Informativne oddaje

VEČ ...|4. 10. 2021
Utrip dneva dne 4. 10.

Janša Stevanoviću: Zaradi vas in podobnih v Sloveniji nastaja velika gospodarska škoda; Množična zbiranja brez PCT-pogoja dodatno širijo virus po celi državi, povzročajo bolezen in smrti.

Poklukar verjame v učinkovitost cepljenja in protokola PCT, to po njegovem potrjujejo tudi zadnje številke okuženih v Sloveniji.

Banka Slovenije: Za gospodarsko rast zaslužna večja zasebna potrošnja in oživljena vlaganja.

Letošnja Nobelova nagrada za medicino za nova odkritja o človekovih čutilih.

V tednu za življenje v ospredju skrb drug za drugega.

Vreme: Jutri se bodo krajevne padavine od zahoda širile v notranjost.

Po Panamskih še Pandorini dokumenti o premoženju bogatih v davčnih oazah.

Teden otroka kot protiutež posledicam epidemije s sloganom »Razigran uživaj dan!«

ŠPORT: Tim Gajser po zmagi znova prvi motokrosist sveta.

Utrip dneva dne 4. 10.

Janša Stevanoviću: Zaradi vas in podobnih v Sloveniji nastaja velika gospodarska škoda; Množična zbiranja brez PCT-pogoja dodatno širijo virus po celi državi, povzročajo bolezen in smrti.

Poklukar verjame v učinkovitost cepljenja in protokola PCT, to po njegovem potrjujejo tudi zadnje številke okuženih v Sloveniji.

Banka Slovenije: Za gospodarsko rast zaslužna večja zasebna potrošnja in oživljena vlaganja.

Letošnja Nobelova nagrada za medicino za nova odkritja o človekovih čutilih.

V tednu za življenje v ospredju skrb drug za drugega.

Vreme: Jutri se bodo krajevne padavine od zahoda širile v notranjost.

Po Panamskih še Pandorini dokumenti o premoženju bogatih v davčnih oazah.

Teden otroka kot protiutež posledicam epidemije s sloganom »Razigran uživaj dan!«

ŠPORT: Tim Gajser po zmagi znova prvi motokrosist sveta.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 4. 10.

Janša Stevanoviću: Zaradi vas in podobnih v Sloveniji nastaja velika gospodarska škoda; Množična zbiranja brez PCT-pogoja dodatno širijo virus po celi državi, povzročajo bolezen in smrti.

Poklukar verjame v učinkovitost cepljenja in protokola PCT, to po njegovem potrjujejo tudi zadnje številke okuženih v Sloveniji.

Banka Slovenije: Za gospodarsko rast zaslužna večja zasebna potrošnja in oživljena vlaganja.

Letošnja Nobelova nagrada za medicino za nova odkritja o človekovih čutilih.

V tednu za življenje v ospredju skrb drug za drugega.

Vreme: Jutri se bodo krajevne padavine od zahoda širile v notranjost.

Po Panamskih še Pandorini dokumenti o premoženju bogatih v davčnih oazah.

Teden otroka kot protiutež posledicam epidemije s sloganom »Razigran uživaj dan!«

ŠPORT: Tim Gajser po zmagi znova prvi motokrosist sveta.

VEČ ...|4. 10. 2021
Utrip dneva dne 4. 10.

Janša Stevanoviću: Zaradi vas in podobnih v Sloveniji nastaja velika gospodarska škoda; Množična zbiranja brez PCT-pogoja dodatno širijo virus po celi državi, povzročajo bolezen in smrti.

Poklukar verjame v učinkovitost cepljenja in protokola PCT, to po njegovem potrjujejo tudi zadnje številke okuženih v Sloveniji.

Banka Slovenije: Za gospodarsko rast zaslužna večja zasebna potrošnja in oživljena vlaganja.

Letošnja Nobelova nagrada za medicino za nova odkritja o človekovih čutilih.

V tednu za življenje v ospredju skrb drug za drugega.

Vreme: Jutri se bodo krajevne padavine od zahoda širile v notranjost.

Po Panamskih še Pandorini dokumenti o premoženju bogatih v davčnih oazah.

Teden otroka kot protiutež posledicam epidemije s sloganom »Razigran uživaj dan!«

ŠPORT: Tim Gajser po zmagi znova prvi motokrosist sveta.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 9. 2021
V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

infocovidpogovorkoronavirusbolezen

Informativni prispevki

V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

VEČ ...|15. 9. 2021
V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

Alen Salihović

infocovidpogovorkoronavirusbolezen

Nedeljski klepet

VEČ ...|5. 9. 2021
Novo zdravilo proti demenci

Naša gostja je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica. V pogovoru je povedala, kaj vse nam nudijo demenci prijazne točke, ki jih je v Sloveniji že 250, o upanju, ki ga prinaša novo odkrito zdravilo proti demenci ter tudi o tem, kako bo Spominčica obeležila september - mesec Alzheimerjeve bolezni.

Novo zdravilo proti demenci

Naša gostja je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica. V pogovoru je povedala, kaj vse nam nudijo demenci prijazne točke, ki jih je v Sloveniji že 250, o upanju, ki ga prinaša novo odkrito zdravilo proti demenci ter tudi o tem, kako bo Spominčica obeležila september - mesec Alzheimerjeve bolezni.

AlzheimerdemencaSpominčicabolezenstarost

Nedeljski klepet

Novo zdravilo proti demenci

Naša gostja je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica. V pogovoru je povedala, kaj vse nam nudijo demenci prijazne točke, ki jih je v Sloveniji že 250, o upanju, ki ga prinaša novo odkrito zdravilo proti demenci ter tudi o tem, kako bo Spominčica obeležila september - mesec Alzheimerjeve bolezni.

VEČ ...|5. 9. 2021
Novo zdravilo proti demenci

Naša gostja je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica. V pogovoru je povedala, kaj vse nam nudijo demenci prijazne točke, ki jih je v Sloveniji že 250, o upanju, ki ga prinaša novo odkrito zdravilo proti demenci ter tudi o tem, kako bo Spominčica obeležila september - mesec Alzheimerjeve bolezni.

Damijana Medved

AlzheimerdemencaSpominčicabolezenstarost

Svetovalnica

VEČ ...|20. 7. 2021
Demenca

Demenca je bolezen, ki pride potiho in močno vpliva na življenje bolnika in njegove okolice. Z nami sta bila Štefanija Zlobec iz društva Spominčica in Simona Rihter, strokovna sodelavka Centra za socialno delo v Grosuplju.

Demenca

Demenca je bolezen, ki pride potiho in močno vpliva na življenje bolnika in njegove okolice. Z nami sta bila Štefanija Zlobec iz društva Spominčica in Simona Rihter, strokovna sodelavka Centra za socialno delo v Grosuplju.

svetovanjedemenca

Svetovalnica

Demenca

Demenca je bolezen, ki pride potiho in močno vpliva na življenje bolnika in njegove okolice. Z nami sta bila Štefanija Zlobec iz društva Spominčica in Simona Rihter, strokovna sodelavka Centra za socialno delo v Grosuplju.

VEČ ...|20. 7. 2021
Demenca

Demenca je bolezen, ki pride potiho in močno vpliva na življenje bolnika in njegove okolice. Z nami sta bila Štefanija Zlobec iz društva Spominčica in Simona Rihter, strokovna sodelavka Centra za socialno delo v Grosuplju.

Radio Ognjišče

svetovanjedemenca

Naš pogled

VEČ ...|15. 6. 2021
Blaž Lesnik: Kakšen bo svet po pandemiji in Slovenija po 30 letih samostojnosti?

Obdobje epidemije v Sloveniji se z današnjim dnem končuje. Pristojni opozarjajo, da ukrepi ostajajo v veljavi, saj se po svetu širi nova - delta različica in podobno kot lani je - ta trenutek še oddaljena - jesen ovešena z velikim vprašajem. Bistveno razliko vendarle predstavlja možnost cepljenja, ki je lansko leto še nismo imeli. A očitno je bilo lažje razviti cepivo, kot pa ljudi v zadostni meri prepričati v smiselnost cepljenja. Kljub temu, da smo v najtemnejših mesecih ob prvem zaprtju trepetali pred zlohotnim virusom, se je v enem letu razvila odpornost na strah pred njim. Mnogi so ga pač preboleli brez težav, a po drugi strani so preštevilni izgubili življenje (v Sloveniji je ta številka trenutno 4406), še več pa je takih, ki čutijo resne posledice in so (predvsem po zaslugi zdravnikov) uspeli premagati bolezen. Kot je bilo pričakovati, je odločitev za cepljenje odločno okrepilo poletje in bližajoči se dopusti s polpriprtimi mejami na hrvaške obale in otoke. Vprašanje pa je, kaj bo kasneje, ko ti pragmatični razlogi ne bodo več igrali glavne vloge in bodo morda tisti prvi že potrebovali ponovno cepljenje.


 

Blaž Lesnik: Kakšen bo svet po pandemiji in Slovenija po 30 letih samostojnosti?

Obdobje epidemije v Sloveniji se z današnjim dnem končuje. Pristojni opozarjajo, da ukrepi ostajajo v veljavi, saj se po svetu širi nova - delta različica in podobno kot lani je - ta trenutek še oddaljena - jesen ovešena z velikim vprašajem. Bistveno razliko vendarle predstavlja možnost cepljenja, ki je lansko leto še nismo imeli. A očitno je bilo lažje razviti cepivo, kot pa ljudi v zadostni meri prepričati v smiselnost cepljenja. Kljub temu, da smo v najtemnejših mesecih ob prvem zaprtju trepetali pred zlohotnim virusom, se je v enem letu razvila odpornost na strah pred njim. Mnogi so ga pač preboleli brez težav, a po drugi strani so preštevilni izgubili življenje (v Sloveniji je ta številka trenutno 4406), še več pa je takih, ki čutijo resne posledice in so (predvsem po zaslugi zdravnikov) uspeli premagati bolezen. Kot je bilo pričakovati, je odločitev za cepljenje odločno okrepilo poletje in bližajoči se dopusti s polpriprtimi mejami na hrvaške obale in otoke. Vprašanje pa je, kaj bo kasneje, ko ti pragmatični razlogi ne bodo več igrali glavne vloge in bodo morda tisti prvi že potrebovali ponovno cepljenje.


