Avdio arhiv Radia Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

Šfefan Pinter: Pred 100. obletnico plebiscita

Bližamo se stoti obletnici koroškega plebiscita (10. oktober). V oddaji smo predvajali odlomke predavanja zgodovinarja Štefana Pinterja, ki ga je imel na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah in kjer je predstavil propagandno gradivo iz časa plebiscita, ki ilustrira, iz katerih motivov so se ljudje tedaj odločali za Jugoslavijo ali za Avstrijo. V oddaji tudi novica o tem, da je dr. Edi Gobec iz Clevelanda prejel red za zasluge RS, obisku ministrice Jaklitsch pri škofu Štumpfu in odprtju prehoda Verica - Čepinci.

VEČ ...|6. 9. 2020

Šfefan Pinter: Pred 100. obletnico plebiscita

Bližamo se stoti obletnici koroškega plebiscita (10. oktober). V oddaji smo predvajali odlomke predavanja zgodovinarja Štefana Pinterja, ki ga je imel na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah in kjer je predstavil propagandno gradivo iz časa plebiscita, ki ilustrira, iz katerih motivov so se ljudje tedaj odločali za Jugoslavijo ali za Avstrijo. V oddaji tudi novica o tem, da je dr. Edi Gobec iz Clevelanda prejel red za zasluge RS, obisku ministrice Jaklitsch pri škofu Štumpfu in odprtju prehoda Verica - Čepinci.

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 6. 2020

71. obletnica Narodnega sveta koroških Slovencev

Te dni mineva 71 let od ustanovitve Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Zakaj je do ustanovitve sploh prišlo, kateri datum je pravi: 28. ali 29. junij, kaj prinaša zbornik Usoda je koroškim Slovencem dana njim samim v roke, kakšna je prihodnost NSKS, kako se v delovanje vključujejo mladi? O tem so govorili predsednik NSKS dr. Valentin Inzko, urednik zbornika mag. Simon Triessnig in zgodovinar mag. Hanzi Filipič.

71. obletnica Narodnega sveta koroških Slovencev

Te dni mineva 71 let od ustanovitve Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Zakaj je do ustanovitve sploh prišlo, kateri datum je pravi: 28. ali 29. junij, kaj prinaša zbornik Usoda je koroškim Slovencem dana njim samim v roke, kakšna je prihodnost NSKS, kako se v delovanje vključujejo mladi? O tem so govorili predsednik NSKS dr. Valentin Inzko, urednik zbornika mag. Simon Triessnig in zgodovinar mag. Hanzi Filipič.

Matjaž Merljak

Slovencem po svetu in domovini

71. obletnica Narodnega sveta koroških Slovencev

Te dni mineva 71 let od ustanovitve Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Zakaj je do ustanovitve sploh prišlo, kateri datum je pravi: 28. ali 29. junij, kaj prinaša zbornik Usoda je koroškim Slovencem dana njim samim v roke, kakšna je prihodnost NSKS, kako se v delovanje vključujejo mladi? O tem so govorili predsednik NSKS dr. Valentin Inzko, urednik zbornika mag. Simon Triessnig in zgodovinar mag. Hanzi Filipič.

VEČ ...|28. 6. 2020

71. obletnica Narodnega sveta koroških Slovencev

Te dni mineva 71 let od ustanovitve Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Zakaj je do ustanovitve sploh prišlo, kateri datum je pravi: 28. ali 29. junij, kaj prinaša zbornik Usoda je koroškim Slovencem dana njim samim v roke, kakšna je prihodnost NSKS, kako se v delovanje vključujejo mladi? O tem so govorili predsednik NSKS dr. Valentin Inzko, urednik zbornika mag. Simon Triessnig in zgodovinar mag. Hanzi Filipič.

