Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 5. 2020
Neuresničen 7. člen ADP

O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

Neuresničen 7. člen ADP

O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

inforojakiavstrijaargentinaitalija

Slovencem po svetu in domovini

Neuresničen 7. člen ADP
O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).
VEČ ...|17. 5. 2020
Neuresničen 7. člen ADP
O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

Matjaž Merljak

inforojakiavstrijaargentinaitalija

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

duhovnostSlovenijaspomin

Slovenski mučenci 20. stoletja

Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!
VEČ ...|19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Jože Bartolj

duhovnostSlovenijaspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 2. 2020
Nagrada Dušana Černeta

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

Nagrada Dušana Černeta

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

inforojakiavstrijakoroškagorica

Slovencem po svetu in domovini

Nagrada Dušana Černeta
Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.
VEČ ...|9. 2. 2020
Nagrada Dušana Černeta
Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

Matjaž Merljak

inforojakiavstrijakoroškagorica

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 2. 2020
Koroški Slovenci o Jožetu Marketzu in Govorniški natečaj ob Tischlerjevi nagradi

Kaj o novem škofu v Celovcu Jožetu Marketzu menijo vidnejši predstavniki koroških Slovencev in kaj mu želijo? Naši sogovorniki so bili: mag. Anton Rosenzopf-Jank, vodja Dušnopastirskega urada krške škofije; Ani Boštjančič, predsednica Katoliške akcije krške škofije; Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze; Jože Kopeinig, vodja Doma prosvete Sodalitas v Tinjah; Mateja Rihter, glavna urednica Nedelje iz Celovca, dr. Valentin Inzko, predsednik NSKS, Zalka Kuchling, ravnateljica slovenske gimnazije in dr. Karl Hren, eden od direktorjev Mohorjeve Celovec. V oddaji smo predvajali tudi zmagovalni govor letošnjega govorniškega natečaja ob podeliti Tischlerjeve nagrade ter pogovor z zmagovalcem Lukom Podlipnikom.

Koroški Slovenci o Jožetu Marketzu in Govorniški natečaj ob Tischlerjevi nagradi

Kaj o novem škofu v Celovcu Jožetu Marketzu menijo vidnejši predstavniki koroških Slovencev in kaj mu želijo? Naši sogovorniki so bili: mag. Anton Rosenzopf-Jank, vodja Dušnopastirskega urada krške škofije; Ani Boštjančič, predsednica Katoliške akcije krške škofije; Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze; Jože Kopeinig, vodja Doma prosvete Sodalitas v Tinjah; Mateja Rihter, glavna urednica Nedelje iz Celovca, dr. Valentin Inzko, predsednik NSKS, Zalka Kuchling, ravnateljica slovenske gimnazije in dr. Karl Hren, eden od direktorjev Mohorjeve Celovec. V oddaji smo predvajali tudi zmagovalni govor letošnjega govorniškega natečaja ob podeliti Tischlerjeve nagrade ter pogovor z zmagovalcem Lukom Podlipnikom.

inforojakiavstrijakoroška

Slovencem po svetu in domovini

Koroški Slovenci o Jožetu Marketzu in Govorniški natečaj ob Tischlerjevi nagradi
Kaj o novem škofu v Celovcu Jožetu Marketzu menijo vidnejši predstavniki koroških Slovencev in kaj mu želijo? Naši sogovorniki so bili: mag. Anton Rosenzopf-Jank, vodja Dušnopastirskega urada krške škofije; Ani Boštjančič, predsednica Katoliške akcije krške škofije; Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze; Jože Kopeinig, vodja Doma prosvete Sodalitas v Tinjah; Mateja Rihter, glavna urednica Nedelje iz Celovca, dr. Valentin Inzko, predsednik NSKS, Zalka Kuchling, ravnateljica slovenske gimnazije in dr. Karl Hren, eden od direktorjev Mohorjeve Celovec. V oddaji smo predvajali tudi zmagovalni govor letošnjega govorniškega natečaja ob podeliti Tischlerjeve nagrade ter pogovor z zmagovalcem Lukom Podlipnikom.
VEČ ...|2. 2. 2020
Koroški Slovenci o Jožetu Marketzu in Govorniški natečaj ob Tischlerjevi nagradi
Kaj o novem škofu v Celovcu Jožetu Marketzu menijo vidnejši predstavniki koroških Slovencev in kaj mu želijo? Naši sogovorniki so bili: mag. Anton Rosenzopf-Jank, vodja Dušnopastirskega urada krške škofije; Ani Boštjančič, predsednica Katoliške akcije krške škofije; Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze; Jože Kopeinig, vodja Doma prosvete Sodalitas v Tinjah; Mateja Rihter, glavna urednica Nedelje iz Celovca, dr. Valentin Inzko, predsednik NSKS, Zalka Kuchling, ravnateljica slovenske gimnazije in dr. Karl Hren, eden od direktorjev Mohorjeve Celovec. V oddaji smo predvajali tudi zmagovalni govor letošnjega govorniškega natečaja ob podeliti Tischlerjeve nagrade ter pogovor z zmagovalcem Lukom Podlipnikom.