 

komentar

Naš pogled

Blaž Lesnik: Kakšen bo svet po pandemiji in Slovenija po 30 letih samostojnosti?

Obdobje epidemije v Sloveniji se z današnjim dnem končuje. Pristojni opozarjajo, da ukrepi ostajajo v veljavi, saj se po svetu širi nova - delta različica in podobno kot lani je - ta trenutek še oddaljena - jesen ovešena z velikim vprašajem. Bistveno razliko vendarle predstavlja možnost cepljenja, ki je lansko leto še nismo imeli. A očitno je bilo lažje razviti cepivo, kot pa ljudi v zadostni meri prepričati v smiselnost cepljenja. Kljub temu, da smo v najtemnejših mesecih ob prvem zaprtju trepetali pred zlohotnim virusom, se je v enem letu razvila odpornost na strah pred njim. Mnogi so ga pač preboleli brez težav, a po drugi strani so preštevilni izgubili življenje (v Sloveniji je ta številka trenutno 4406), še več pa je takih, ki čutijo resne posledice in so (predvsem po zaslugi zdravnikov) uspeli premagati bolezen. Kot je bilo pričakovati, je odločitev za cepljenje odločno okrepilo poletje in bližajoči se dopusti s polpriprtimi mejami na hrvaške obale in otoke. Vprašanje pa je, kaj bo kasneje, ko ti pragmatični razlogi ne bodo več igrali glavne vloge in bodo morda tisti prvi že potrebovali ponovno cepljenje.


 

VEČ ...|15. 6. 2021
Blaž Lesnik: Kakšen bo svet po pandemiji in Slovenija po 30 letih samostojnosti?

Obdobje epidemije v Sloveniji se z današnjim dnem končuje. Pristojni opozarjajo, da ukrepi ostajajo v veljavi, saj se po svetu širi nova - delta različica in podobno kot lani je - ta trenutek še oddaljena - jesen ovešena z velikim vprašajem. Bistveno razliko vendarle predstavlja možnost cepljenja, ki je lansko leto še nismo imeli. A očitno je bilo lažje razviti cepivo, kot pa ljudi v zadostni meri prepričati v smiselnost cepljenja. Kljub temu, da smo v najtemnejših mesecih ob prvem zaprtju trepetali pred zlohotnim virusom, se je v enem letu razvila odpornost na strah pred njim. Mnogi so ga pač preboleli brez težav, a po drugi strani so preštevilni izgubili življenje (v Sloveniji je ta številka trenutno 4406), še več pa je takih, ki čutijo resne posledice in so (predvsem po zaslugi zdravnikov) uspeli premagati bolezen. Kot je bilo pričakovati, je odločitev za cepljenje odločno okrepilo poletje in bližajoči se dopusti s polpriprtimi mejami na hrvaške obale in otoke. Vprašanje pa je, kaj bo kasneje, ko ti pragmatični razlogi ne bodo več igrali glavne vloge in bodo morda tisti prvi že potrebovali ponovno cepljenje.


 

Blaž Lesnik

komentar

Iz Betanije

VEČ ...|4. 6. 2021
Bolezen, s katero se seznanjamo

Bolezen, s katero se seznanjamo

duhovnostsvetovanje

Iz Betanije

Bolezen, s katero se seznanjamo
VEČ ...|4. 6. 2021
Bolezen, s katero se seznanjamo

Mateja Subotičanec

duhovnostsvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|28. 5. 2021
Multipla skleroza

30. maj je dan multiple skleroze in tej bolezni smo se posvetili tokrat. Naša gostja je bila zdravnica dr. Alenka Horvat Ledinek, dolgoletna vodja centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki ljubljanskega UKC-ja. Povprašali smo jo tudi o tem kako postavijo diagnozo za to bolezen ter kako poteka zdravljenje.

Multipla skleroza

30. maj je dan multiple skleroze in tej bolezni smo se posvetili tokrat. Naša gostja je bila zdravnica dr. Alenka Horvat Ledinek, dolgoletna vodja centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki ljubljanskega UKC-ja. Povprašali smo jo tudi o tem kako postavijo diagnozo za to bolezen ter kako poteka zdravljenje.

svetovanjezdravjepreventivaskleroza

Svetovalnica

Multipla skleroza

30. maj je dan multiple skleroze in tej bolezni smo se posvetili tokrat. Naša gostja je bila zdravnica dr. Alenka Horvat Ledinek, dolgoletna vodja centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki ljubljanskega UKC-ja. Povprašali smo jo tudi o tem kako postavijo diagnozo za to bolezen ter kako poteka zdravljenje.

VEČ ...|28. 5. 2021
Multipla skleroza

30. maj je dan multiple skleroze in tej bolezni smo se posvetili tokrat. Naša gostja je bila zdravnica dr. Alenka Horvat Ledinek, dolgoletna vodja centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki ljubljanskega UKC-ja. Povprašali smo jo tudi o tem kako postavijo diagnozo za to bolezen ter kako poteka zdravljenje.

Tanja Dominko

svetovanjezdravjepreventivaskleroza

Iz Betanije

VEČ ...|26. 5. 2021
Demenca, bolezen našega časa

Demenca, bolezen našega časa

svetovanje

Iz Betanije

Demenca, bolezen našega časa
VEČ ...|26. 5. 2021
Demenca, bolezen našega časa

Mateja Subotičanec

svetovanje

Naš gost

VEČ ...|24. 4. 2021
Jože Majes

Jože Majes je prepričan, da »za vsako bolezen raste rožica«. Izdal je tri knjige in v eni med drugim pravi, da ljudem, ki verjamejo v čudežne ozdravitve, pove, da sam v čudeže ne verjame, verjame pa »v neizmerno moč narave, v moč zdravilnih rastlin in predvsem v moč volje in želje po ozdravitvi.«

K njemu hodijo po pomoč številni ljudje. Pravi, da mnogim pomaga že prijazna beseda, nasmeh in občutek sprejetosti, občutek, da jih nekdo v njihovih težavah razume. Številna zahvalna pisma in pripovedi ljudi, ki so jim izdelki Kmetije Plavica pomagali, je zbral v knjigi, ki jo je posvetil svoji družini, ženi Zvonki, hčerki Vesni, sinu Andreju in vnukom. Naslovil jo je Zdravnik zdravi, narava ozdravi.

Jože Majes

Jože Majes je prepričan, da »za vsako bolezen raste rožica«. Izdal je tri knjige in v eni med drugim pravi, da ljudem, ki verjamejo v čudežne ozdravitve, pove, da sam v čudeže ne verjame, verjame pa »v neizmerno moč narave, v moč zdravilnih rastlin in predvsem v moč volje in želje po ozdravitvi.«

K njemu hodijo po pomoč številni ljudje. Pravi, da mnogim pomaga že prijazna beseda, nasmeh in občutek sprejetosti, občutek, da jih nekdo v njihovih težavah razume. Številna zahvalna pisma in pripovedi ljudi, ki so jim izdelki Kmetije Plavica pomagali, je zbral v knjigi, ki jo je posvetil svoji družini, ženi Zvonki, hčerki Vesni, sinu Andreju in vnukom. Naslovil jo je Zdravnik zdravi, narava ozdravi.

spominživljenje

Naš gost

Jože Majes

Jože Majes je prepričan, da »za vsako bolezen raste rožica«. Izdal je tri knjige in v eni med drugim pravi, da ljudem, ki verjamejo v čudežne ozdravitve, pove, da sam v čudeže ne verjame, verjame pa »v neizmerno moč narave, v moč zdravilnih rastlin in predvsem v moč volje in želje po ozdravitvi.«

K njemu hodijo po pomoč številni ljudje. Pravi, da mnogim pomaga že prijazna beseda, nasmeh in občutek sprejetosti, občutek, da jih nekdo v njihovih težavah razume. Številna zahvalna pisma in pripovedi ljudi, ki so jim izdelki Kmetije Plavica pomagali, je zbral v knjigi, ki jo je posvetil svoji družini, ženi Zvonki, hčerki Vesni, sinu Andreju in vnukom. Naslovil jo je Zdravnik zdravi, narava ozdravi.

VEČ ...|24. 4. 2021
Jože Majes

Jože Majes je prepričan, da »za vsako bolezen raste rožica«. Izdal je tri knjige in v eni med drugim pravi, da ljudem, ki verjamejo v čudežne ozdravitve, pove, da sam v čudeže ne verjame, verjame pa »v neizmerno moč narave, v moč zdravilnih rastlin in predvsem v moč volje in želje po ozdravitvi.«

K njemu hodijo po pomoč številni ljudje. Pravi, da mnogim pomaga že prijazna beseda, nasmeh in občutek sprejetosti, občutek, da jih nekdo v njihovih težavah razume. Številna zahvalna pisma in pripovedi ljudi, ki so jim izdelki Kmetije Plavica pomagali, je zbral v knjigi, ki jo je posvetil svoji družini, ženi Zvonki, hčerki Vesni, sinu Andreju in vnukom. Naslovil jo je Zdravnik zdravi, narava ozdravi.

Slavi Košir

spominživljenje

Radijska kateheza

VEČ ...|17. 4. 2021
O upanju

Upanje za kristjane temelji v vstalem Jezusu. V oddaji boste slišali o upanju v Svetem pismu, pa tudi kje najti upanje v teh izzivalnih časih epidemije in kako o upanju razmišljajo Silva Matos, Peter Opeka, p. Janez Poljanšek in župnik Ervin Mozetič. Z nami bo msgr. Miro Šlibar.

O upanju

Upanje za kristjane temelji v vstalem Jezusu. V oddaji boste slišali o upanju v Svetem pismu, pa tudi kje najti upanje v teh izzivalnih časih epidemije in kako o upanju razmišljajo Silva Matos, Peter Opeka, p. Janez Poljanšek in župnik Ervin Mozetič. Z nami bo msgr. Miro Šlibar.

upanjeVelika nočJezusljubezenbolezenduhovnost

Radijska kateheza

O upanju

Upanje za kristjane temelji v vstalem Jezusu. V oddaji boste slišali o upanju v Svetem pismu, pa tudi kje najti upanje v teh izzivalnih časih epidemije in kako o upanju razmišljajo Silva Matos, Peter Opeka, p. Janez Poljanšek in župnik Ervin Mozetič. Z nami bo msgr. Miro Šlibar.