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 5. 2020

Neuresničen 7. člen ADP

O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

Neuresničen 7. člen ADP

O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

Matjaž Merljak

info rojaki avstrija argentina italija

Slovencem po svetu in domovini

Neuresničen 7. člen ADP

O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

VEČ ...|17. 5. 2020

Neuresničen 7. člen ADP

O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

duhovnost Slovenija spomin

info rojaki avstrija argentina italija

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|19. 4. 2020

Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Jože Bartolj

Slovenski mučenci 20. stoletja

Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

VEČ ...|19. 4. 2020

Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Jože Bartolj

duhovnost Slovenija spomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 2. 2020

Nagrada Dušana Černeta

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

Nagrada Dušana Černeta

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

Matjaž Merljak

info rojaki avstrija koroška gorica

Slovencem po svetu in domovini

Nagrada Dušana Černeta

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

VEČ ...|9. 2. 2020

Nagrada Dušana Černeta

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

info rojaki avstrija koroška gorica

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 2. 2020

Koroški Slovenci o Jožetu Marketzu in Govorniški natečaj ob Tischlerjevi nagradi

Kaj o novem škofu v Celovcu Jožetu Marketzu menijo vidnejši predstavniki koroških Slovencev in kaj mu želijo? Naši sogovorniki so bili: mag. Anton Rosenzopf-Jank, vodja Dušnopastirskega urada krške škofije; Ani Boštjančič, predsednica Katoliške akcije krške škofije; Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze; Jože Kopeinig, vodja Doma prosvete Sodalitas v Tinjah; Mateja Rihter, glavna urednica Nedelje iz Celovca, dr. Valentin Inzko, predsednik NSKS, Zalka Kuchling, ravnateljica slovenske gimnazije in dr. Karl Hren, eden od direktorjev Mohorjeve Celovec. V oddaji smo predvajali tudi zmagovalni govor letošnjega govorniškega natečaja ob podeliti Tischlerjeve nagrade ter pogovor z zmagovalcem Lukom Podlipnikom.

Koroški Slovenci o Jožetu Marketzu in Govorniški natečaj ob Tischlerjevi nagradi

Kaj o novem škofu v Celovcu Jožetu Marketzu menijo vidnejši predstavniki koroških Slovencev in kaj mu želijo? Naši sogovorniki so bili: mag. Anton Rosenzopf-Jank, vodja Dušnopastirskega urada krške škofije; Ani Boštjančič, predsednica Katoliške akcije krške škofije; Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze; Jože Kopeinig, vodja Doma prosvete Sodalitas v Tinjah; Mateja Rihter, glavna urednica Nedelje iz Celovca, dr. Valentin Inzko, predsednik NSKS, Zalka Kuchling, ravnateljica slovenske gimnazije in dr. Karl Hren, eden od direktorjev Mohorjeve Celovec. V oddaji smo predvajali tudi zmagovalni govor letošnjega govorniškega natečaja ob podeliti Tischlerjeve nagrade ter pogovor z zmagovalcem Lukom Podlipnikom.

Matjaž Merljak

info rojaki avstrija koroška

Slovencem po svetu in domovini

Koroški Slovenci o Jožetu Marketzu in Govorniški natečaj ob Tischlerjevi nagradi

Kaj o novem škofu v Celovcu Jožetu Marketzu menijo vidnejši predstavniki koroških Slovencev in kaj mu želijo? Naši sogovorniki so bili: mag. Anton Rosenzopf-Jank, vodja Dušnopastirskega urada krške škofije; Ani Boštjančič, predsednica Katoliške akcije krške škofije; Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze; Jože Kopeinig, vodja Doma prosvete Sodalitas v Tinjah; Mateja Rihter, glavna urednica Nedelje iz Celovca, dr. Valentin Inzko, predsednik NSKS, Zalka Kuchling, ravnateljica slovenske gimnazije in dr. Karl Hren, eden od direktorjev Mohorjeve Celovec. V oddaji smo predvajali tudi zmagovalni govor letošnjega govorniškega natečaja ob podeliti Tischlerjeve nagrade ter pogovor z zmagovalcem Lukom Podlipnikom.