Matjaž Merljak

inforojakiavstrijakoroška

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 1. 2020
Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

inforojakiitalijaavstrija

Slovencem po svetu in domovini

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj
V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.
VEČ ...|19. 1. 2020
Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj
V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijaavstrija

Z ljudmi na poti

VEČ ...|10. 11. 2019
Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu

Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu

Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Avstrijatujina

Z ljudmi na poti

Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu
Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.
VEČ ...|10. 11. 2019
Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu
Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Andrej Šinko

Avstrijatujina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 10. 2019
Primorski dnevi na Koroškem, razstava Tamare Burmicky Taye

Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

Primorski dnevi na Koroškem, razstava Tamare Burmicky Taye

Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

rojakiinfoavstrijaargentinavenezuela

Slovencem po svetu in domovini

Primorski dnevi na Koroškem, razstava Tamare Burmicky Taye
Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila
VEČ ...|20. 10. 2019
Primorski dnevi na Koroškem, razstava Tamare Burmicky Taye
Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

Matjaž Merljak

rojakiinfoavstrijaargentinavenezuela

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 10. 2019
25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

inforojakilemontanglijaavstrijazamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

25-letnica SVC v Lemontu
V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.
VEČ ...|13. 10. 2019
25-letnica SVC v Lemontu
V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

Matjaž Merljak

inforojakilemontanglijaavstrijazamejstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2019
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

infopolitikadružbaavstrijavolitve

Informativni prispevki

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.
VEČ ...|30. 9. 2019
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

Alen Salihović

infopolitikadružbaavstrijavolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2019
Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza

Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza

Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

infopolitikadružbaavstrijavolitve

Informativni prispevki

Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza
Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.
VEČ ...|30. 9. 2019
Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza
Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

Alen Salihović

infopolitikadružbaavstrijavolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 12. 2018
Avstrija in Slovenija ter vprašanje naše manjšine

Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo se s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka k našim rojakom pri severnih sosedih. Kakšen je njihov trenuten položaj, s katerimi izzivi se soočajo in kakšna so njihova pričakovanja do matične domovine? Vabljeni k poslušanju!

Avstrija in Slovenija ter vprašanje naše manjšine

Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo se s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka k našim rojakom pri severnih sosedih. Kakšen je njihov trenuten položaj, s katerimi izzivi se soočajo in kakšna so njihova pričakovanja do matične domovine? Vabljeni k poslušanju!

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Avstrija in Slovenija ter vprašanje naše manjšine
Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo se s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka k našim rojakom pri severnih sosedih. Kakšen je njihov trenuten položaj, s katerimi izzivi se soočajo in kakšna so njihova pričakovanja do matične domovine? Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|5. 12. 2018
Avstrija in Slovenija ter vprašanje naše manjšine
Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo se s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka k našim rojakom pri severnih sosedih. Kakšen je njihov trenuten položaj, s katerimi izzivi se soočajo in kakšna so njihova pričakovanja do matične domovine? Vabljeni k poslušanju!

Helena Škrlec

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 12. 2018
Avstrija in Slovenija ter vprašanje migracij

Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo z obramboslovcem Boštjanom Pernetom osvetlili vprašanje migracij, na katerega Ljubljana in Dunaj gledata različno.

Avstrija in Slovenija ter vprašanje migracij

Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo z obramboslovcem Boštjanom Pernetom osvetlili vprašanje migracij, na katerega Ljubljana in Dunaj gledata različno.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Avstrija in Slovenija ter vprašanje migracij
Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo z obramboslovcem Boštjanom Pernetom osvetlili vprašanje migracij, na katerega Ljubljana in Dunaj gledata različno.
VEČ ...|5. 12. 2018
Avstrija in Slovenija ter vprašanje migracij
Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo z obramboslovcem Boštjanom Pernetom osvetlili vprašanje migracij, na katerega Ljubljana in Dunaj gledata različno.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 11. 2018
Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije

Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije

Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

politikapogovorinfodružba

Informativni prispevki

Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije
Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.
VEČ ...|6. 11. 2018
Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije
Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

Alen Salihović

politikapogovorinfodružba

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|9. 8. 2018
Alfi Nipič, Majda Sepe, Tatjana Gros, Ricchi e poveri, Udo Jürgens, Elda Viler in Nino Robić