VEČ ...|17. 4. 2021
O upanju

Upanje za kristjane temelji v vstalem Jezusu. V oddaji boste slišali o upanju v Svetem pismu, pa tudi kje najti upanje v teh izzivalnih časih epidemije in kako o upanju razmišljajo Silva Matos, Peter Opeka, p. Janez Poljanšek in župnik Ervin Mozetič. Z nami bo msgr. Miro Šlibar.

Damijana Medved

upanjeVelika nočJezusljubezenbolezenduhovnost

Družinska kateheza

VEČ ...|6. 4. 2021
V bolezni in zdravju... Sara in Bojan Doljak.

… si obljubimo na poročni dan. Pa se zavedamo, kaj izgovarjamo? V Družinski katehezi sta bila z nami Sara in Bojan Doljak.
Pred desetimi leti (leta 2011) se je zanju začelo čisto posebno obdobje – izvedela sta za Sarino bolezen skleroza multipleks. Mnogi, ki spremljajo Sarine zapise na facebooku, lahko doživljajo ne le križev pot, ampak njeno - njuno vsakodnevno vstajenje. V Družinski katehezi smo poskušali vsaj malo vstopiti v to njuno skrivnost življenja, ki je ni zamajalo, ampak še bolj okrepilo tudi Sarino poslabšanje bolezni z odvzemom sposobnosti govora, hoje,.... Sama pripoveduje, da v trenutkih tišine bolj odkriva resničnost življenja. Tudi njun odnos se poglablja in se osredotoča na bistveno. Zanimalo nas je, kako uspe ohranjati to veliko vero in hvaležnost tudi v dolgotrajnih bivanjih v bolnišnici in vsem trpljenju, ki ga živita skupaj.

V bolezni in zdravju... Sara in Bojan Doljak.

… si obljubimo na poročni dan. Pa se zavedamo, kaj izgovarjamo? V Družinski katehezi sta bila z nami Sara in Bojan Doljak.
Pred desetimi leti (leta 2011) se je zanju začelo čisto posebno obdobje – izvedela sta za Sarino bolezen skleroza multipleks. Mnogi, ki spremljajo Sarine zapise na facebooku, lahko doživljajo ne le križev pot, ampak njeno - njuno vsakodnevno vstajenje. V Družinski katehezi smo poskušali vsaj malo vstopiti v to njuno skrivnost življenja, ki je ni zamajalo, ampak še bolj okrepilo tudi Sarino poslabšanje bolezni z odvzemom sposobnosti govora, hoje,.... Sama pripoveduje, da v trenutkih tišine bolj odkriva resničnost življenja. Tudi njun odnos se poglablja in se osredotoča na bistveno. Zanimalo nas je, kako uspe ohranjati to veliko vero in hvaležnost tudi v dolgotrajnih bivanjih v bolnišnici in vsem trpljenju, ki ga živita skupaj.

odnosidružinaduhovnost

Družinska kateheza

V bolezni in zdravju... Sara in Bojan Doljak.

… si obljubimo na poročni dan. Pa se zavedamo, kaj izgovarjamo? V Družinski katehezi sta bila z nami Sara in Bojan Doljak.
Pred desetimi leti (leta 2011) se je zanju začelo čisto posebno obdobje – izvedela sta za Sarino bolezen skleroza multipleks. Mnogi, ki spremljajo Sarine zapise na facebooku, lahko doživljajo ne le križev pot, ampak njeno - njuno vsakodnevno vstajenje. V Družinski katehezi smo poskušali vsaj malo vstopiti v to njuno skrivnost življenja, ki je ni zamajalo, ampak še bolj okrepilo tudi Sarino poslabšanje bolezni z odvzemom sposobnosti govora, hoje,.... Sama pripoveduje, da v trenutkih tišine bolj odkriva resničnost življenja. Tudi njun odnos se poglablja in se osredotoča na bistveno. Zanimalo nas je, kako uspe ohranjati to veliko vero in hvaležnost tudi v dolgotrajnih bivanjih v bolnišnici in vsem trpljenju, ki ga živita skupaj.

VEČ ...|6. 4. 2021
V bolezni in zdravju... Sara in Bojan Doljak.

… si obljubimo na poročni dan. Pa se zavedamo, kaj izgovarjamo? V Družinski katehezi sta bila z nami Sara in Bojan Doljak.
Pred desetimi leti (leta 2011) se je zanju začelo čisto posebno obdobje – izvedela sta za Sarino bolezen skleroza multipleks. Mnogi, ki spremljajo Sarine zapise na facebooku, lahko doživljajo ne le križev pot, ampak njeno - njuno vsakodnevno vstajenje. V Družinski katehezi smo poskušali vsaj malo vstopiti v to njuno skrivnost življenja, ki je ni zamajalo, ampak še bolj okrepilo tudi Sarino poslabšanje bolezni z odvzemom sposobnosti govora, hoje,.... Sama pripoveduje, da v trenutkih tišine bolj odkriva resničnost življenja. Tudi njun odnos se poglablja in se osredotoča na bistveno. Zanimalo nas je, kako uspe ohranjati to veliko vero in hvaležnost tudi v dolgotrajnih bivanjih v bolnišnici in vsem trpljenju, ki ga živita skupaj.

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Nedeljski klepet

VEČ ...|4. 4. 2021
Vera v večno življenje

Tokrat smo v duhu praznika z Metko Klevišar govorili o pomenu Velike noči in veri v večno življenje.

Vera v večno življenje

Tokrat smo v duhu praznika z Metko Klevišar govorili o pomenu Velike noči in veri v večno življenje.

velika nočstarejšibolezenživljenjesmrt

Nedeljski klepet

Vera v večno življenje

Tokrat smo v duhu praznika z Metko Klevišar govorili o pomenu Velike noči in veri v večno življenje.

VEČ ...|4. 4. 2021
Vera v večno življenje

Tokrat smo v duhu praznika z Metko Klevišar govorili o pomenu Velike noči in veri v večno življenje.

Damijana Medved

velika nočstarejšibolezenživljenjesmrt

Pogovor o

VEČ ...|31. 3. 2021
O bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika

Prisluhnite razmišljanju o bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika; o njegovih prizadevanjih, da bi bolnikom do zadnjega ohranil zdravje ter o srečevanjih z bolnikom in njegovimi najbližjimi, ko ni več pomoči, še vedno pa čas za dostojno slovo. O vsem tem je spregovoril prof. dr. Viljem Kovač z Onkološkega inštituta, dotaknil se je tudi covida-19 in pomena cepljenja proti njemu.

O bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika

Prisluhnite razmišljanju o bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika; o njegovih prizadevanjih, da bi bolnikom do zadnjega ohranil zdravje ter o srečevanjih z bolnikom in njegovimi najbližjimi, ko ni več pomoči, še vedno pa čas za dostojno slovo. O vsem tem je spregovoril prof. dr. Viljem Kovač z Onkološkega inštituta, dotaknil se je tudi covida-19 in pomena cepljenja proti njemu.

življenjezdravstvobolezen

Pogovor o

O bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika

Prisluhnite razmišljanju o bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika; o njegovih prizadevanjih, da bi bolnikom do zadnjega ohranil zdravje ter o srečevanjih z bolnikom in njegovimi najbližjimi, ko ni več pomoči, še vedno pa čas za dostojno slovo. O vsem tem je spregovoril prof. dr. Viljem Kovač z Onkološkega inštituta, dotaknil se je tudi covida-19 in pomena cepljenja proti njemu.

VEČ ...|31. 3. 2021
O bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika

Prisluhnite razmišljanju o bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika; o njegovih prizadevanjih, da bi bolnikom do zadnjega ohranil zdravje ter o srečevanjih z bolnikom in njegovimi najbližjimi, ko ni več pomoči, še vedno pa čas za dostojno slovo. O vsem tem je spregovoril prof. dr. Viljem Kovač z Onkološkega inštituta, dotaknil se je tudi covida-19 in pomena cepljenja proti njemu.

Radio Ognjišče

življenjezdravstvobolezen

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 3. 2021
Ljudmila Novak: Poskušajmo storiti vse, da pomagamo pri zaustavitvi pandemije

»Tudi v Sloveniji se nam spet obetajo nove zaostritve. Žal mi je, da je tako, pa vendarle iz naše strani poskušajmo narediti vse, da tudi pomagamo pri zaustavitvi pandemije,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Kritična je bila glede počasnih dobav cepiv: »Vsi bi si želeli, da bi cepljenje potekalo hitreje. Žal se zatika pri dobavi cepiv. V Evropski uniji smo skušali narediti vse, da bi bili evropski državljani čim prej cepljeni. Žal pa farmacevtska industrija ne dohaja potreb, žal se tudi ne drži pogodb in zato poteka to cepljenje počasneje. Pa vendarle upamo, da bo vsaj do konca poletja večina prebivalstva precepljenega in da bomo potem lahko kolikor toliko vzpostavili normalno življenje.«

Glede gibanja po državah Evropske unije pa je Novakova pozdravila idejo o uvedbi digitalnega certifikata o cepljenju ali negativnem testu: »Menim, da je to zelo praktičen pripomoček in Evropski parlament se je tudi zavzel za to, da bi ga sprejeli po čim hitrejšem postopku, torej že do poletja. V njem bodo zabeleženi podatki o morebitnem cepljenju, o preboleli bolezni oziroma tudi o negativnem testu. Na ta način se ne bo treba vedno znova testirati, če smo bolezen že preboleli oziroma, če smo bili cepljeni. Seveda pa podatki morajo biti varovani in tudi uničeni takrat, ko to ne bo več potrebno. Certifikat bo pa omogočal, da bomo lažje, svobodno prehajali meje znotraj Evropske unije, dogovarjamo pa se tudi z drugimi državami izven unije.«

Ljudmila Novak: Poskušajmo storiti vse, da pomagamo pri zaustavitvi pandemije

»Tudi v Sloveniji se nam spet obetajo nove zaostritve. Žal mi je, da je tako, pa vendarle iz naše strani poskušajmo narediti vse, da tudi pomagamo pri zaustavitvi pandemije,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Kritična je bila glede počasnih dobav cepiv: »Vsi bi si želeli, da bi cepljenje potekalo hitreje. Žal se zatika pri dobavi cepiv. V Evropski uniji smo skušali narediti vse, da bi bili evropski državljani čim prej cepljeni. Žal pa farmacevtska industrija ne dohaja potreb, žal se tudi ne drži pogodb in zato poteka to cepljenje počasneje. Pa vendarle upamo, da bo vsaj do konca poletja večina prebivalstva precepljenega in da bomo potem lahko kolikor toliko vzpostavili normalno življenje.«

