Evropa je nagradila kmetijo Černelič

Evropska komisija je podelila prestično nagrado Rural Inspirational Awardsna temo biogospodarstva in podnebnih sprememb kmetiji Černelič, iz Dečnega sela, v Artičah. V konkurenci številnih kmetij iz vse Evrope je bil njihov način biodinamičnega kmetovanja, so tudi prejemniki certifikata Demeter, prepoznan kot primer dobre prakse. O trajnostnih izzivih smo se pogovarjali z Zvonetom Černeličem.

Dan Evrope

Gostili smo sociologa dr. Igorja Bahovca. Za nami je namreč Dan Evrope in vprašali smo ga, kakšen je papežev pogled na Evropo in katere poti vidi za prihodnost stare celine. Spregovorili pa smo tudi o dnevu molitve in posta za končanje pandemije. Vabljeni k poslušanju!

Evrovizija 2020

Zaradi znanih razlogov letos ni bilo največjega svetovnega glasbenega festivala, vsaj ne v njegovi klasični tekmovalni obliki. Z evrovizijskim šovom Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč! so se v sobotnem večeru le poklonili vsem skladbam iz 41 držav. Oddajo Petkov večer smo zato posvetili evrovizijskemu dogajanju, prestavili vsaj nekaj letošnjih pesmi in izvajalcev ter poklicali dve slovenski evrovizijki Regino in Nušo Derenda.

Dr. Valič Zver pred 9. majem: Nihče si ne bi smel želeti, da Evropska unija ne bi obstajala

Kaj so razgalile krize, s katerimi se je soočila Evropa, tudi zadnja zdravstvena, ki še ni končana? Kakšni bodo morali biti njeni prihodnji voditelji, da bodo lahko peljali naprej idejo povezovanja na stari celini? Kaj čaka Slovenijo? To so vprašanja, ki smo jih pred dnevom Evrope in 75. obletnico konca druge svetovne vojne postavili gostji tokratnega Pogovora o. Z nami he bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver.

O različnih vidikih novega koronavirusa z Jelko Godec, Blažem Mrevljetom in dr. Larisom Gaiserjem

Oddajo Pogovor o smo tudi tokrat v celoti posvetili novemu koronavirusu. Razdelili smo jo v tri dele. V prvem smo gostili državno sekretarko Jelko Godec, ki je v kabinetu predsednika vlade zadolžena za področje zdravstva, v drugem je bil z nami zdravnik Blaž Mrevlje, v tretjem geopolitični analitik dr. Laris Gaiser. Vsak od njih nam je razgrnil svoj pogled na razmere, s katerimi se soočamo tako v Sloveniji kot tudi zunaj njenih meja.

Alojz Uran in rojaki

Pokojni msgr. Alojz Uran je bil med letoma 2000 in 2006 delegat Slovenske škofovske konference za Slovence po svetu, naprej kot ljubljanski pomožni škof, od leta 2004 pa kot ljubljanski nadškof metropolit. V tem času obiskoval slovenske skupnosti v sosednjih državah, pa tudi v Evropi in po svetu. Ob tem je pogosto obiskal naš studio in povedal svoje vtise po obiskih in srečanjih ali pa prišel z velikonočno oz. božično poslanico za rojake.

V SLS za intervencijski zakon za povečanje samooskrbe s hrano

SLS je v zadnjih tednih skupaj z zunanjimi strokovnjaki pripravila predlog intervencijskega zakona za povečanje samooskrbe s hrano. Zakaj so se v stranki odločili zanj in kakšni so osrednji poudarki? O tem smo govorili s predsednikom Marjanom Podobnikom. Zaupal nam je tudi, kako sam doživlja te dni, ko se zaradi novega koronavirusa nista ustavili le naša država in Evropa, ampak ves svet.