Druga poletna izdaja oddaje je prinesla tudi naslednje evergrine:Alfi Nipič- Fant z orglicamiBino - Mama Leone (iz leta 1978, pesem je posvečena Materi Tereziji)Majda Sepe - Ribič me je ujel (Gregorja Strniše in Mojmirja Sepeta, tretja nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1978, na petem festivalu, to je bilo leta 1982, je bila pesem razglašena za najbolj priljubljeno pesem dotedanjih Melodij morja in sonca. Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled Dalida in Alain Delon - Paroles, paroles (Parole parole je pesem, ki so jo leta 1972 napisali Gianni Ferrio, Leo Chiosso in Giancarlo Del Re. Prvotno sta jo izvajala Mina in Alberto Lupo. Leta 1973 so pesem prevedli v francoščino in izvedla jo je Dalida z Alainom Delonom. Postala je hit v Franciji, na Japonskem, v Mehiki ter v Kanadi.Jože Kobler - Moj mali svet (My lilttle world - Moj mali svet je bila avstrijska predstavnica na Evroviziji 1976. Izvajalca Waterloo & Robinson. To je bilo prvič, da je Avstrija poslala pesem v angleščini. Prejela je 80 točk in pristala na petem mestu med 18imi skladbami. Meine kleine Welt)Udo Jürgens - Mercie Cherie (avstrijska zmagovalka Evrovizije leta 1966)Nino Robić - Tujca v noči (10. avgusta minevajo štiri leta od smrti tega pevca zlatega obdobja slovenske popevke)

Alfi Nipič, Majda Sepe, Tatjana Gros, Ricchi e poveri, Udo Jürgens, Elda Viler in Nino Robić

Druga poletna izdaja oddaje je prinesla tudi naslednje evergrine:Alfi Nipič- Fant z orglicamiBino - Mama Leone (iz leta 1978, pesem je posvečena Materi Tereziji)Majda Sepe - Ribič me je ujel (Gregorja Strniše in Mojmirja Sepeta, tretja nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1978, na petem festivalu, to je bilo leta 1982, je bila pesem razglašena za najbolj priljubljeno pesem dotedanjih Melodij morja in sonca. Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled Dalida in Alain Delon - Paroles, paroles (Parole parole je pesem, ki so jo leta 1972 napisali Gianni Ferrio, Leo Chiosso in Giancarlo Del Re. Prvotno sta jo izvajala Mina in Alberto Lupo. Leta 1973 so pesem prevedli v francoščino in izvedla jo je Dalida z Alainom Delonom. Postala je hit v Franciji, na Japonskem, v Mehiki ter v Kanadi.Jože Kobler - Moj mali svet (My lilttle world - Moj mali svet je bila avstrijska predstavnica na Evroviziji 1976. Izvajalca Waterloo & Robinson. To je bilo prvič, da je Avstrija poslala pesem v angleščini. Prejela je 80 točk in pristala na petem mestu med 18imi skladbami. Meine kleine Welt)Udo Jürgens - Mercie Cherie (avstrijska zmagovalka Evrovizije leta 1966)Nino Robić - Tujca v noči (10. avgusta minevajo štiri leta od smrti tega pevca zlatega obdobja slovenske popevke)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Alfi Nipič, Majda Sepe, Tatjana Gros, Ricchi e poveri, Udo Jürgens, Elda Viler in Nino Robić
Druga poletna izdaja oddaje je prinesla tudi naslednje evergrine:Alfi Nipič- Fant z orglicamiBino - Mama Leone (iz leta 1978, pesem je posvečena Materi Tereziji)Majda Sepe - Ribič me je ujel (Gregorja Strniše in Mojmirja Sepeta, tretja nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1978, na petem festivalu, to je bilo leta 1982, je bila pesem razglašena za najbolj priljubljeno pesem dotedanjih Melodij morja in sonca. Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled Dalida in Alain Delon - Paroles, paroles (Parole parole je pesem, ki so jo leta 1972 napisali Gianni Ferrio, Leo Chiosso in Giancarlo Del Re. Prvotno sta jo izvajala Mina in Alberto Lupo. Leta 1973 so pesem prevedli v francoščino in izvedla jo je Dalida z Alainom Delonom. Postala je hit v Franciji, na Japonskem, v Mehiki ter v Kanadi.Jože Kobler - Moj mali svet (My lilttle world - Moj mali svet je bila avstrijska predstavnica na Evroviziji 1976. Izvajalca Waterloo & Robinson. To je bilo prvič, da je Avstrija poslala pesem v angleščini. Prejela je 80 točk in pristala na petem mestu med 18imi skladbami. Meine kleine Welt)Udo Jürgens - Mercie Cherie (avstrijska zmagovalka Evrovizije leta 1966)Nino Robić - Tujca v noči (10. avgusta minevajo štiri leta od smrti tega pevca zlatega obdobja slovenske popevke)
VEČ ...|9. 8. 2018
Alfi Nipič, Majda Sepe, Tatjana Gros, Ricchi e poveri, Udo Jürgens, Elda Viler in Nino Robić
Druga poletna izdaja oddaje je prinesla tudi naslednje evergrine:Alfi Nipič- Fant z orglicamiBino - Mama Leone (iz leta 1978, pesem je posvečena Materi Tereziji)Majda Sepe - Ribič me je ujel (Gregorja Strniše in Mojmirja Sepeta, tretja nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1978, na petem festivalu, to je bilo leta 1982, je bila pesem razglašena za najbolj priljubljeno pesem dotedanjih Melodij morja in sonca. Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled Dalida in Alain Delon - Paroles, paroles (Parole parole je pesem, ki so jo leta 1972 napisali Gianni Ferrio, Leo Chiosso in Giancarlo Del Re. Prvotno sta jo izvajala Mina in Alberto Lupo. Leta 1973 so pesem prevedli v francoščino in izvedla jo je Dalida z Alainom Delonom. Postala je hit v Franciji, na Japonskem, v Mehiki ter v Kanadi.Jože Kobler - Moj mali svet (My lilttle world - Moj mali svet je bila avstrijska predstavnica na Evroviziji 1976. Izvajalca Waterloo & Robinson. To je bilo prvič, da je Avstrija poslala pesem v angleščini. Prejela je 80 točk in pristala na petem mestu med 18imi skladbami. Meine kleine Welt)Udo Jürgens - Mercie Cherie (avstrijska zmagovalka Evrovizije leta 1966)Nino Robić - Tujca v noči (10. avgusta minevajo štiri leta od smrti tega pevca zlatega obdobja slovenske popevke)