Glede gibanja po državah Evropske unije pa je Novakova pozdravila idejo o uvedbi digitalnega certifikata o cepljenju ali negativnem testu: »Menim, da je to zelo praktičen pripomoček in Evropski parlament se je tudi zavzel za to, da bi ga sprejeli po čim hitrejšem postopku, torej že do poletja. V njem bodo zabeleženi podatki o morebitnem cepljenju, o preboleli bolezni oziroma tudi o negativnem testu. Na ta način se ne bo treba vedno znova testirati, če smo bolezen že preboleli oziroma, če smo bili cepljeni. Seveda pa podatki morajo biti varovani in tudi uničeni takrat, ko to ne bo več potrebno. Certifikat bo pa omogočal, da bomo lažje, svobodno prehajali meje znotraj Evropske unije, dogovarjamo pa se tudi z drugimi državami izven unije.«

koronaviruspolitikainfopogovorevropski parlamentelsepp

Informativni prispevki

Ljudmila Novak: Poskušajmo storiti vse, da pomagamo pri zaustavitvi pandemije

»Tudi v Sloveniji se nam spet obetajo nove zaostritve. Žal mi je, da je tako, pa vendarle iz naše strani poskušajmo narediti vse, da tudi pomagamo pri zaustavitvi pandemije,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Kritična je bila glede počasnih dobav cepiv: »Vsi bi si želeli, da bi cepljenje potekalo hitreje. Žal se zatika pri dobavi cepiv. V Evropski uniji smo skušali narediti vse, da bi bili evropski državljani čim prej cepljeni. Žal pa farmacevtska industrija ne dohaja potreb, žal se tudi ne drži pogodb in zato poteka to cepljenje počasneje. Pa vendarle upamo, da bo vsaj do konca poletja večina prebivalstva precepljenega in da bomo potem lahko kolikor toliko vzpostavili normalno življenje.«

Glede gibanja po državah Evropske unije pa je Novakova pozdravila idejo o uvedbi digitalnega certifikata o cepljenju ali negativnem testu: »Menim, da je to zelo praktičen pripomoček in Evropski parlament se je tudi zavzel za to, da bi ga sprejeli po čim hitrejšem postopku, torej že do poletja. V njem bodo zabeleženi podatki o morebitnem cepljenju, o preboleli bolezni oziroma tudi o negativnem testu. Na ta način se ne bo treba vedno znova testirati, če smo bolezen že preboleli oziroma, če smo bili cepljeni. Seveda pa podatki morajo biti varovani in tudi uničeni takrat, ko to ne bo več potrebno. Certifikat bo pa omogočal, da bomo lažje, svobodno prehajali meje znotraj Evropske unije, dogovarjamo pa se tudi z drugimi državami izven unije.«

VEČ ...|31. 3. 2021
Ljudmila Novak: Poskušajmo storiti vse, da pomagamo pri zaustavitvi pandemije

»Tudi v Sloveniji se nam spet obetajo nove zaostritve. Žal mi je, da je tako, pa vendarle iz naše strani poskušajmo narediti vse, da tudi pomagamo pri zaustavitvi pandemije,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Kritična je bila glede počasnih dobav cepiv: »Vsi bi si želeli, da bi cepljenje potekalo hitreje. Žal se zatika pri dobavi cepiv. V Evropski uniji smo skušali narediti vse, da bi bili evropski državljani čim prej cepljeni. Žal pa farmacevtska industrija ne dohaja potreb, žal se tudi ne drži pogodb in zato poteka to cepljenje počasneje. Pa vendarle upamo, da bo vsaj do konca poletja večina prebivalstva precepljenega in da bomo potem lahko kolikor toliko vzpostavili normalno življenje.«

Glede gibanja po državah Evropske unije pa je Novakova pozdravila idejo o uvedbi digitalnega certifikata o cepljenju ali negativnem testu: »Menim, da je to zelo praktičen pripomoček in Evropski parlament se je tudi zavzel za to, da bi ga sprejeli po čim hitrejšem postopku, torej že do poletja. V njem bodo zabeleženi podatki o morebitnem cepljenju, o preboleli bolezni oziroma tudi o negativnem testu. Na ta način se ne bo treba vedno znova testirati, če smo bolezen že preboleli oziroma, če smo bili cepljeni. Seveda pa podatki morajo biti varovani in tudi uničeni takrat, ko to ne bo več potrebno. Certifikat bo pa omogočal, da bomo lažje, svobodno prehajali meje znotraj Evropske unije, dogovarjamo pa se tudi z drugimi državami izven unije.«

Alen Salihović

koronaviruspolitikainfopogovorevropski parlamentelsepp

Vstani in hodi

VEČ ...|28. 3. 2021
Križev pot

V prvem delu smo se pogovarjali z Andrejo iz Novega mesta. Z nami je delila svojo bolezensko izkušnjo, v želji, da nam predstavi upanje, da tudi ko zbolite, bo še vse dobro, le zaupajte in ohranite vero. V drugem delu oddaje pa smo gostili Cvetko Špes, ki je pred leti sama napisala Križev pot.

Križev pot

V prvem delu smo se pogovarjali z Andrejo iz Novega mesta. Z nami je delila svojo bolezensko izkušnjo, v želji, da nam predstavi upanje, da tudi ko zbolite, bo še vse dobro, le zaupajte in ohranite vero. V drugem delu oddaje pa smo gostili Cvetko Špes, ki je pred leti sama napisala Križev pot.

Križev potbolezenveraupanjepreizkušnja

Vstani in hodi

Križev pot

V prvem delu smo se pogovarjali z Andrejo iz Novega mesta. Z nami je delila svojo bolezensko izkušnjo, v želji, da nam predstavi upanje, da tudi ko zbolite, bo še vse dobro, le zaupajte in ohranite vero. V drugem delu oddaje pa smo gostili Cvetko Špes, ki je pred leti sama napisala Križev pot.

VEČ ...|28. 3. 2021
Križev pot

V prvem delu smo se pogovarjali z Andrejo iz Novega mesta. Z nami je delila svojo bolezensko izkušnjo, v želji, da nam predstavi upanje, da tudi ko zbolite, bo še vse dobro, le zaupajte in ohranite vero. V drugem delu oddaje pa smo gostili Cvetko Špes, ki je pred leti sama napisala Križev pot.

Damijana Medved

Križev potbolezenveraupanjepreizkušnja

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 3. 2021
Sv. Jožef

Govorili smo o papeževem apostolskem pismu o sv. Jožefu in pričevanjih o uslišanjih po sv. Jožefu. Z nami je bil bolniški duhovnik msgr. Miro Šlibar.

Sv. Jožef

Govorili smo o papeževem apostolskem pismu o sv. Jožefu in pričevanjih o uslišanjih po sv. Jožefu. Z nami je bil bolniški duhovnik msgr. Miro Šlibar.

duhovnostbolezenozdravljenječudežsv. Jožef

Radijska kateheza

Sv. Jožef

Govorili smo o papeževem apostolskem pismu o sv. Jožefu in pričevanjih o uslišanjih po sv. Jožefu. Z nami je bil bolniški duhovnik msgr. Miro Šlibar.

VEČ ...|20. 3. 2021
Sv. Jožef

Govorili smo o papeževem apostolskem pismu o sv. Jožefu in pričevanjih o uslišanjih po sv. Jožefu. Z nami je bil bolniški duhovnik msgr. Miro Šlibar.

Radio Ognjišče

duhovnostbolezenozdravljenječudežsv. Jožef

Svetovalnica

VEČ ...|26. 2. 2021
Dr. Roman Paškulin: Vzgoja nas je preveč obrusila v obliko, ki jo od nas želi okolica

Dr. Roman Paškulin, dr. med. terapevt medicinske hipnoze z izkušnjami na področju terapije zasvojenosti in ostalih psihosocialnih motenj, je spregovoril o ozadjih težav z zasvojenostmi. Vsako stanje, ki ni v ravnovesju na dolgi rok vodi v bolezen. Mi smo takšni kakršni smo in okolje je kakršno je, samo včasih ne gremo skupaj, pravi in poudarja nujnost ohranjanja stika s seboj.

Dr. Roman Paškulin: Vzgoja nas je preveč obrusila v obliko, ki jo od nas želi okolica

Dr. Roman Paškulin, dr. med. terapevt medicinske hipnoze z izkušnjami na področju terapije zasvojenosti in ostalih psihosocialnih motenj, je spregovoril o ozadjih težav z zasvojenostmi. Vsako stanje, ki ni v ravnovesju na dolgi rok vodi v bolezen. Mi smo takšni kakršni smo in okolje je kakršno je, samo včasih ne gremo skupaj, pravi in poudarja nujnost ohranjanja stika s seboj.

svetovanjezdravjehipnozazasvojenost

Svetovalnica

Dr. Roman Paškulin: Vzgoja nas je preveč obrusila v obliko, ki jo od nas želi okolica

Dr. Roman Paškulin, dr. med. terapevt medicinske hipnoze z izkušnjami na področju terapije zasvojenosti in ostalih psihosocialnih motenj, je spregovoril o ozadjih težav z zasvojenostmi. Vsako stanje, ki ni v ravnovesju na dolgi rok vodi v bolezen. Mi smo takšni kakršni smo in okolje je kakršno je, samo včasih ne gremo skupaj, pravi in poudarja nujnost ohranjanja stika s seboj.

VEČ ...|26. 2. 2021
Dr. Roman Paškulin: Vzgoja nas je preveč obrusila v obliko, ki jo od nas želi okolica

Dr. Roman Paškulin, dr. med. terapevt medicinske hipnoze z izkušnjami na področju terapije zasvojenosti in ostalih psihosocialnih motenj, je spregovoril o ozadjih težav z zasvojenostmi. Vsako stanje, ki ni v ravnovesju na dolgi rok vodi v bolezen. Mi smo takšni kakršni smo in okolje je kakršno je, samo včasih ne gremo skupaj, pravi in poudarja nujnost ohranjanja stika s seboj.

Radio Ognjišče

svetovanjezdravjehipnozazasvojenost

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 2. 2021
Lurd

Pozornost smo namenili Lurdu, saj smo 11. februarja praznovali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Naš gost je bil msgr. Miro Šlibar.