VEČ ...|2. 2. 2020

Koroški Slovenci o Jožetu Marketzu in Govorniški natečaj ob Tischlerjevi nagradi

Kaj o novem škofu v Celovcu Jožetu Marketzu menijo vidnejši predstavniki koroških Slovencev in kaj mu želijo? Naši sogovorniki so bili: mag. Anton Rosenzopf-Jank, vodja Dušnopastirskega urada krške škofije; Ani Boštjančič, predsednica Katoliške akcije krške škofije; Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze; Jože Kopeinig, vodja Doma prosvete Sodalitas v Tinjah; Mateja Rihter, glavna urednica Nedelje iz Celovca, dr. Valentin Inzko, predsednik NSKS, Zalka Kuchling, ravnateljica slovenske gimnazije in dr. Karl Hren, eden od direktorjev Mohorjeve Celovec. V oddaji smo predvajali tudi zmagovalni govor letošnjega govorniškega natečaja ob podeliti Tischlerjeve nagrade ter pogovor z zmagovalcem Lukom Podlipnikom.

info rojaki avstrija koroška

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 1. 2020

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

Matjaž Merljak

info rojaki italija avstrija

Slovencem po svetu in domovini

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

VEČ ...|19. 1. 2020

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

rojaki info avstrija argentina venezuela

info rojaki italija avstrija

Z ljudmi na poti

VEČ ...|10. 11. 2019

Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu

Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu

Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Andrej Šinko

Avstrija tujina

Z ljudmi na poti

Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu

Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

VEČ ...|10. 11. 2019

Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu

Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Andrej Šinko

Avstrija tujina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 10. 2019

Primorski dnevi na Koroškem, razstava Tamare Burmicky Taye

Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

Primorski dnevi na Koroškem, razstava Tamare Burmicky Taye

Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

Matjaž Merljak

Slovencem po svetu in domovini

Primorski dnevi na Koroškem, razstava Tamare Burmicky Taye

Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

VEČ ...|20. 10. 2019

Primorski dnevi na Koroškem, razstava Tamare Burmicky Taye

Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

rojaki info avstrija argentina venezuela

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 10. 2019

25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

Matjaž Merljak

info rojaki lemont anglija avstrija zamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

VEČ ...|13. 10. 2019

25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

info rojaki lemont anglija avstrija zamejstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2019

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

Alen Salihović

Informativni prispevki

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

VEČ ...|30. 9. 2019

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

Alen Salihović

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2019

Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza

Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza

Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

Alen Salihović

Informativni prispevki

Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza

Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

VEČ ...|30. 9. 2019

Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza

Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

Alen Salihović

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 12. 2018

Avstrija in Slovenija ter vprašanje naše manjšine

Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo se s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka k našim rojakom pri severnih sosedih. Kakšen je njihov trenuten položaj, s katerimi izzivi se soočajo in kakšna so njihova pričakovanja do matične domovine? Vabljeni k poslušanju!

Avstrija in Slovenija ter vprašanje naše manjšine

Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo se s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka k našim rojakom pri severnih sosedih. Kakšen je njihov trenuten položaj, s katerimi izzivi se soočajo in kakšna so njihova pričakovanja do matične domovine? Vabljeni k poslušanju!

Helena Škrlec

info politika pogovor

Informativni prispevki

Avstrija in Slovenija ter vprašanje naše manjšine

Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo se s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka k našim rojakom pri severnih sosedih. Kakšen je njihov trenuten položaj, s katerimi izzivi se soočajo in kakšna so njihova pričakovanja do matične domovine? Vabljeni k poslušanju!

VEČ ...|5. 12. 2018

Avstrija in Slovenija ter vprašanje naše manjšine

Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo se s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka k našim rojakom pri severnih sosedih. Kakšen je njihov trenuten položaj, s katerimi izzivi se soočajo in kakšna so njihova pričakovanja do matične domovine? Vabljeni k poslušanju!

Helena Škrlec

info politika pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 12. 2018

Avstrija in Slovenija ter vprašanje migracij

Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo z obramboslovcem Boštjanom Pernetom osvetlili vprašanje migracij, na katerega Ljubljana in Dunaj gledata različno.