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Pogovor o

VEČ ...|16. 5. 2018
Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.

Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.

Pogovor o

Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.
VEČ ...|16. 5. 2018
Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.

Tanja DominkoAndrej Šinko

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 5. 2020
P. Branko Cestnik

Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.

P. Branko Cestnik

Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.

Jože Bartolj

družbakoronaviruspolitika

Moja zgodba

VEČ ...|24. 5. 2020
Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Tanja Dominko

družbakulturapolitika

Komentar tedna

VEČ ...|29. 5. 2020
Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog

Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog

Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

Andreja Eržen Firšt

komentarduhovnostodnosi

Sol in luč

VEČ ...|14. 4. 2020
Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 5. 2020
60. obletnica San Martina

Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.

60. obletnica San Martina

Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinavenezuelakaritas

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|30. 5. 2020
Pesem za Marijo

Za novo vznemirjenje v družini je poskrbel Jaka. Bližal se je konec poletnih počitnic, in ko so v Ljubljani v knjigarni kupovali zadnje stvari za šolo, je Jaka izginil. Iskali so ga po trgovini, spraševali ljudi, vendar ga niso našli. Skoraj so že poklicali policijo, ko se je iz najbolj oddaljenega kota trgovine zaslišalo tiho petje. Izza knjižnih polic so zaslišali peti njihovega Jaka pesmico o Mariji. Padel je namreč za police, ko je hotel dobiti knjigo, ki mu je bila všeč. Medtem ko je čakal, da ga najdejo, je spesnil pesmico o Mariji in si jo prepeval, da ga ni bilo strah.

Pesem za Marijo

Za novo vznemirjenje v družini je poskrbel Jaka. Bližal se je konec poletnih počitnic, in ko so v Ljubljani v knjigarni kupovali zadnje stvari za šolo, je Jaka izginil. Iskali so ga po trgovini, spraševali ljudi, vendar ga niso našli. Skoraj so že poklicali policijo, ko se je iz najbolj oddaljenega kota trgovine zaslišalo tiho petje. Izza knjižnih polic so zaslišali peti njihovega Jaka pesmico o Mariji. Padel je namreč za police, ko je hotel dobiti knjigo, ki mu je bila všeč. Medtem ko je čakal, da ga najdejo, je spesnil pesmico o Mariji in si jo prepeval, da ga ni bilo strah.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Rožni venec

VEČ ...|31. 5. 2020
Rožni venec

Rožni venec

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|31. 5. 2020
Obiskanje Device Marije

Obiskanje Device Marije

Jure Sešek

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|31. 5. 2020
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Vremenska napoved

VEČ ...|31. 5. 2020
Vremenska napoved 31. maj 2020

Vremenska napoved 31. maj 2020

Radio Ognjišče