Lurd

Pozornost smo namenili Lurdu, saj smo 11. februarja praznovali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Naš gost je bil msgr. Miro Šlibar.

Lurdbolnikiduhovnostbolezen

Radijska kateheza

Lurd

Pozornost smo namenili Lurdu, saj smo 11. februarja praznovali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Naš gost je bil msgr. Miro Šlibar.

VEČ ...|20. 2. 2021
Lurd

Pozornost smo namenili Lurdu, saj smo 11. februarja praznovali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Naš gost je bil msgr. Miro Šlibar.

Damijana Medved

Lurdbolnikiduhovnostbolezen

Informativne oddaje

VEČ ...|18. 2. 2021
Utrip dneva dne 18. 2.

  • Nika Križnar v Rasnovu skočila do druge zmage v karieri.
  • Bojana Beović: Prebolela bolezen ali cepivo nas ne ščitita pred južnoafriško različico virusa.
  • Pred nami je lep počitniški konec tedna - kateri ukrepi veljajo za gibanje in druženje na prostem?
  • Za oskrbo starejših na voljo več deset milijonov evrov; krepijo se zmogljivosti domov.
  • Ustanovitelj revije, založbe in radia Ognjišče Franc Bole že leto dni naš priprošnjik pri Bogu.
  • Vreme: Jutri bo na jugozahodu oblačno, drugod več sonca.

Utrip dneva dne 18. 2.

  • Nika Križnar v Rasnovu skočila do druge zmage v karieri.
  • Bojana Beović: Prebolela bolezen ali cepivo nas ne ščitita pred južnoafriško različico virusa.
  • Pred nami je lep počitniški konec tedna - kateri ukrepi veljajo za gibanje in druženje na prostem?
  • Za oskrbo starejših na voljo več deset milijonov evrov; krepijo se zmogljivosti domov.
  • Ustanovitelj revije, založbe in radia Ognjišče Franc Bole že leto dni naš priprošnjik pri Bogu.
  • Vreme: Jutri bo na jugozahodu oblačno, drugod več sonca.

info

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 18. 2.
  • Nika Križnar v Rasnovu skočila do druge zmage v karieri.
  • Bojana Beović: Prebolela bolezen ali cepivo nas ne ščitita pred južnoafriško različico virusa.
  • Pred nami je lep počitniški konec tedna - kateri ukrepi veljajo za gibanje in druženje na prostem?
  • Za oskrbo starejših na voljo več deset milijonov evrov; krepijo se zmogljivosti domov.
  • Ustanovitelj revije, založbe in radia Ognjišče Franc Bole že leto dni naš priprošnjik pri Bogu.
  • Vreme: Jutri bo na jugozahodu oblačno, drugod več sonca.
VEČ ...|18. 2. 2021
Utrip dneva dne 18. 2.
  • Nika Križnar v Rasnovu skočila do druge zmage v karieri.
  • Bojana Beović: Prebolela bolezen ali cepivo nas ne ščitita pred južnoafriško različico virusa.
  • Pred nami je lep počitniški konec tedna - kateri ukrepi veljajo za gibanje in druženje na prostem?
  • Za oskrbo starejših na voljo več deset milijonov evrov; krepijo se zmogljivosti domov.
  • Ustanovitelj revije, založbe in radia Ognjišče Franc Bole že leto dni naš priprošnjik pri Bogu.
  • Vreme: Jutri bo na jugozahodu oblačno, drugod več sonca.

Radio Ognjišče

info

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|9. 2. 2021
Mag. Breda Hrovatin: Stanje na področju aviarne influence je ugodno ...

Stanje glede pojava ptičje gripe je trenutno ugodno, pravi mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin. Bolezen se po EU še pojavlja, pri nas pa zaenkrat ne beležijo novih primerov. Več v posnetku!

Mag. Breda Hrovatin: Stanje na področju aviarne influence je ugodno ...

Stanje glede pojava ptičje gripe je trenutno ugodno, pravi mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin. Bolezen se po EU še pojavlja, pri nas pa zaenkrat ne beležijo novih primerov. Več v posnetku!

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Mag. Breda Hrovatin: Stanje na področju aviarne influence je ugodno ...

Stanje glede pojava ptičje gripe je trenutno ugodno, pravi mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin. Bolezen se po EU še pojavlja, pri nas pa zaenkrat ne beležijo novih primerov. Več v posnetku!

VEČ ...|9. 2. 2021
Mag. Breda Hrovatin: Stanje na področju aviarne influence je ugodno ...

Stanje glede pojava ptičje gripe je trenutno ugodno, pravi mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin. Bolezen se po EU še pojavlja, pri nas pa zaenkrat ne beležijo novih primerov. Več v posnetku!

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|5. 1. 2021
Kako sprejeti epidemijo, da izidemo kot zmagovalci?

V tokratni oddaji smo se soočili z osebnim doživljanjem krize. Stiske zaradi epidemije so različne: nekateri močno občutijo omejevalne ukrepe, druge je izčrpala bolezen, tretje občutek nemoči. Napeto je tudi zaradi različnih pogledov na razmere, v katerih bomo morali še nekaj časa zdržati. Kako do zmagovalne drže, ki nam v teh napornih dneh lahko pomaga? Z nami je bila psihologinja Julija Pelc.

Kako sprejeti epidemijo, da izidemo kot zmagovalci?

V tokratni oddaji smo se soočili z osebnim doživljanjem krize. Stiske zaradi epidemije so različne: nekateri močno občutijo omejevalne ukrepe, druge je izčrpala bolezen, tretje občutek nemoči. Napeto je tudi zaradi različnih pogledov na razmere, v katerih bomo morali še nekaj časa zdržati. Kako do zmagovalne drže, ki nam v teh napornih dneh lahko pomaga? Z nami je bila psihologinja Julija Pelc.

svetovanje

Svetovalnica

Kako sprejeti epidemijo, da izidemo kot zmagovalci?

V tokratni oddaji smo se soočili z osebnim doživljanjem krize. Stiske zaradi epidemije so različne: nekateri močno občutijo omejevalne ukrepe, druge je izčrpala bolezen, tretje občutek nemoči. Napeto je tudi zaradi različnih pogledov na razmere, v katerih bomo morali še nekaj časa zdržati. Kako do zmagovalne drže, ki nam v teh napornih dneh lahko pomaga? Z nami je bila psihologinja Julija Pelc.

VEČ ...|5. 1. 2021
Kako sprejeti epidemijo, da izidemo kot zmagovalci?

V tokratni oddaji smo se soočili z osebnim doživljanjem krize. Stiske zaradi epidemije so različne: nekateri močno občutijo omejevalne ukrepe, druge je izčrpala bolezen, tretje občutek nemoči. Napeto je tudi zaradi različnih pogledov na razmere, v katerih bomo morali še nekaj časa zdržati. Kako do zmagovalne drže, ki nam v teh napornih dneh lahko pomaga? Z nami je bila psihologinja Julija Pelc.

Blaž Lesnik

svetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|24. 11. 2020
Kaj pojav ptičje gripe na Hrvaškem pomeni za slovenske kmetije?

Od 16. oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, t.i. bolezen ptičje gripe pa se je na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem pojavila tudi pri perutnini in domačih pticah. Slovenske veterinarske strokovnjake predvsem skrbi izbruh visoko patogenega podtipa ptičje gripe na farmi s purani v županiji Koprivnica – Križevci na Hrvaškem.

Kaj pojav ptičje gripe na Hrvaškem pomeni za slovenske kmetije?

Od 16. oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, t.i. bolezen ptičje gripe pa se je na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem pojavila tudi pri perutnini in domačih pticah. Slovenske veterinarske strokovnjake predvsem skrbi izbruh visoko patogenega podtipa ptičje gripe na farmi s purani v županiji Koprivnica – Križevci na Hrvaškem.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kaj pojav ptičje gripe na Hrvaškem pomeni za slovenske kmetije?

Od 16. oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, t.i. bolezen ptičje gripe pa se je na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem pojavila tudi pri perutnini in domačih pticah. Slovenske veterinarske strokovnjake predvsem skrbi izbruh visoko patogenega podtipa ptičje gripe na farmi s purani v županiji Koprivnica – Križevci na Hrvaškem.

VEČ ...|24. 11. 2020
Kaj pojav ptičje gripe na Hrvaškem pomeni za slovenske kmetije?

Od 16. oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, t.i. bolezen ptičje gripe pa se je na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem pojavila tudi pri perutnini in domačih pticah. Slovenske veterinarske strokovnjake predvsem skrbi izbruh visoko patogenega podtipa ptičje gripe na farmi s purani v županiji Koprivnica – Križevci na Hrvaškem.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Radijska kateheza

VEČ ...|21. 11. 2020
Bližina in tolažba ob umiranju in žalovanju

Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«

Bližina in tolažba ob umiranju in žalovanju

Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«

umiranježalovanjebolezenbližinatolažba

Radijska kateheza

Bližina in tolažba ob umiranju in žalovanju

Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«

VEČ ...|21. 11. 2020
Bližina in tolažba ob umiranju in žalovanju

Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«

Damijana Medved

umiranježalovanjebolezenbližinatolažba

Svetovalnica

VEČ ...|19. 11. 2020
O osteoporozi

Osteoporoza je zelo pogosta bolezen, zaradi katere imajo bolniki krhke kosti, kar vodi v zlome kolkov, hrbteničnih vretenc in zapestij. Po strokovni oceni sogovornikov je v Sloveniji nezdravljenih kar 60 odstotkov primerov osteoporoze. Gostja zdravstvene Svetovalnice je bila predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije Duša Hlade Zore.

O osteoporozi

Osteoporoza je zelo pogosta bolezen, zaradi katere imajo bolniki krhke kosti, kar vodi v zlome kolkov, hrbteničnih vretenc in zapestij. Po strokovni oceni sogovornikov je v Sloveniji nezdravljenih kar 60 odstotkov primerov osteoporoze. Gostja zdravstvene Svetovalnice je bila predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije Duša Hlade Zore.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

O osteoporozi

Osteoporoza je zelo pogosta bolezen, zaradi katere imajo bolniki krhke kosti, kar vodi v zlome kolkov, hrbteničnih vretenc in zapestij. Po strokovni oceni sogovornikov je v Sloveniji nezdravljenih kar 60 odstotkov primerov osteoporoze. Gostja zdravstvene Svetovalnice je bila predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije Duša Hlade Zore.