Avstrija in Slovenija ter vprašanje migracij

Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo z obramboslovcem Boštjanom Pernetom osvetlili vprašanje migracij, na katerega Ljubljana in Dunaj gledata različno.

Helena Škrlec

info pogovor politika

Informativni prispevki

Avstrija in Slovenija ter vprašanje migracij

Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo z obramboslovcem Boštjanom Pernetom osvetlili vprašanje migracij, na katerega Ljubljana in Dunaj gledata različno.

VEČ ...|5. 12. 2018

Avstrija in Slovenija ter vprašanje migracij

Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo z obramboslovcem Boštjanom Pernetom osvetlili vprašanje migracij, na katerega Ljubljana in Dunaj gledata različno.

Helena Škrlec

info pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 11. 2018

Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije

Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije

Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

Alen Salihović

politika pogovor info družba

Informativni prispevki

Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije

Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

VEČ ...|6. 11. 2018

Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije

Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

Alen Salihović

politika pogovor info družba

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|9. 8. 2018

Alfi Nipič, Majda Sepe, Tatjana Gros, Ricchi e poveri, Udo Jürgens, Elda Viler in Nino Robić

Druga poletna izdaja oddaje je prinesla tudi naslednje evergrine:Alfi Nipič- Fant z orglicamiBino - Mama Leone (iz leta 1978, pesem je posvečena Materi Tereziji)Majda Sepe - Ribič me je ujel (Gregorja Strniše in Mojmirja Sepeta, tretja nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1978, na petem festivalu, to je bilo leta 1982, je bila pesem razglašena za najbolj priljubljeno pesem dotedanjih Melodij morja in sonca. Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled Dalida in Alain Delon - Paroles, paroles (Parole parole je pesem, ki so jo leta 1972 napisali Gianni Ferrio, Leo Chiosso in Giancarlo Del Re. Prvotno sta jo izvajala Mina in Alberto Lupo. Leta 1973 so pesem prevedli v francoščino in izvedla jo je Dalida z Alainom Delonom. Postala je hit v Franciji, na Japonskem, v Mehiki ter v Kanadi.Jože Kobler - Moj mali svet (My lilttle world - Moj mali svet je bila avstrijska predstavnica na Evroviziji 1976. Izvajalca Waterloo & Robinson. To je bilo prvič, da je Avstrija poslala pesem v angleščini. Prejela je 80 točk in pristala na petem mestu med 18imi skladbami. Meine kleine Welt)Udo Jürgens - Mercie Cherie (avstrijska zmagovalka Evrovizije leta 1966)Nino Robić - Tujca v noči (10. avgusta minevajo štiri leta od smrti tega pevca zlatega obdobja slovenske popevke)

Alfi Nipič, Majda Sepe, Tatjana Gros, Ricchi e poveri, Udo Jürgens, Elda Viler in Nino Robić

Druga poletna izdaja oddaje je prinesla tudi naslednje evergrine:Alfi Nipič- Fant z orglicamiBino - Mama Leone (iz leta 1978, pesem je posvečena Materi Tereziji)Majda Sepe - Ribič me je ujel (Gregorja Strniše in Mojmirja Sepeta, tretja nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1978, na petem festivalu, to je bilo leta 1982, je bila pesem razglašena za najbolj priljubljeno pesem dotedanjih Melodij morja in sonca. Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled Dalida in Alain Delon - Paroles, paroles (Parole parole je pesem, ki so jo leta 1972 napisali Gianni Ferrio, Leo Chiosso in Giancarlo Del Re. Prvotno sta jo izvajala Mina in Alberto Lupo. Leta 1973 so pesem prevedli v francoščino in izvedla jo je Dalida z Alainom Delonom. Postala je hit v Franciji, na Japonskem, v Mehiki ter v Kanadi.Jože Kobler - Moj mali svet (My lilttle world - Moj mali svet je bila avstrijska predstavnica na Evroviziji 1976. Izvajalca Waterloo & Robinson. To je bilo prvič, da je Avstrija poslala pesem v angleščini. Prejela je 80 točk in pristala na petem mestu med 18imi skladbami. Meine kleine Welt)Udo Jürgens - Mercie Cherie (avstrijska zmagovalka Evrovizije leta 1966)Nino Robić - Tujca v noči (10. avgusta minevajo štiri leta od smrti tega pevca zlatega obdobja slovenske popevke)