Slovenstvo in Evropa

Tokrat smo v oddaji predvajali posnetek z letošnje Drage, ki ga je imel ddr. Evgen Bavčar filozof, fotograf, esejist, gostujoči profesor na univerzah v Evropi in ZDA in borec za pravice slepih (tudi sam je slep zaradi nesreče z vojnim materialom), poznavalec sedmih jezikov, ki ima glavno zaslugo, da so dela našega pisatelja Borisa Pahorja prišla v tujino in da se slovenska literatura širi izven matične države. Posnetek je omogočila Slovenska prosveta iz Trsta.

Spremembe v evropskih župnijah, trojno praznovanje v Belgiji

V slovenskih župnijah v Londonu, Mannheimu in Essnu je to jesen prišlo do sprememb - več nam je povedal koordinator pastorale Slovencev po svetu msgr. Janez Pucelj. V Belgiji so imeli prejšnji konec tedna trojno praznovanje, obiskal jih je tudi minister Česnik - več nam je povedal izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj.

Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani

V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

Evropa brez kompasa

Komentar po in o volitvah v evropski parlament.

Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?

Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

Evropa - demokracija ali diktatura?

Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament

Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji

Evropa potrebuje tišino

Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.

Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?

Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.

Žiga Turk: Evropa ni projekt

Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.

Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

Odnosi med Brusljem in Washingtonom

V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

O bonbončkih vlade v Rimu, hipokriziji Bruslja in temu, kdaj je država polnoletna

V več državah Evropske unije se te dni vrstijo protesti. Marsikje, na primer v Franciji, niso zadovoljni z nekaterimi vladnimi ukrepi. V Italiji medtem nasprotujejo zahtevam Bruslja. Na ulice naj bi povabil kar sam notranji minister Matteo Salvini. Pred nami je tudi meddržavna konferenca v Maroku, kjer bo v ospredju potrjevanje globalnega dogovora Združenih narodov o upravljanju migracij. O vsem tem smo govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Z njim smo se pogovarjali ob robu okrogle mize o odnosih med Evropsko unijo in ZDA, ki jo je pripravilo Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, financira ga program Evropa za državljane.

Izbiranje kandidatov za najvišje funkcije v državi

V tokratni oddaji ’Spoznanje več, predsodek manj’ je prof. dr. Ernest Petrič spregovoril o iskanju najboljših kandidatov za najvišje funkcije v državi, ki je prevečkrat prepuščeno političnemu trgovanju, o globalnemu dogovoru Združenih narodov o migracijah, pri katerem ne Evropa ne Slovenija doslej nista sodelovali, čeprav bi morali, o slabem poznavanju muslimanskega sveta, ki trka na vrata Evrope in o svobodi govora oziroma sovražnem govoru ...

Kaj odhod kanclerke pomeni za Slovenijo? - Matevž Sedej

Nekdanji župan Kamnika se je ravno še uspel srečati z najmočnejšo žensko na svetu, ko je Evropa začela šteti čas po Merklovi. Nemška kanclerka je tudi na Slovenskem vsaj do migrantske krize bila deležna nespornih simpatij desne sredine, v svetu pa bila označena za voditeljico liberalne demokracije v času vzpenjajočega se populizma. Toda kaj programirani odhod kanclerke Merklove in voditeljice CDU pomeni za Slovenijo? Kaj za nas pomeni Nemčija brez Merklove in CDU z novim vodstvom?

Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi

Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.

Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš

V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.

Vera v evropskih ustanovah - p. Peter Rožič

Jezuit p. Peter Rožič je septembra lani postal direktor Jezuitskega evropskega socialnega centra v Bruslju. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako kristjane spodbujajo, da svojo vero vključujejo v svojo politično dejavnost v evropskih ustanovah.

Kje je Schumannova Evropa?

Razmere v Bih - Vinko Puljić

Objavili smo intervju, ki ga je kardinal Vinko Puljić dal za tednik Družina.

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

16 let JRS v Sloveniji

Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.