VEČ ...|19. 11. 2020
O osteoporozi

Osteoporoza je zelo pogosta bolezen, zaradi katere imajo bolniki krhke kosti, kar vodi v zlome kolkov, hrbteničnih vretenc in zapestij. Po strokovni oceni sogovornikov je v Sloveniji nezdravljenih kar 60 odstotkov primerov osteoporoze. Gostja zdravstvene Svetovalnice je bila predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije Duša Hlade Zore.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|13. 11. 2020
Sladkorna bolezen

14. november je svetovni dan sladkorne bolezni, s katero živi vsaka deseta oseba na svetu. V Sloveniji 200.000 oseb. Epidemija je v marsičem posegla tudi v življenje ljudi s sladkorno boleznijo. Kako poskrbeti za redno gibanje, merjenje krvnega sladkorja, za sproščanje stresa in uravnoteženo prehrano ter redne stike z zdravnikom, je govoril podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Alojz Rudolf, ki s sladkorno boleznijo sobiva že od svojega trinajstega leta starosti.

Sladkorna bolezen

14. november je svetovni dan sladkorne bolezni, s katero živi vsaka deseta oseba na svetu. V Sloveniji 200.000 oseb. Epidemija je v marsičem posegla tudi v življenje ljudi s sladkorno boleznijo. Kako poskrbeti za redno gibanje, merjenje krvnega sladkorja, za sproščanje stresa in uravnoteženo prehrano ter redne stike z zdravnikom, je govoril podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Alojz Rudolf, ki s sladkorno boleznijo sobiva že od svojega trinajstega leta starosti.

zdravstvoodnosidružbasvetovanje

Svetovalnica

Sladkorna bolezen

14. november je svetovni dan sladkorne bolezni, s katero živi vsaka deseta oseba na svetu. V Sloveniji 200.000 oseb. Epidemija je v marsičem posegla tudi v življenje ljudi s sladkorno boleznijo. Kako poskrbeti za redno gibanje, merjenje krvnega sladkorja, za sproščanje stresa in uravnoteženo prehrano ter redne stike z zdravnikom, je govoril podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Alojz Rudolf, ki s sladkorno boleznijo sobiva že od svojega trinajstega leta starosti.

VEČ ...|13. 11. 2020
Sladkorna bolezen

14. november je svetovni dan sladkorne bolezni, s katero živi vsaka deseta oseba na svetu. V Sloveniji 200.000 oseb. Epidemija je v marsičem posegla tudi v življenje ljudi s sladkorno boleznijo. Kako poskrbeti za redno gibanje, merjenje krvnega sladkorja, za sproščanje stresa in uravnoteženo prehrano ter redne stike z zdravnikom, je govoril podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Alojz Rudolf, ki s sladkorno boleznijo sobiva že od svojega trinajstega leta starosti.

Nataša Ličen

zdravstvoodnosidružbasvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|13. 11. 2020
Roman Vučajnk: 4. svetovni dan ubogih – Ponudi svojo roko siromaku

Žečetrto leto zapored nas sveti oče še posebej poziva, da v svojihprizadevanjih po boljšem življenju ne pozabimo na uboge in nam jekot majhen opomnik na to krščansko držo v koledarju obkrožiltretjo novembrsko nedeljo, ki pa pravzaprav velja za vsak dan v letu.Če izraz boljše življenje lahko razumemo kot boljše gmotnerazmere, daljša obdobja stabilnega zdravja, bolj pristne inosrečujoče odnose in več doživetij, ki v nas zbudijo hvaležnostza življenje, ki ga živimo, potem besedo ubogi lahkosprejmemo za vse tiste, ki jih pesti pomanjkanje sredstev zapreživetje ali se jih oklepa bolezen ali trpijo v slabih odnosihoziroma v prisiljeni samoti ali pa njihov človeški duh – ki ga jezanetil goreč plamen Božjega – vse bolj otopel tone v mrak.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.


Roman Vučajnk: 4. svetovni dan ubogih – Ponudi svojo roko siromaku

Žečetrto leto zapored nas sveti oče še posebej poziva, da v svojihprizadevanjih po boljšem življenju ne pozabimo na uboge in nam jekot majhen opomnik na to krščansko držo v koledarju obkrožiltretjo novembrsko nedeljo, ki pa pravzaprav velja za vsak dan v letu.Če izraz boljše življenje lahko razumemo kot boljše gmotnerazmere, daljša obdobja stabilnega zdravja, bolj pristne inosrečujoče odnose in več doživetij, ki v nas zbudijo hvaležnostza življenje, ki ga živimo, potem besedo ubogi lahkosprejmemo za vse tiste, ki jih pesti pomanjkanje sredstev zapreživetje ali se jih oklepa bolezen ali trpijo v slabih odnosihoziroma v prisiljeni samoti ali pa njihov človeški duh – ki ga jezanetil goreč plamen Božjega – vse bolj otopel tone v mrak.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.


komentardružbazdravstvokoronavirus

Komentar tedna

Roman Vučajnk: 4. svetovni dan ubogih – Ponudi svojo roko siromaku

Žečetrto leto zapored nas sveti oče še posebej poziva, da v svojihprizadevanjih po boljšem življenju ne pozabimo na uboge in nam jekot majhen opomnik na to krščansko držo v koledarju obkrožiltretjo novembrsko nedeljo, ki pa pravzaprav velja za vsak dan v letu.Če izraz boljše življenje lahko razumemo kot boljše gmotnerazmere, daljša obdobja stabilnega zdravja, bolj pristne inosrečujoče odnose in več doživetij, ki v nas zbudijo hvaležnostza življenje, ki ga živimo, potem besedo ubogi lahkosprejmemo za vse tiste, ki jih pesti pomanjkanje sredstev zapreživetje ali se jih oklepa bolezen ali trpijo v slabih odnosihoziroma v prisiljeni samoti ali pa njihov človeški duh – ki ga jezanetil goreč plamen Božjega – vse bolj otopel tone v mrak.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.


VEČ ...|13. 11. 2020
Roman Vučajnk: 4. svetovni dan ubogih – Ponudi svojo roko siromaku

Žečetrto leto zapored nas sveti oče še posebej poziva, da v svojihprizadevanjih po boljšem življenju ne pozabimo na uboge in nam jekot majhen opomnik na to krščansko držo v koledarju obkrožiltretjo novembrsko nedeljo, ki pa pravzaprav velja za vsak dan v letu.Če izraz boljše življenje lahko razumemo kot boljše gmotnerazmere, daljša obdobja stabilnega zdravja, bolj pristne inosrečujoče odnose in več doživetij, ki v nas zbudijo hvaležnostza življenje, ki ga živimo, potem besedo ubogi lahkosprejmemo za vse tiste, ki jih pesti pomanjkanje sredstev zapreživetje ali se jih oklepa bolezen ali trpijo v slabih odnosihoziroma v prisiljeni samoti ali pa njihov človeški duh – ki ga jezanetil goreč plamen Božjega – vse bolj otopel tone v mrak.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.


Roman Vučajnk

komentardružbazdravstvokoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 11. 2020
Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

info

Informativni prispevki

Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|9. 11. 2020
Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

Marta Jerebič

info

Nedeljski klepet

VEČ ...|4. 10. 2020
Življenjska pričakovanja

V oktobrskem Klepetu z Metko Klevišar smo govorili o naših življenjskih pričakovanjih. Naša gostja je poudarila, da je pomembno upati, da se bo zgodilo najboljše, a obenem ohraniti realna pričakovanja; tudi v času bolezni in starosti.

Življenjska pričakovanja

V oktobrskem Klepetu z Metko Klevišar smo govorili o naših življenjskih pričakovanjih. Naša gostja je poudarila, da je pomembno upati, da se bo zgodilo najboljše, a obenem ohraniti realna pričakovanja; tudi v času bolezni in starosti.

pričakovanjastarostbolezenzdravječudež

Nedeljski klepet

Življenjska pričakovanja
V oktobrskem Klepetu z Metko Klevišar smo govorili o naših življenjskih pričakovanjih. Naša gostja je poudarila, da je pomembno upati, da se bo zgodilo najboljše, a obenem ohraniti realna pričakovanja; tudi v času bolezni in starosti.
VEČ ...|4. 10. 2020
Življenjska pričakovanja
V oktobrskem Klepetu z Metko Klevišar smo govorili o naših življenjskih pričakovanjih. Naša gostja je poudarila, da je pomembno upati, da se bo zgodilo najboljše, a obenem ohraniti realna pričakovanja; tudi v času bolezni in starosti.

Damijana Medved

pričakovanjastarostbolezenzdravječudež

Svetovalnica

VEČ ...|1. 10. 2020
Parkinsonova bolezen

V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o počasi napredujoči degenerativni nevrološki bolezni, ki ni ozdravljiva. S Parkinsonovo boleznijo v Sloveniji živi približno 9000 ljudi. Naša gostja je bila specialistka nevrologije Nina Zupančič Križnar.

Parkinsonova bolezen

V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o počasi napredujoči degenerativni nevrološki bolezni, ki ni ozdravljiva. S Parkinsonovo boleznijo v Sloveniji živi približno 9000 ljudi. Naša gostja je bila specialistka nevrologije Nina Zupančič Križnar.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Parkinsonova bolezen
V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o počasi napredujoči degenerativni nevrološki bolezni, ki ni ozdravljiva. S Parkinsonovo boleznijo v Sloveniji živi približno 9000 ljudi. Naša gostja je bila specialistka nevrologije Nina Zupančič Križnar.
VEČ ...|1. 10. 2020
Parkinsonova bolezen
V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o počasi napredujoči degenerativni nevrološki bolezni, ki ni ozdravljiva. S Parkinsonovo boleznijo v Sloveniji živi približno 9000 ljudi. Naša gostja je bila specialistka nevrologije Nina Zupančič Križnar.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|24. 9. 2020
Kronična mieloična levkemija

Zdravstveno Svetovalnico smo posvetili eni od oblik krvnega raka, ki je dolgo veljala za zahrbtno in smrtonosno, danes pa je to kronična bolezen. O tem, kako poteka in kakšna je vloga bolnika, s specialistko hematologije dr. Karlo Rener in direktorico združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristino Modic.