Matjaž Merljak

glasba spomin

Ob radijskem ognjišču

Alfi Nipič, Majda Sepe, Tatjana Gros, Ricchi e poveri, Udo Jürgens, Elda Viler in Nino Robić

Druga poletna izdaja oddaje je prinesla tudi naslednje evergrine:Alfi Nipič- Fant z orglicamiBino - Mama Leone (iz leta 1978, pesem je posvečena Materi Tereziji)Majda Sepe - Ribič me je ujel (Gregorja Strniše in Mojmirja Sepeta, tretja nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1978, na petem festivalu, to je bilo leta 1982, je bila pesem razglašena za najbolj priljubljeno pesem dotedanjih Melodij morja in sonca. Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled Dalida in Alain Delon - Paroles, paroles (Parole parole je pesem, ki so jo leta 1972 napisali Gianni Ferrio, Leo Chiosso in Giancarlo Del Re. Prvotno sta jo izvajala Mina in Alberto Lupo. Leta 1973 so pesem prevedli v francoščino in izvedla jo je Dalida z Alainom Delonom. Postala je hit v Franciji, na Japonskem, v Mehiki ter v Kanadi.Jože Kobler - Moj mali svet (My lilttle world - Moj mali svet je bila avstrijska predstavnica na Evroviziji 1976. Izvajalca Waterloo & Robinson. To je bilo prvič, da je Avstrija poslala pesem v angleščini. Prejela je 80 točk in pristala na petem mestu med 18imi skladbami. Meine kleine Welt)Udo Jürgens - Mercie Cherie (avstrijska zmagovalka Evrovizije leta 1966)Nino Robić - Tujca v noči (10. avgusta minevajo štiri leta od smrti tega pevca zlatega obdobja slovenske popevke)

VEČ ...|9. 8. 2018

Alfi Nipič, Majda Sepe, Tatjana Gros, Ricchi e poveri, Udo Jürgens, Elda Viler in Nino Robić

Druga poletna izdaja oddaje je prinesla tudi naslednje evergrine:Alfi Nipič- Fant z orglicamiBino - Mama Leone (iz leta 1978, pesem je posvečena Materi Tereziji)Majda Sepe - Ribič me je ujel (Gregorja Strniše in Mojmirja Sepeta, tretja nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1978, na petem festivalu, to je bilo leta 1982, je bila pesem razglašena za najbolj priljubljeno pesem dotedanjih Melodij morja in sonca. Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled Dalida in Alain Delon - Paroles, paroles (Parole parole je pesem, ki so jo leta 1972 napisali Gianni Ferrio, Leo Chiosso in Giancarlo Del Re. Prvotno sta jo izvajala Mina in Alberto Lupo. Leta 1973 so pesem prevedli v francoščino in izvedla jo je Dalida z Alainom Delonom. Postala je hit v Franciji, na Japonskem, v Mehiki ter v Kanadi.Jože Kobler - Moj mali svet (My lilttle world - Moj mali svet je bila avstrijska predstavnica na Evroviziji 1976. Izvajalca Waterloo & Robinson. To je bilo prvič, da je Avstrija poslala pesem v angleščini. Prejela je 80 točk in pristala na petem mestu med 18imi skladbami. Meine kleine Welt)Udo Jürgens - Mercie Cherie (avstrijska zmagovalka Evrovizije leta 1966)Nino Robić - Tujca v noči (10. avgusta minevajo štiri leta od smrti tega pevca zlatega obdobja slovenske popevke)