaji Za življenje je bila z nami doktorica Verena Perko. November je mesec, ki ga začnemo s praznikom, ki s seboj prinaša poslavljanje in prav to bo ena tem pogovora. V oddaji tudi o trenutni krizi in o odnosih, ki so bili v preteklosti vse preveč usmerjeni vase.

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostodnosi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|24. 11. 2020
Kralj in njegovi trije sinovi

»Sinovi moji! Prestar sem že, da bi mogel še dalje kraljevati, pa tudi čutim, da mi ne bo več dolgo živeti. Vse tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le en naslednik.« V pravljici ga bomo poiskali.

Kralj in njegovi trije sinovi

»Sinovi moji! Prestar sem že, da bi mogel še dalje kraljevati, pa tudi čutim, da mi ne bo več dolgo živeti. Vse tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le en naslednik.« V pravljici ga bomo poiskali.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 11. 2020
Razstava Hinka Smrekarja - Umetnost Ptuja

Razstava Hinka Smrekarja - Umetnost Ptuja

Jože Bartolj

kulturaPtuj

Komentar Družina

VEČ ...|26. 11. 2020
Peter Tomažič: Biti slišan

  Vsem je poznan občutek, ko nekdo pride do nas in začne govoriti, mi pa doživljamo, da se besede kar zlivajo v nas.

Peter Tomažič: Biti slišan

  Vsem je poznan občutek, ko nekdo pride do nas in začne govoriti, mi pa doživljamo, da se besede kar zlivajo v nas.

Peter Tomažič

komentar

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 11. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|25. 11. 2020
Teden Karitas in zagovorništvo ranljivih skupin

Izhodišče oddajePogovor o je bilo geslo letošnjega Tedna Karitas »Slišim te«. Zgosti smo skušali odgovoriti na vprašanje, kako slišati ljudi izranljivih skupin. Osredotočili smo se na osebe s težavami vduševnem zdravju, starejše in dolgotrajno brezposelne. O tem sogovorili Edo P. Belak, Marija Puc in Saraja Špec. Kaj pomeniposlušati, pa nam je povedala psihologinja in mediatorka ŠpelaTušek.

Teden Karitas in zagovorništvo ranljivih skupin

Izhodišče oddajePogovor o je bilo geslo letošnjega Tedna Karitas »Slišim te«. Zgosti smo skušali odgovoriti na vprašanje, kako slišati ljudi izranljivih skupin. Osredotočili smo se na osebe s težavami vduševnem zdravju, starejše in dolgotrajno brezposelne. O tem sogovorili Edo P. Belak, Marija Puc in Saraja Špec. Kaj pomeniposlušati, pa nam je povedala psihologinja in mediatorka ŠpelaTušek.

Petra Stopar

pogovordružbasvetovanjeKaritas