Kronična mieloična levkemija

Zdravstveno Svetovalnico smo posvetili eni od oblik krvnega raka, ki je dolgo veljala za zahrbtno in smrtonosno, danes pa je to kronična bolezen. O tem, kako poteka in kakšna je vloga bolnika, s specialistko hematologije dr. Karlo Rener in direktorico združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristino Modic.

svetovanjezdravstvodružba

Svetovalnica

Kronična mieloična levkemija
Zdravstveno Svetovalnico smo posvetili eni od oblik krvnega raka, ki je dolgo veljala za zahrbtno in smrtonosno, danes pa je to kronična bolezen. O tem, kako poteka in kakšna je vloga bolnika, s specialistko hematologije dr. Karlo Rener in direktorico združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristino Modic.
VEČ ...|24. 9. 2020
Kronična mieloična levkemija
Zdravstveno Svetovalnico smo posvetili eni od oblik krvnega raka, ki je dolgo veljala za zahrbtno in smrtonosno, danes pa je to kronična bolezen. O tem, kako poteka in kakšna je vloga bolnika, s specialistko hematologije dr. Karlo Rener in direktorico združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristino Modic.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvodružba

Svetnik dneva

VEČ ...|16. 8. 2020
Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim

Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.

Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim

Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.

duhovnostbolezenkugazgodovina

Svetnik dneva

Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim
Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.
VEČ ...|16. 8. 2020
Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim
Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenkugazgodovina

Nedeljski klepet

VEČ ...|2. 8. 2020
Hrana in prehranjevanje

V Klepetu z Metko Klevišar je bila osrednja tema pogovora hrana in prehranjevanje. Kako najti pravo mero, kako prek hrane izražamo skrb in ljubezen ter tudi o ortoreksiji - obsedenosti z zdravo prehrano ... Izvedeli ste tudi, katera je Metkina najbolj priljubljena jed ...

Hrana in prehranjevanje

V Klepetu z Metko Klevišar je bila osrednja tema pogovora hrana in prehranjevanje. Kako najti pravo mero, kako prek hrane izražamo skrb in ljubezen ter tudi o ortoreksiji - obsedenosti z zdravo prehrano ... Izvedeli ste tudi, katera je Metkina najbolj priljubljena jed ...

hranabolezenortoreksijaanoreksijahujšanje

Nedeljski klepet

Hrana in prehranjevanje
V Klepetu z Metko Klevišar je bila osrednja tema pogovora hrana in prehranjevanje. Kako najti pravo mero, kako prek hrane izražamo skrb in ljubezen ter tudi o ortoreksiji - obsedenosti z zdravo prehrano ... Izvedeli ste tudi, katera je Metkina najbolj priljubljena jed ...
VEČ ...|2. 8. 2020
Hrana in prehranjevanje
V Klepetu z Metko Klevišar je bila osrednja tema pogovora hrana in prehranjevanje. Kako najti pravo mero, kako prek hrane izražamo skrb in ljubezen ter tudi o ortoreksiji - obsedenosti z zdravo prehrano ... Izvedeli ste tudi, katera je Metkina najbolj priljubljena jed ...

Damijana Medved

hranabolezenortoreksijaanoreksijahujšanje

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 7. 2020
Mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi

Ukrepe je potrebno upoštevati saj bolezen covid-19 povzroča precejšnje zaplete. Kot je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar so mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi, veliko bolnikov pa ima še tedne in mesece težave s splošno kondicijo, z utrujenostjo, do težav prihaja tudi pri spominu.

Mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi

Ukrepe je potrebno upoštevati saj bolezen covid-19 povzroča precejšnje zaplete. Kot je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar so mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi, veliko bolnikov pa ima še tedne in mesece težave s splošno kondicijo, z utrujenostjo, do težav prihaja tudi pri spominu.

pogovorkoronavirusinfo

Informativni prispevki

Mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi
Ukrepe je potrebno upoštevati saj bolezen covid-19 povzroča precejšnje zaplete. Kot je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar so mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi, veliko bolnikov pa ima še tedne in mesece težave s splošno kondicijo, z utrujenostjo, do težav prihaja tudi pri spominu.
VEČ ...|7. 7. 2020
Mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi
Ukrepe je potrebno upoštevati saj bolezen covid-19 povzroča precejšnje zaplete. Kot je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar so mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi, veliko bolnikov pa ima še tedne in mesece težave s splošno kondicijo, z utrujenostjo, do težav prihaja tudi pri spominu.

Alen Salihović

pogovorkoronavirusinfo

Svetovalnica

VEČ ...|30. 6. 2020
Podpora pred smrtjo

V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.

Podpora pred smrtjo

V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.

svetovanjepogovordružba

Svetovalnica

Podpora pred smrtjo
V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.
VEČ ...|30. 6. 2020
Podpora pred smrtjo
V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.

Tanja Dominko

svetovanjepogovordružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 6. 2020
Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge

Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge

Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge
Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.
VEČ ...|26. 6. 2020
Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge
Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 6. 2020
Pojav stekline v Bosni

Po šestih letih je bil v mesecu maju v Bosni in Hercegovini znova potrjen primer stekline. Bolezen so diagnosticirali pri lovskem psu, ta naj bi se najverjetneje okužil ob stiku z divjadjo. Kaj to pomeni in na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo to državo pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Pojav stekline v Bosni

Po šestih letih je bil v mesecu maju v Bosni in Hercegovini znova potrjen primer stekline. Bolezen so diagnosticirali pri lovskem psu, ta naj bi se najverjetneje okužil ob stiku z divjadjo. Kaj to pomeni in na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo to državo pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pojav stekline v Bosni
Po šestih letih je bil v mesecu maju v Bosni in Hercegovini znova potrjen primer stekline. Bolezen so diagnosticirali pri lovskem psu, ta naj bi se najverjetneje okužil ob stiku z divjadjo. Kaj to pomeni in na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo to državo pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.
VEČ ...|23. 6. 2020
Pojav stekline v Bosni
Po šestih letih je bil v mesecu maju v Bosni in Hercegovini znova potrjen primer stekline. Bolezen so diagnosticirali pri lovskem psu, ta naj bi se najverjetneje okužil ob stiku z divjadjo. Kaj to pomeni in na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo to državo pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 6. 2020
Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji

Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.

Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji

Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.

staršibolezenbožje zapovedistarostpreizkušnje

Radijska kateheza

Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji
Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.
VEČ ...|20. 6. 2020
Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji
Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.

Damijana Medved

staršibolezenbožje zapovedistarostpreizkušnje

Svetovalnica

VEČ ...|18. 6. 2020
Srčno popuščanje

To je bolezen, s katero v Sloveniji živi 30.000 ljudi. Srčno popuščanje je napredujoča bolezen, ki sčasoma vedno bolj poškoduje srce. Zato je čimprejšnja diagnoza, uvedba najboljše možne terapije in sprememba načina življenja pomembna, da upočasnimo napredovanje bolezni. O tem smo se pogovarjali z zdravnikom specialistom kardiologije, dr. Miranom Šebešijenom.

Srčno popuščanje

To je bolezen, s katero v Sloveniji živi 30.000 ljudi. Srčno popuščanje je napredujoča bolezen, ki sčasoma vedno bolj poškoduje srce. Zato je čimprejšnja diagnoza, uvedba najboljše možne terapije in sprememba načina življenja pomembna, da upočasnimo napredovanje bolezni. O tem smo se pogovarjali z zdravnikom specialistom kardiologije, dr. Miranom Šebešijenom.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Srčno popuščanje
To je bolezen, s katero v Sloveniji živi 30.000 ljudi. Srčno popuščanje je napredujoča bolezen, ki sčasoma vedno bolj poškoduje srce. Zato je čimprejšnja diagnoza, uvedba najboljše možne terapije in sprememba načina življenja pomembna, da upočasnimo napredovanje bolezni. O tem smo se pogovarjali z zdravnikom specialistom kardiologije, dr. Miranom Šebešijenom.
VEČ ...|18. 6. 2020
Srčno popuščanje
To je bolezen, s katero v Sloveniji živi 30.000 ljudi. Srčno popuščanje je napredujoča bolezen, ki sčasoma vedno bolj poškoduje srce. Zato je čimprejšnja diagnoza, uvedba najboljše možne terapije in sprememba načina življenja pomembna, da upočasnimo napredovanje bolezni. O tem smo se pogovarjali z zdravnikom specialistom kardiologije, dr. Miranom Šebešijenom.

Mateja Subotičanec

svetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 6. 2020
Nekaj nasvetov za vinogradnike

Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.

Nekaj nasvetov za vinogradnike

Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nekaj nasvetov za vinogradnike
Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.
VEČ ...|16. 6. 2020
Nekaj nasvetov za vinogradnike
Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Via positiva

VEČ ...|4. 6. 2020
Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne

Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.

Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne

Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.

družbapogovorpodjetništvogospodarstvodobrodelnost

Via positiva

Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne
Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.
VEČ ...|4. 6. 2020
Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne
Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.

Nataša Ličen

družbapogovorpodjetništvogospodarstvodobrodelnost

Svetovalnica

VEČ ...|28. 5. 2020
Multipla skleroza

Kako je, ko zboliš v najboljših letih? Ko ne moreš premikati rok, ko si odvisen od drugih? Ob srečanju z diagnozo multipla skleroza se zbudijo številni občutki - od jeze do krivde. Prav o tej bolezni tisočerih obrazov smo govorili v današnji Svetovalnici. O tem, kako doseči spravo s seboj in kako sprejeti bolezen, s predsednico društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renato Žohar.

Multipla skleroza

Kako je, ko zboliš v najboljših letih? Ko ne moreš premikati rok, ko si odvisen od drugih? Ob srečanju z diagnozo multipla skleroza se zbudijo številni občutki - od jeze do krivde. Prav o tej bolezni tisočerih obrazov smo govorili v današnji Svetovalnici. O tem, kako doseči spravo s seboj in kako sprejeti bolezen, s predsednico društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renato Žohar.

svetovanjezdravstvoodnosi

Svetovalnica

Multipla skleroza
Kako je, ko zboliš v najboljših letih? Ko ne moreš premikati rok, ko si odvisen od drugih? Ob srečanju z diagnozo multipla skleroza se zbudijo številni občutki - od jeze do krivde. Prav o tej bolezni tisočerih obrazov smo govorili v današnji Svetovalnici. O tem, kako doseči spravo s seboj in kako sprejeti bolezen, s predsednico društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renato Žohar.
VEČ ...|28. 5. 2020
Multipla skleroza
Kako je, ko zboliš v najboljših letih? Ko ne moreš premikati rok, ko si odvisen od drugih? Ob srečanju z diagnozo multipla skleroza se zbudijo številni občutki - od jeze do krivde. Prav o tej bolezni tisočerih obrazov smo govorili v današnji Svetovalnici. O tem, kako doseči spravo s seboj in kako sprejeti bolezen, s predsednico društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renato Žohar.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvoodnosi

Via positiva

VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Via positiva

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.
VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 5. 2020
Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj

Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj

Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

pogovorzdravstvorak

Informativni prispevki

Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj
Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.
VEČ ...|25. 5. 2020
Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj
Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

Alen Salihović

pogovorzdravstvorak

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2020
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno

Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno

Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.
VEČ ...|2. 4. 2020
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Helena Križnik

infokoronaviruszdravstvo

Radijski misijon 2020

VEČ ...|30. 3. 2020
Drugi pogled: Gabriel Kavčič

Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“

Drugi pogled: Gabriel Kavčič

Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Radijski misijon 2020

Drugi pogled: Gabriel Kavčič
Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“
VEČ ...|30. 3. 2020
Drugi pogled: Gabriel Kavčič
Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“

Blaž Lesnik

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 3. 2020
Iva Dimic na Srečanju pod lipami

Kakšen je položaj žensk v politiki? Kako usklajevati vlogo mame in političarke in to tudi, ko pride bolezen? Kako dobro poznamo življenje rojakov v zamejstvu in po svetu? O tem je med drugim na nedavnem Srečanju pod lipami v Gorici govorila poslanka Iva Dimic, ki vodi državnozborsko komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pogovor je vodil časnikar Julijan Čavdek.

Iva Dimic na Srečanju pod lipami

Kakšen je položaj žensk v politiki? Kako usklajevati vlogo mame in političarke in to tudi, ko pride bolezen? Kako dobro poznamo življenje rojakov v zamejstvu in po svetu? O tem je med drugim na nedavnem Srečanju pod lipami v Gorici govorila poslanka Iva Dimic, ki vodi državnozborsko komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pogovor je vodil časnikar Julijan Čavdek.

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

Iva Dimic na Srečanju pod lipami
Kakšen je položaj žensk v politiki? Kako usklajevati vlogo mame in političarke in to tudi, ko pride bolezen? Kako dobro poznamo življenje rojakov v zamejstvu in po svetu? O tem je med drugim na nedavnem Srečanju pod lipami v Gorici govorila poslanka Iva Dimic, ki vodi državnozborsko komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pogovor je vodil časnikar Julijan Čavdek.
VEČ ...|8. 3. 2020
Iva Dimic na Srečanju pod lipami
Kakšen je položaj žensk v politiki? Kako usklajevati vlogo mame in političarke in to tudi, ko pride bolezen? Kako dobro poznamo življenje rojakov v zamejstvu in po svetu? O tem je med drugim na nedavnem Srečanju pod lipami v Gorici govorila poslanka Iva Dimic, ki vodi državnozborsko komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pogovor je vodil časnikar Julijan Čavdek.

Matjaž Merljak

inforojaki

Vstani in hodi

VEČ ...|23. 2. 2020
Je trpljenje Božji dar ali prekletstvo?

So bolniki in invalidi ljudje s posebnimi potrebami ali ljudje s posebnim poslanstvom? Bolnica Cvetana Priol je na poti k oltarju.

Je trpljenje Božji dar ali prekletstvo?

So bolniki in invalidi ljudje s posebnimi potrebami ali ljudje s posebnim poslanstvom? Bolnica Cvetana Priol je na poti k oltarju.

bolezenduhovnosttrpljenje

Vstani in hodi

Je trpljenje Božji dar ali prekletstvo?
So bolniki in invalidi ljudje s posebnimi potrebami ali ljudje s posebnim poslanstvom? Bolnica Cvetana Priol je na poti k oltarju.
VEČ ...|23. 2. 2020
Je trpljenje Božji dar ali prekletstvo?
So bolniki in invalidi ljudje s posebnimi potrebami ali ljudje s posebnim poslanstvom? Bolnica Cvetana Priol je na poti k oltarju.

Tone Planinšek

bolezenduhovnosttrpljenje

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2020
Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?

V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.

Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?

V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.

zdravstvopogovorinfo

Informativni prispevki

Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?
V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.
VEČ ...|17. 2. 2020
Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?
V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.

Alen Salihović

zdravstvopogovorinfo

Za življenje

VEČ ...|15. 2. 2020
Zakonca Tavčar o bolezni v družini

V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

Zakonca Tavčar o bolezni v družini

V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

družinazdravjezdravstvoodnosi

Za življenje

Zakonca Tavčar o bolezni v družini
V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.
VEČ ...|15. 2. 2020
Zakonca Tavčar o bolezni v družini
V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

Mateja Subotičanec

družinazdravjezdravstvoodnosi

Naš pogled

VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

komentarzdravjebolezenzdravstvokultura

Naš pogled

Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.
VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Blaž Lesnik

komentarzdravjebolezenzdravstvokultura

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Globine

VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Globine

O zdravju in duhovnosti
Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti
Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Nedeljski klepet

VEČ ...|2. 2. 2020
O življenju in smrti

V februarskem Klepetu z Metko Klevišar sva govorili o pogovorih o življenju in smrti, ki jih z Julko Žagar vodita v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

O življenju in smrti

V februarskem Klepetu z Metko Klevišar sva govorili o pogovorih o življenju in smrti, ki jih z Julko Žagar vodita v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

pogovorživljenjesmrtbolezenstarost

Nedeljski klepet

O življenju in smrti
V februarskem Klepetu z Metko Klevišar sva govorili o pogovorih o življenju in smrti, ki jih z Julko Žagar vodita v Domu sv. Jožefa nad Celjem.
VEČ ...|2. 2. 2020
O življenju in smrti
V februarskem Klepetu z Metko Klevišar sva govorili o pogovorih o življenju in smrti, ki jih z Julko Žagar vodita v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

Damijana Medved

pogovorživljenjesmrtbolezenstarost

Radijska kateheza

VEČ ...|21. 12. 2019
Kot betlehemski pastirji se srečajmo z Jezusom

Z msgr. Mirom Šlibarjem smo ustvarjali tokratno katehezo za bolnike.

Kot betlehemski pastirji se srečajmo z Jezusom

Z msgr. Mirom Šlibarjem smo ustvarjali tokratno katehezo za bolnike.

božičadventvečno življenjebolezentrpljenjeduhovnost

Radijska kateheza

Kot betlehemski pastirji se srečajmo z Jezusom
Z msgr. Mirom Šlibarjem smo ustvarjali tokratno katehezo za bolnike.
VEČ ...|21. 12. 2019
Kot betlehemski pastirji se srečajmo z Jezusom
Z msgr. Mirom Šlibarjem smo ustvarjali tokratno katehezo za bolnike.

Damijana Medved

božičadventvečno življenjebolezentrpljenjeduhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 12. 2019
Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke

Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.

Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke

Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.

komentarcasnikmlinarinfopolitika

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke
Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.
VEČ ...|18. 12. 2019
Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke
Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.

Aleš Maver

komentarcasnikmlinarinfopolitika

Nedeljski klepet

VEČ ...|1. 12. 2019
Upanje

Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

Upanje

Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

upanjestarostbolezenzdravjevera

Nedeljski klepet

Upanje
Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.
VEČ ...|1. 12. 2019
Upanje
Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

Damijana Medved

upanjestarostbolezenzdravjevera

Svetovalnica

VEČ ...|22. 11. 2019
Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta

Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta

Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

družbaizobraževanjezdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.
VEČ ...|22. 11. 2019
Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjezdravstvosvetovanje

Naš gost

VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Naš gost

Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.
VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 11. 2019
Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa

Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa

Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

zdravjesladkorna bolezeninfoizobraževanjeotroci

Informativni prispevki

Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa
Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.
VEČ ...|14. 11. 2019
Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa
Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

Alen Salihović

zdravjesladkorna bolezeninfoizobraževanjeotroci

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Nedeljski klepet

VEČ ...|3. 11. 2019
Kakovostna komunikacija

Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.

Kakovostna komunikacija

Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.

bolezenpogovorkomunikacijasporočanjezdravje

Nedeljski klepet

Kakovostna komunikacija
Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.
VEČ ...|3. 11. 2019
Kakovostna komunikacija
Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.

Damijana Medved

bolezenpogovorkomunikacijasporočanjezdravje

Radijska kateheza

VEČ ...|19. 10. 2019
Z rožnim vencem nad raka

S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

Z rožnim vencem nad raka

S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

duhovnostrožni venecrakmolitevbolezenbolniki

Radijska kateheza

Z rožnim vencem nad raka
S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.
VEČ ...|19. 10. 2019
Z rožnim vencem nad raka
S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

Damijana Medved

duhovnostrožni venecrakmolitevbolezenbolniki

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|29. 9. 2021
Pogovor z Gašperjem Miheličem iz 2B ter skupina Hazard

V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.

Pogovor z Gašperjem Miheličem iz 2B ter skupina Hazard

V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2021
P. Krizolog iz New Yorka in Milena Javeršek iz Nemčije

O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.

P. Krizolog iz New Yorka in Milena Javeršek iz Nemčije

O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 10. 2021
Novi koraki zadružnega povezovanja v dobro kmetov

Naš gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil Stanko Tomšič, direktor kmetijske zadruge Trebnje-Krka, ki je minuli teden postal tudi direktor Zadružnega gospodarsko interesnega združenja K10+.

Novi koraki zadružnega povezovanja v dobro kmetov

Naš gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil Stanko Tomšič, direktor kmetijske zadruge Trebnje-Krka, ki je minuli teden postal tudi direktor Zadružnega gospodarsko interesnega združenja K10+.

Robert Božič

kmetijstvozadrugepovezovanjenabava

Naš pogled

VEČ ...|12. 10. 2021
Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Jure Sešek

komentardružbarožni venecoktobermisijoniPeter Opeka

Doživetja narave

VEČ ...|15. 10. 2021
Po poteh ljudskih pripovedi

Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.

Po poteh ljudskih pripovedi

Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.

Blaž Lesnik

naravadružinaizletipravljiceljudska pripovedkavodnikZgodbe za otroke

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 10. 2021
Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice