Pogovor o

VEČ ...|19. 6. 2019
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

spravapogovor oslovenijagrobiščakočevski rogspomin

Pogovor o

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.
VEČ ...|19. 6. 2019
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Alen Salihović

spravapogovor oslovenijagrobiščakočevski rogspomin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 6. 2019
Svoboda izražanja

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.

Svoboda izražanja

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.

politikapogovordružba

Spoznanje več, predsodek manj

Svoboda izražanja
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.
VEČ ...|17. 6. 2019
Svoboda izražanja
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.

Alen Salihović

politikapogovordružba

Iz naših krajev

VEČ ...|15. 6. 2019
Brežice, Kamnik, Izola, Laško

Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

Brežice, Kamnik, Izola, Laško

Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

družbainfo

Iz naših krajev

Brežice, Kamnik, Izola, Laško
Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.
VEČ ...|15. 6. 2019
Brežice, Kamnik, Izola, Laško
Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

Alen Salihović

družbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2019
Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?

V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?

V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

venceljspominosamosvajanje

Informativni prispevki

Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.
VEČ ...|10. 6. 2019
Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

Alen Salihović

venceljspominosamosvajanje

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2019
Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom

Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.

Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom

Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.

grobiščekočevski rogizkopavanjapolitikainfospomin

Informativni prispevki

Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom
Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.
VEČ ...|10. 6. 2019
Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom
Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.

Alen Salihović

grobiščekočevski rogizkopavanjapolitikainfospomin

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2019
Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?

So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?

Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?

So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?

grobiščekočevski rogizkopavanjapolitikainfospomin

Informativni prispevki

Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?
So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?
VEČ ...|10. 6. 2019
Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?
So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?

Alen Salihović

grobiščekočevski rogizkopavanjapolitikainfospomin

Iz naših krajev

VEČ ...|8. 6. 2019
Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica

V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica

V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

družbapolitikapogovorvrtizobraževanje

Iz naših krajev

Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica
V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.
VEČ ...|8. 6. 2019
Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica
V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

Alen Salihović

družbapolitikapogovorvrtizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

misijonšentvidljubljanabrezjeromanje

Informativni prispevki

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.
VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Alen Salihović

misijonšentvidljubljanabrezjeromanje

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 6. 2019
Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?

Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?

Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

infopogovorpolitikakomentarsdsnsi

Informativni prispevki

Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?
Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.
VEČ ...|4. 6. 2019
Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?
Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

Alen Salihović

infopogovorpolitikakomentarsdsnsi

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 6. 2019
Pridiga prelata Antona Slabeta v Kočevskem Rogu, 2019

Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Pridiga prelata Antona Slabeta v Kočevskem Rogu, 2019

Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

družbaduhovnostspominkočevski rog

Informativni prispevki

Pridiga prelata Antona Slabeta v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.
VEČ ...|2. 6. 2019
Pridiga prelata Antona Slabeta v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Alen Salihović

družbaduhovnostspominkočevski rog

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 6. 2019
Govor dr. Renata Podbersiča v Kočevskem Rogu, 2019

Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Govor dr. Renata Podbersiča v Kočevskem Rogu, 2019

Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

družbaduhovnostspominkočevski rog

Informativni prispevki

Govor dr. Renata Podbersiča v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.
VEČ ...|2. 6. 2019
Govor dr. Renata Podbersiča v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Alen Salihović

družbaduhovnostspominkočevski rog

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Informativni prispevki

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 5. 2019
Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru

Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.

Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru

Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.

šmarniceotrocimolitevduhovnostizobraževanje

Informativni prispevki

Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru
Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.
VEČ ...|30. 5. 2019
Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru
Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.

Alen Salihović

šmarniceotrocimolitevduhovnostizobraževanje

Pogovor o

VEČ ...|29. 5. 2019
Kdo je poraženec, kdo zmagovalec volitev v Evropski parlament?

Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.

Kdo je poraženec, kdo zmagovalec volitev v Evropski parlament?

Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.

politikaeuevropski parlament

Pogovor o

Kdo je poraženec, kdo zmagovalec volitev v Evropski parlament?
Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.
VEČ ...|29. 5. 2019
Kdo je poraženec, kdo zmagovalec volitev v Evropski parlament?
Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.

Alen Salihović

politikaeuevropski parlament

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 5. 2019
DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

politikapogovordružba

Spoznanje več, predsodek manj

DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP
Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.
VEČ ...|20. 5. 2019
DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP
Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

Alen Salihović

politikapogovordružba

Karitas

VEČ ...|19. 5. 2019
Izid publikacije Naš skupni dom

Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

Izid publikacije Naš skupni dom

Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

humanitarnostpomočmigranti

Karitas

Izid publikacije Naš skupni dom
Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.
VEČ ...|19. 5. 2019
Izid publikacije Naš skupni dom
Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

Alen Salihović

humanitarnostpomočmigranti

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 5. 2019
Kaj imate skupnega piramida in Slovenija?

V 17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Več o obletnici in dogajanju pa v pogovoru, ki ga je Alen Salihović pripravil s predsednikom Društva Blaž Potočnikova čitalnica Branetom Kopačem in članom odbora za pripravo slovesnosti Jurijem Šilcem.

Kaj imate skupnega piramida in Slovenija?

V 17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Več o obletnici in dogajanju pa v pogovoru, ki ga je Alen Salihović pripravil s predsednikom Društva Blaž Potočnikova čitalnica Branetom Kopačem in članom odbora za pripravo slovesnosti Jurijem Šilcem.

vižmarjetaborzedinjena slovenija

Informativni prispevki

Kaj imate skupnega piramida in Slovenija?
V 17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Več o obletnici in dogajanju pa v pogovoru, ki ga je Alen Salihović pripravil s predsednikom Društva Blaž Potočnikova čitalnica Branetom Kopačem in članom odbora za pripravo slovesnosti Jurijem Šilcem.
VEČ ...|16. 5. 2019
Kaj imate skupnega piramida in Slovenija?
V 17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Več o obletnici in dogajanju pa v pogovoru, ki ga je Alen Salihović pripravil s predsednikom Društva Blaž Potočnikova čitalnica Branetom Kopačem in članom odbora za pripravo slovesnosti Jurijem Šilcem.

Alen Salihović

vižmarjetaborzedinjena slovenija

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.
VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 5. 2019
Slovenska karitas močno prisotna v BiH

10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Slovenska karitas močno prisotna v BiH

10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

karitasbihpomočženskerevščinaizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.
VEČ ...|12. 5. 2019
Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Alen Salihović

karitasbihpomočženskerevščinaizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2019
Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni

Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni

Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

27. aprilNOBmilan balažičmoravčeproslavainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni
Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«
VEČ ...|26. 4. 2019
Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni
Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

Alen Salihović

27. aprilNOBmilan balažičmoravčeproslavainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2019
Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi

Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi

Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

volčji potokmozirski gajtulipaniinfokmetijstvovrt

Informativni prispevki

Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi
Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.
VEČ ...|24. 4. 2019
Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi
Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

Alen Salihović

volčji potokmozirski gajtulipaniinfokmetijstvovrt

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2019
Maver: Ukrajinci so že večkrat pokazali, da je z njimi težko pometati

Še vedno odmeva, da je ukrajinski komik Volodimir Zelenski v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini prepričljivo zmagal s skoraj tričetrtinsko podporo volivcev. Ali je mogoče z izvolitvijo komika potegniti kakšno vzporednico s Slovenijo in z ZDA, smo vprašali političnega analitika Aleša Mavra.

Maver: Ukrajinci so že večkrat pokazali, da je z njimi težko pometati

Še vedno odmeva, da je ukrajinski komik Volodimir Zelenski v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini prepričljivo zmagal s skoraj tričetrtinsko podporo volivcev. Ali je mogoče z izvolitvijo komika potegniti kakšno vzporednico s Slovenijo in z ZDA, smo vprašali političnega analitika Aleša Mavra.

maverukrajinavolitvepolitikainfo

Informativni prispevki

Maver: Ukrajinci so že večkrat pokazali, da je z njimi težko pometati
Še vedno odmeva, da je ukrajinski komik Volodimir Zelenski v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini prepričljivo zmagal s skoraj tričetrtinsko podporo volivcev. Ali je mogoče z izvolitvijo komika potegniti kakšno vzporednico s Slovenijo in z ZDA, smo vprašali političnega analitika Aleša Mavra.
VEČ ...|24. 4. 2019
Maver: Ukrajinci so že večkrat pokazali, da je z njimi težko pometati
Še vedno odmeva, da je ukrajinski komik Volodimir Zelenski v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini prepričljivo zmagal s skoraj tričetrtinsko podporo volivcev. Ali je mogoče z izvolitvijo komika potegniti kakšno vzporednico s Slovenijo in z ZDA, smo vprašali političnega analitika Aleša Mavra.

Alen Salihović

maverukrajinavolitvepolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2019
Kračun za Radio Ognjišče: Pri proračunskem načrtovanju mora biti prisotna previdnost

Potrebne so takojšnje reforme je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Opozarja, da je Slovenija še vedno preveč zadolžena zato je potrebna posebna pozornost pri javnofinančnem načrtovanju. Tudi rahlo ohlajanje vzpostavi razmere negotovosti poudarja Kračun in dodaja, da lahko to privede do nepričakovanih reakcij. »Pomembno je, da je pri proračunskem načrtovanju prisotna previdnost. Da vlada, ko načrtuje upošteva tudi to, da se lahko godi marsikaj nepričakovanega. Zato je dobro, da so poleg vseh postavk porabe, ki jih že imamo, prisotne zadostne rezerve.«Kračun je vprašanje, koliko lahko vplivajo obljube sindikatom na državno blagajno opozoril na razpadanje sistema plač v javnem sektorju. »Izpolnjevanje takšnih zadev pomeni večje proračunske izdatke. To pa po drugi strani pomeni ali višje davke ali večje zadolževanje. Kajti izdatkov, ki nimajo kritja ni.«Namen fiskalnega sveta je pri vladi, državnem zboru in sploh v javnosti vzbuditi zavest o nujnosti vzdržnosti javnih financ. V minulih dneh je bila sicer s strani poslancev SDS in NSi vložena ustavna presoja proračuna, ker ta ne skledi fiskalnemu pravilu, Kračun se do pobude ni opredelil je pa dejal: »Fiskalni svet ni politični organ in ne odloča. Vendar na osnovi ocen fiskalnega sveta pa poteka politično odločanje.«

Kračun za Radio Ognjišče: Pri proračunskem načrtovanju mora biti prisotna previdnost

Potrebne so takojšnje reforme je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Opozarja, da je Slovenija še vedno preveč zadolžena zato je potrebna posebna pozornost pri javnofinančnem načrtovanju. Tudi rahlo ohlajanje vzpostavi razmere negotovosti poudarja Kračun in dodaja, da lahko to privede do nepričakovanih reakcij. »Pomembno je, da je pri proračunskem načrtovanju prisotna previdnost. Da vlada, ko načrtuje upošteva tudi to, da se lahko godi marsikaj nepričakovanega. Zato je dobro, da so poleg vseh postavk porabe, ki jih že imamo, prisotne zadostne rezerve.«Kračun je vprašanje, koliko lahko vplivajo obljube sindikatom na državno blagajno opozoril na razpadanje sistema plač v javnem sektorju. »Izpolnjevanje takšnih zadev pomeni večje proračunske izdatke. To pa po drugi strani pomeni ali višje davke ali večje zadolževanje. Kajti izdatkov, ki nimajo kritja ni.«Namen fiskalnega sveta je pri vladi, državnem zboru in sploh v javnosti vzbuditi zavest o nujnosti vzdržnosti javnih financ. V minulih dneh je bila sicer s strani poslancev SDS in NSi vložena ustavna presoja proračuna, ker ta ne skledi fiskalnemu pravilu, Kračun se do pobude ni opredelil je pa dejal: »Fiskalni svet ni politični organ in ne odloča. Vendar na osnovi ocen fiskalnega sveta pa poteka politično odločanje.«

infoproračunfiskalni svetdavorin kračunpolitikapogovor

Informativni prispevki

Kračun za Radio Ognjišče: Pri proračunskem načrtovanju mora biti prisotna previdnost
Potrebne so takojšnje reforme je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Opozarja, da je Slovenija še vedno preveč zadolžena zato je potrebna posebna pozornost pri javnofinančnem načrtovanju. Tudi rahlo ohlajanje vzpostavi razmere negotovosti poudarja Kračun in dodaja, da lahko to privede do nepričakovanih reakcij. »Pomembno je, da je pri proračunskem načrtovanju prisotna previdnost. Da vlada, ko načrtuje upošteva tudi to, da se lahko godi marsikaj nepričakovanega. Zato je dobro, da so poleg vseh postavk porabe, ki jih že imamo, prisotne zadostne rezerve.«Kračun je vprašanje, koliko lahko vplivajo obljube sindikatom na državno blagajno opozoril na razpadanje sistema plač v javnem sektorju. »Izpolnjevanje takšnih zadev pomeni večje proračunske izdatke. To pa po drugi strani pomeni ali višje davke ali večje zadolževanje. Kajti izdatkov, ki nimajo kritja ni.«Namen fiskalnega sveta je pri vladi, državnem zboru in sploh v javnosti vzbuditi zavest o nujnosti vzdržnosti javnih financ. V minulih dneh je bila sicer s strani poslancev SDS in NSi vložena ustavna presoja proračuna, ker ta ne skledi fiskalnemu pravilu, Kračun se do pobude ni opredelil je pa dejal: »Fiskalni svet ni politični organ in ne odloča. Vendar na osnovi ocen fiskalnega sveta pa poteka politično odločanje.«
VEČ ...|24. 4. 2019
Kračun za Radio Ognjišče: Pri proračunskem načrtovanju mora biti prisotna previdnost
Potrebne so takojšnje reforme je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Opozarja, da je Slovenija še vedno preveč zadolžena zato je potrebna posebna pozornost pri javnofinančnem načrtovanju. Tudi rahlo ohlajanje vzpostavi razmere negotovosti poudarja Kračun in dodaja, da lahko to privede do nepričakovanih reakcij. »Pomembno je, da je pri proračunskem načrtovanju prisotna previdnost. Da vlada, ko načrtuje upošteva tudi to, da se lahko godi marsikaj nepričakovanega. Zato je dobro, da so poleg vseh postavk porabe, ki jih že imamo, prisotne zadostne rezerve.«Kračun je vprašanje, koliko lahko vplivajo obljube sindikatom na državno blagajno opozoril na razpadanje sistema plač v javnem sektorju. »Izpolnjevanje takšnih zadev pomeni večje proračunske izdatke. To pa po drugi strani pomeni ali višje davke ali večje zadolževanje. Kajti izdatkov, ki nimajo kritja ni.«Namen fiskalnega sveta je pri vladi, državnem zboru in sploh v javnosti vzbuditi zavest o nujnosti vzdržnosti javnih financ. V minulih dneh je bila sicer s strani poslancev SDS in NSi vložena ustavna presoja proračuna, ker ta ne skledi fiskalnemu pravilu, Kračun se do pobude ni opredelil je pa dejal: »Fiskalni svet ni politični organ in ne odloča. Vendar na osnovi ocen fiskalnega sveta pa poteka politično odločanje.«

Alen Salihović

infoproračunfiskalni svetdavorin kračunpolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 4. 2019
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku

V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku

V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

družbaduhovnostinfopogovorodnosizasvojenostbrane miličević

Informativni prispevki

Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku
V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«
VEČ ...|22. 4. 2019
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku
V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Alen Salihović

družbaduhovnostinfopogovorodnosizasvojenostbrane miličević

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

infogorenakradonjićnovičsodišče

Informativni prispevki

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića
Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«
VEČ ...|18. 4. 2019
Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića
Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Alen Salihović

infogorenakradonjićnovičsodišče

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
Damjana Žišt o oprostilni sodbi Milka Noviča

Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.

Damjana Žišt o oprostilni sodbi Milka Noviča

Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.

infopolitikanovičsojenjevečeržišt

Informativni prispevki

Damjana Žišt o oprostilni sodbi Milka Noviča
Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.
VEČ ...|17. 4. 2019
Damjana Žišt o oprostilni sodbi Milka Noviča
Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.

Alen Salihović

infopolitikanovičsojenjevečeržišt

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 4. 2019
Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.

Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.

pogovordružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.
VEČ ...|15. 4. 2019
Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.

Alen Salihović

pogovordružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2019
Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami

Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami

Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

infoeuvolitvepolitika

Informativni prispevki

Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami
Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.
VEČ ...|8. 4. 2019
Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami
Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

Alen Salihović

infoeuvolitvepolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 4. 2019
Horvat in Dobovšek kritična do osnutka nacionalnega reformnega programa vlade

Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. V dokument so vključeni tudi ukrepi za doseganje priporočil Evropske komisije. Osnovni cilj ekonomske politike Marjana Šarca je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, načrtovane so tudi spremembe na davčnem in pokojninskem področju. Program sta za naš radio komentirala poslanec NSi Jožef Horvat in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.

Horvat in Dobovšek kritična do osnutka nacionalnega reformnega programa vlade

Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. V dokument so vključeni tudi ukrepi za doseganje priporočil Evropske komisije. Osnovni cilj ekonomske politike Marjana Šarca je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, načrtovane so tudi spremembe na davčnem in pokojninskem področju. Program sta za naš radio komentirala poslanec NSi Jožef Horvat in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.

infopolitikavladabojan dobovšekjožef horvatnsidobra država

Informativni prispevki

Horvat in Dobovšek kritična do osnutka nacionalnega reformnega programa vlade
Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. V dokument so vključeni tudi ukrepi za doseganje priporočil Evropske komisije. Osnovni cilj ekonomske politike Marjana Šarca je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, načrtovane so tudi spremembe na davčnem in pokojninskem področju. Program sta za naš radio komentirala poslanec NSi Jožef Horvat in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.
VEČ ...|5. 4. 2019
Horvat in Dobovšek kritična do osnutka nacionalnega reformnega programa vlade
Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. V dokument so vključeni tudi ukrepi za doseganje priporočil Evropske komisije. Osnovni cilj ekonomske politike Marjana Šarca je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, načrtovane so tudi spremembe na davčnem in pokojninskem področju. Program sta za naš radio komentirala poslanec NSi Jožef Horvat in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.

Alen Salihović

infopolitikavladabojan dobovšekjožef horvatnsidobra država

Pogovor o

VEČ ...|3. 4. 2019
Pogovor o enotnosti in razdeljenosti Slovencev

V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.

Pogovor o enotnosti in razdeljenosti Slovencev

V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.

pogovorpolitikadružba

Pogovor o

Pogovor o enotnosti in razdeljenosti Slovencev
V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.
VEČ ...|3. 4. 2019
Pogovor o enotnosti in razdeljenosti Slovencev
V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2019
Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji

Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji

Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

mejaograjamigracijekmetjeizobraževanjeinfopolitika

Informativni prispevki

Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.
VEČ ...|3. 4. 2019
Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

Alen Salihović

mejaograjamigracijekmetjeizobraževanjeinfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2019
Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru
V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.
VEČ ...|3. 4. 2019
Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru
V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2019
Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.

Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.

Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.

Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.

družbainfoizobraževanjespominpolitikapogovorstane grandasfrjjanez drnovšekvolitve

Informativni prispevki

Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.
Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.
VEČ ...|2. 4. 2019
Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.
Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.

Alen Salihović

družbainfoizobraževanjespominpolitikapogovorstane grandasfrjjanez drnovšekvolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2019
Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih

Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.

Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih

Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.

pisateljikrizafinancemitja čanderinfoizobraževanjekulturakomentar

Informativni prispevki

Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih
Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.
VEČ ...|2. 4. 2019
Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih
Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.

Alen Salihović

pisateljikrizafinancemitja čanderinfoizobraževanjekulturakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 3. 2019
Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij

Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij

Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij
Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.
VEČ ...|29. 3. 2019
Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij
Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 3. 2019
Prebudimo Slovenijo z okroglo mizo: Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Slovenije?

V avli Osnovne Šole Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani bo v soboto, 30. marca potekala okrogla miza z naslovom Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Slovenije, ki jo pripravlja civilna pobuda Prebudimo Slovenijo. Sodelovali bodo pravnica Barbara Brezigar, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, svetovalec predsednika republike Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji Jože Kurinčič

Prebudimo Slovenijo z okroglo mizo: Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Slovenije?

V avli Osnovne Šole Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani bo v soboto, 30. marca potekala okrogla miza z naslovom Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Slovenije, ki jo pripravlja civilna pobuda Prebudimo Slovenijo. Sodelovali bodo pravnica Barbara Brezigar, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, svetovalec predsednika republike Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji Jože Kurinčič

infoprebudimodružbapolitika

Informativni prispevki

Prebudimo Slovenijo z okroglo mizo: Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Slovenije?
V avli Osnovne Šole Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani bo v soboto, 30. marca potekala okrogla miza z naslovom Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Slovenije, ki jo pripravlja civilna pobuda Prebudimo Slovenijo. Sodelovali bodo pravnica Barbara Brezigar, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, svetovalec predsednika republike Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji Jože Kurinčič
VEČ ...|29. 3. 2019
Prebudimo Slovenijo z okroglo mizo: Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Slovenije?
V avli Osnovne Šole Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani bo v soboto, 30. marca potekala okrogla miza z naslovom Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Slovenije, ki jo pripravlja civilna pobuda Prebudimo Slovenijo. Sodelovali bodo pravnica Barbara Brezigar, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, svetovalec predsednika republike Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji Jože Kurinčič

Alen Salihović

infoprebudimodružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 3. 2019
Savinjsko-šaleška regija z novo turistično znamko

Razvojna agencija Saša je z zunanjim izvajalcem Nea Culpa v okviru projekta Turizem Savinjsko-šaleške doline razvila novo turistično znamko Savinjska čez Alpe in doline. Od znamke si po pojasnilih direktorice agencije Saša Biljane Škarja obetajo bolj učinkovito trženje destinacije in sodelovanje turističnih deležnikov. Podobno je za Radio Ognjišče povedala tudi vodja projektov Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Urška Ošljak.

Savinjsko-šaleška regija z novo turistično znamko

Razvojna agencija Saša je z zunanjim izvajalcem Nea Culpa v okviru projekta Turizem Savinjsko-šaleške doline razvila novo turistično znamko Savinjska čez Alpe in doline. Od znamke si po pojasnilih direktorice agencije Saša Biljane Škarja obetajo bolj učinkovito trženje destinacije in sodelovanje turističnih deležnikov. Podobno je za Radio Ognjišče povedala tudi vodja projektov Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Urška Ošljak.

sašaregijanova znamkaturizem

Informativni prispevki

Savinjsko-šaleška regija z novo turistično znamko
Razvojna agencija Saša je z zunanjim izvajalcem Nea Culpa v okviru projekta Turizem Savinjsko-šaleške doline razvila novo turistično znamko Savinjska čez Alpe in doline. Od znamke si po pojasnilih direktorice agencije Saša Biljane Škarja obetajo bolj učinkovito trženje destinacije in sodelovanje turističnih deležnikov. Podobno je za Radio Ognjišče povedala tudi vodja projektov Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Urška Ošljak.
VEČ ...|27. 3. 2019
Savinjsko-šaleška regija z novo turistično znamko
Razvojna agencija Saša je z zunanjim izvajalcem Nea Culpa v okviru projekta Turizem Savinjsko-šaleške doline razvila novo turistično znamko Savinjska čez Alpe in doline. Od znamke si po pojasnilih direktorice agencije Saša Biljane Škarja obetajo bolj učinkovito trženje destinacije in sodelovanje turističnih deležnikov. Podobno je za Radio Ognjišče povedala tudi vodja projektov Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Urška Ošljak.

Alen Salihović

sašaregijanova znamkaturizem

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 3. 2019
Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti

Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti

Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti
Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.
VEČ ...|27. 3. 2019
Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti
Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 3. 2019
Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku

Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.

Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku

Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.

strehovecsojenjetožilstvosvoboda govorapridigamarija pomagajbrezjezahvala

Informativni prispevki

Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku
Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.
VEČ ...|23. 3. 2019
Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku
Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.

Alen Salihović

strehovecsojenjetožilstvosvoboda govorapridigamarija pomagajbrezjezahvala

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 3. 2019
Tatjana Fink: Evtanazija je en velik klic na pomoč

Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.

Tatjana Fink: Evtanazija je en velik klic na pomoč

Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.

evtanazijainfoodnosismrthospictatjana fink

Informativni prispevki

Tatjana Fink: Evtanazija je en velik klic na pomoč
Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.
VEČ ...|22. 3. 2019
Tatjana Fink: Evtanazija je en velik klic na pomoč
Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.

Alen Salihović

evtanazijainfoodnosismrthospictatjana fink

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 3. 2019
Jambrek: Nemci ne bodo plačevali slovenskih korupcijskih škandalo v zdravstvu

Socialna pravičnost v Evropski uniji je utopija. To je v razpravi, ki jo je pripravila Katedrala svobode, poudaril profesor Žiga Turk. Z njim se strinja tudi pobudnik tega zbora intelektualcev Peter Jambrek, ki je opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bodo v luči socialnih transferjev Nemci plačevali slovenske korupcijske škandale v zdravstvu. Z obema se je pogovarjal Alen Salihović.

Jambrek: Nemci ne bodo plačevali slovenskih korupcijskih škandalo v zdravstvu

Socialna pravičnost v Evropski uniji je utopija. To je v razpravi, ki jo je pripravila Katedrala svobode, poudaril profesor Žiga Turk. Z njim se strinja tudi pobudnik tega zbora intelektualcev Peter Jambrek, ki je opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bodo v luči socialnih transferjev Nemci plačevali slovenske korupcijske škandale v zdravstvu. Z obema se je pogovarjal Alen Salihović.

infoizobraževanjepolitikapogovorodnosiEU

Informativni prispevki

Jambrek: Nemci ne bodo plačevali slovenskih korupcijskih škandalo v zdravstvu
Socialna pravičnost v Evropski uniji je utopija. To je v razpravi, ki jo je pripravila Katedrala svobode, poudaril profesor Žiga Turk. Z njim se strinja tudi pobudnik tega zbora intelektualcev Peter Jambrek, ki je opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bodo v luči socialnih transferjev Nemci plačevali slovenske korupcijske škandale v zdravstvu. Z obema se je pogovarjal Alen Salihović.
VEČ ...|21. 3. 2019
Jambrek: Nemci ne bodo plačevali slovenskih korupcijskih škandalo v zdravstvu
Socialna pravičnost v Evropski uniji je utopija. To je v razpravi, ki jo je pripravila Katedrala svobode, poudaril profesor Žiga Turk. Z njim se strinja tudi pobudnik tega zbora intelektualcev Peter Jambrek, ki je opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bodo v luči socialnih transferjev Nemci plačevali slovenske korupcijske škandale v zdravstvu. Z obema se je pogovarjal Alen Salihović.

Alen Salihović

infoizobraževanjepolitikapogovorodnosiEU

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 3. 2019
Novinar dr. Jože Možina o vzporednici afere Depala vas z današnjo politično sliko

Pred 25 leti, 20. marca 1994, je z aretacijo tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja, ki so jo izvedli pripadniki ministrstva za obrambo, izbruhnila afera Depala vas. Izvedli so jo štirje pripadniki Slovenske vojske, ki so pri Smolnikarju odkrili zaupne dokumente. Pozneje se je izkazalo, do so bili dokumenti načrtno ponarejeni in da je šlo za spopad dveh političnih opcij. Zaradi afere je predsednik vlade Janez Drnovšek razrešil takratnega ministra za obrambo Janeza Janšo, kar je državni zbor podprl. Primer je bil na sodišču, a po desetih letih je zadeva zastarala in primer se je končal brez pravnomočne sodbe. Podrobno je to zgodbo raziskoval novinar dr. Jože Možina, ki je pripravil poseben dokumentarni film Urok Depale vasi.

Novinar dr. Jože Možina o vzporednici afere Depala vas z današnjo politično sliko

Pred 25 leti, 20. marca 1994, je z aretacijo tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja, ki so jo izvedli pripadniki ministrstva za obrambo, izbruhnila afera Depala vas. Izvedli so jo štirje pripadniki Slovenske vojske, ki so pri Smolnikarju odkrili zaupne dokumente. Pozneje se je izkazalo, do so bili dokumenti načrtno ponarejeni in da je šlo za spopad dveh političnih opcij. Zaradi afere je predsednik vlade Janez Drnovšek razrešil takratnega ministra za obrambo Janeza Janšo, kar je državni zbor podprl. Primer je bil na sodišču, a po desetih letih je zadeva zastarala in primer se je končal brez pravnomočne sodbe. Podrobno je to zgodbo raziskoval novinar dr. Jože Možina, ki je pripravil poseben dokumentarni film Urok Depale vasi.

infopolitikadepala vasjože možinakomentarslovenija

Informativni prispevki

Novinar dr. Jože Možina o vzporednici afere Depala vas z današnjo politično sliko
Pred 25 leti, 20. marca 1994, je z aretacijo tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja, ki so jo izvedli pripadniki ministrstva za obrambo, izbruhnila afera Depala vas. Izvedli so jo štirje pripadniki Slovenske vojske, ki so pri Smolnikarju odkrili zaupne dokumente. Pozneje se je izkazalo, do so bili dokumenti načrtno ponarejeni in da je šlo za spopad dveh političnih opcij. Zaradi afere je predsednik vlade Janez Drnovšek razrešil takratnega ministra za obrambo Janeza Janšo, kar je državni zbor podprl. Primer je bil na sodišču, a po desetih letih je zadeva zastarala in primer se je končal brez pravnomočne sodbe. Podrobno je to zgodbo raziskoval novinar dr. Jože Možina, ki je pripravil poseben dokumentarni film Urok Depale vasi.
VEČ ...|20. 3. 2019
Novinar dr. Jože Možina o vzporednici afere Depala vas z današnjo politično sliko
Pred 25 leti, 20. marca 1994, je z aretacijo tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja, ki so jo izvedli pripadniki ministrstva za obrambo, izbruhnila afera Depala vas. Izvedli so jo štirje pripadniki Slovenske vojske, ki so pri Smolnikarju odkrili zaupne dokumente. Pozneje se je izkazalo, do so bili dokumenti načrtno ponarejeni in da je šlo za spopad dveh političnih opcij. Zaradi afere je predsednik vlade Janez Drnovšek razrešil takratnega ministra za obrambo Janeza Janšo, kar je državni zbor podprl. Primer je bil na sodišču, a po desetih letih je zadeva zastarala in primer se je končal brez pravnomočne sodbe. Podrobno je to zgodbo raziskoval novinar dr. Jože Možina, ki je pripravil poseben dokumentarni film Urok Depale vasi.

Alen Salihović

infopolitikadepala vasjože možinakomentarslovenija

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 3. 2019
Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov

11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov

11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

infopolitikaveteranske organizacije

Informativni prispevki

Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov
11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.
VEČ ...|19. 3. 2019
Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov
11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

Alen Salihović

infopolitikaveteranske organizacije

Spoznanje več predsodek manj

VEČ ...|18. 3. 2019
Ustavni sodnik ddr. Jaklič o imenovanju sodnikov, brexitu in potrebah po spremembah v Sloveniji

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v tokratni oddaji komentiral sodni svet in imenovanje sodnikov, besede Miroslava Mozetiča o potrebah po spremembah v Sloveniji, brexit, stanje v Evropski uniji in obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Ustavni sodnik ddr. Jaklič o imenovanju sodnikov, brexitu in potrebah po spremembah v Sloveniji

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v tokratni oddaji komentiral sodni svet in imenovanje sodnikov, besede Miroslava Mozetiča o potrebah po spremembah v Sloveniji, brexit, stanje v Evropski uniji in obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

jakličustavni sodnikinfoizobraževanjesvpmpolitikapogovordružba

Spoznanje več predsodek manj

Ustavni sodnik ddr. Jaklič o imenovanju sodnikov, brexitu in potrebah po spremembah v Sloveniji
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v tokratni oddaji komentiral sodni svet in imenovanje sodnikov, besede Miroslava Mozetiča o potrebah po spremembah v Sloveniji, brexit, stanje v Evropski uniji in obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
VEČ ...|18. 3. 2019
Ustavni sodnik ddr. Jaklič o imenovanju sodnikov, brexitu in potrebah po spremembah v Sloveniji
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v tokratni oddaji komentiral sodni svet in imenovanje sodnikov, besede Miroslava Mozetiča o potrebah po spremembah v Sloveniji, brexit, stanje v Evropski uniji in obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Alen Salihović

jakličustavni sodnikinfoizobraževanjesvpmpolitikapogovordružba

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 3. 2019
Mozetič: Življenje s Kristusom, je življenje v veselju, v sreči

Župnija Ljubljana - Šentvid je v nedeljo, 17. marca začela misijon, z naslovom »Hodi z(a) menoj«. Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič, po maši pa so zbrane, poleg omenjenega župnika, na posebnih delavnicah nagovorili še dramski igralec Gregor Čušin, vzgojiteljica v Želimljah Nežka Birk, vodja Ljubhospica Tatjana Fink ter mladi Damijan Vizjak, ki je popolnoma slep. Misijon bo potekal še v nedeljo, 7. aprila, ko bo postno romanje in tri nedelje v maju, 5., 12., in 26. maja.

Mozetič: Življenje s Kristusom, je življenje v veselju, v sreči

Župnija Ljubljana - Šentvid je v nedeljo, 17. marca začela misijon, z naslovom »Hodi z(a) menoj«. Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič, po maši pa so zbrane, poleg omenjenega župnika, na posebnih delavnicah nagovorili še dramski igralec Gregor Čušin, vzgojiteljica v Želimljah Nežka Birk, vodja Ljubhospica Tatjana Fink ter mladi Damijan Vizjak, ki je popolnoma slep. Misijon bo potekal še v nedeljo, 7. aprila, ko bo postno romanje in tri nedelje v maju, 5., 12., in 26. maja.

misijonduhovnostizobraževanjepogovorodnosimladi

Informativni prispevki

Mozetič: Življenje s Kristusom, je življenje v veselju, v sreči
Župnija Ljubljana - Šentvid je v nedeljo, 17. marca začela misijon, z naslovom »Hodi z(a) menoj«. Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič, po maši pa so zbrane, poleg omenjenega župnika, na posebnih delavnicah nagovorili še dramski igralec Gregor Čušin, vzgojiteljica v Želimljah Nežka Birk, vodja Ljubhospica Tatjana Fink ter mladi Damijan Vizjak, ki je popolnoma slep. Misijon bo potekal še v nedeljo, 7. aprila, ko bo postno romanje in tri nedelje v maju, 5., 12., in 26. maja.
VEČ ...|18. 3. 2019
Mozetič: Življenje s Kristusom, je življenje v veselju, v sreči
Župnija Ljubljana - Šentvid je v nedeljo, 17. marca začela misijon, z naslovom »Hodi z(a) menoj«. Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič, po maši pa so zbrane, poleg omenjenega župnika, na posebnih delavnicah nagovorili še dramski igralec Gregor Čušin, vzgojiteljica v Želimljah Nežka Birk, vodja Ljubhospica Tatjana Fink ter mladi Damijan Vizjak, ki je popolnoma slep. Misijon bo potekal še v nedeljo, 7. aprila, ko bo postno romanje in tri nedelje v maju, 5., 12., in 26. maja.

Alen Salihović

misijonduhovnostizobraževanjepogovorodnosimladi

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 3. 2019
Vaško središče Skorba s kipom sv. Janeza Pavla II. nominirano za veliko svetovno nagrado

Vaško središče Skórba v župniji Hajdina, se poteguje za nagrado »Največjega portala za arhitekturo«. Gre za leta 2017 odprto središče, ki ga krasi tudi kapela v kateri je skoraj 2,5 metrski kip sv. Janeza Pavla, izdelan iz kar šestih ton belega apnenega kamna. Delo je nastalo izpod rok kiparja Franca Černelca. Podobo modernega vaškega središča v Skorbi, ki se je v glavah pobudnikov projekta pojavila pred osmimi leti, je projektiral Plečnikov nagrajenec Dejan Lah. Kot nam je povedal idejni vodja celotnega projekta Franc Mlakar, so se za to podobo odločili iz skrbno izbranega razloga.

Vaško središče Skorba s kipom sv. Janeza Pavla II. nominirano za veliko svetovno nagrado

Vaško središče Skórba v župniji Hajdina, se poteguje za nagrado »Največjega portala za arhitekturo«. Gre za leta 2017 odprto središče, ki ga krasi tudi kapela v kateri je skoraj 2,5 metrski kip sv. Janeza Pavla, izdelan iz kar šestih ton belega apnenega kamna. Delo je nastalo izpod rok kiparja Franca Černelca. Podobo modernega vaškega središča v Skorbi, ki se je v glavah pobudnikov projekta pojavila pred osmimi leti, je projektiral Plečnikov nagrajenec Dejan Lah. Kot nam je povedal idejni vodja celotnega projekta Franc Mlakar, so se za to podobo odločili iz skrbno izbranega razloga.

družbaduhovnostinfoizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

Vaško središče Skorba s kipom sv. Janeza Pavla II. nominirano za veliko svetovno nagrado
Vaško središče Skórba v župniji Hajdina, se poteguje za nagrado »Največjega portala za arhitekturo«. Gre za leta 2017 odprto središče, ki ga krasi tudi kapela v kateri je skoraj 2,5 metrski kip sv. Janeza Pavla, izdelan iz kar šestih ton belega apnenega kamna. Delo je nastalo izpod rok kiparja Franca Černelca. Podobo modernega vaškega središča v Skorbi, ki se je v glavah pobudnikov projekta pojavila pred osmimi leti, je projektiral Plečnikov nagrajenec Dejan Lah. Kot nam je povedal idejni vodja celotnega projekta Franc Mlakar, so se za to podobo odločili iz skrbno izbranega razloga.
VEČ ...|14. 3. 2019
Vaško središče Skorba s kipom sv. Janeza Pavla II. nominirano za veliko svetovno nagrado
Vaško središče Skórba v župniji Hajdina, se poteguje za nagrado »Največjega portala za arhitekturo«. Gre za leta 2017 odprto središče, ki ga krasi tudi kapela v kateri je skoraj 2,5 metrski kip sv. Janeza Pavla, izdelan iz kar šestih ton belega apnenega kamna. Delo je nastalo izpod rok kiparja Franca Černelca. Podobo modernega vaškega središča v Skorbi, ki se je v glavah pobudnikov projekta pojavila pred osmimi leti, je projektiral Plečnikov nagrajenec Dejan Lah. Kot nam je povedal idejni vodja celotnega projekta Franc Mlakar, so se za to podobo odločili iz skrbno izbranega razloga.

Alen Salihović

družbaduhovnostinfoizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 3. 2019
V župniji Šentvid nad Ljubljano po 18. letih spet misijon: Hodi z(a) menoj!

Župnija Šentvid nad Ljubljano začenja v nedeljo, 17. marca misijon, z naslovom »Hodi z oziroma za menoj«. Sveto mašo bo ob 9. uri daroval župnik Ervin Mozetič, po maši bodo zbrane poleg omenjenega župnika, na posebnih delavnicah nagovorili še dramski igralec Gregor Čušin, vzgojiteljica v Želimljah Nežka Birk, vodja Ljubhospica Tatjana Fink ter mladi Damijan Vizjak, ki je popolnoma slep. Misijon bo potekal še v nedeljo, 7. aprila, ko bo postno romanje in tri nedelje v maju.

V župniji Šentvid nad Ljubljano po 18. letih spet misijon: Hodi z(a) menoj!

Župnija Šentvid nad Ljubljano začenja v nedeljo, 17. marca misijon, z naslovom »Hodi z oziroma za menoj«. Sveto mašo bo ob 9. uri daroval župnik Ervin Mozetič, po maši bodo zbrane poleg omenjenega župnika, na posebnih delavnicah nagovorili še dramski igralec Gregor Čušin, vzgojiteljica v Želimljah Nežka Birk, vodja Ljubhospica Tatjana Fink ter mladi Damijan Vizjak, ki je popolnoma slep. Misijon bo potekal še v nedeljo, 7. aprila, ko bo postno romanje in tri nedelje v maju.

misijonduhovnostizobraževanjepogovorodnosimladi

Informativni prispevki

V župniji Šentvid nad Ljubljano po 18. letih spet misijon: Hodi z(a) menoj!
Župnija Šentvid nad Ljubljano začenja v nedeljo, 17. marca misijon, z naslovom »Hodi z oziroma za menoj«. Sveto mašo bo ob 9. uri daroval župnik Ervin Mozetič, po maši bodo zbrane poleg omenjenega župnika, na posebnih delavnicah nagovorili še dramski igralec Gregor Čušin, vzgojiteljica v Želimljah Nežka Birk, vodja Ljubhospica Tatjana Fink ter mladi Damijan Vizjak, ki je popolnoma slep. Misijon bo potekal še v nedeljo, 7. aprila, ko bo postno romanje in tri nedelje v maju.
VEČ ...|14. 3. 2019
V župniji Šentvid nad Ljubljano po 18. letih spet misijon: Hodi z(a) menoj!
Župnija Šentvid nad Ljubljano začenja v nedeljo, 17. marca misijon, z naslovom »Hodi z oziroma za menoj«. Sveto mašo bo ob 9. uri daroval župnik Ervin Mozetič, po maši bodo zbrane poleg omenjenega župnika, na posebnih delavnicah nagovorili še dramski igralec Gregor Čušin, vzgojiteljica v Želimljah Nežka Birk, vodja Ljubhospica Tatjana Fink ter mladi Damijan Vizjak, ki je popolnoma slep. Misijon bo potekal še v nedeljo, 7. aprila, ko bo postno romanje in tri nedelje v maju.

Alen Salihović

misijonduhovnostizobraževanjepogovorodnosimladi

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 3. 2019
Županja Solčave Katarina Prelesnik o vstopnini za krajinski park Logarska dolina

Občina Solčava, ki ji je računsko sodišče izreklo negativno mnenje, ker brez pravnih podlag pobira komunalno takso za vstop v krajinski park Logarska dolina, z državo še ni uspela urediti razmerij, ki bi ji omogočale urediti to področje. Na okoljskem ministrstvu pojasnjujejo, da je treba zadevo urediti celovito. Kako daleč so, smo vprašali županjo občine Solčava Katarino Prelesnik.

Županja Solčave Katarina Prelesnik o vstopnini za krajinski park Logarska dolina

Občina Solčava, ki ji je računsko sodišče izreklo negativno mnenje, ker brez pravnih podlag pobira komunalno takso za vstop v krajinski park Logarska dolina, z državo še ni uspela urediti razmerij, ki bi ji omogočale urediti to področje. Na okoljskem ministrstvu pojasnjujejo, da je treba zadevo urediti celovito. Kako daleč so, smo vprašali županjo občine Solčava Katarino Prelesnik.

družbainfoizobraževanjepogovornaravasolčavalogarska dolina

Informativni prispevki

Županja Solčave Katarina Prelesnik o vstopnini za krajinski park Logarska dolina
Občina Solčava, ki ji je računsko sodišče izreklo negativno mnenje, ker brez pravnih podlag pobira komunalno takso za vstop v krajinski park Logarska dolina, z državo še ni uspela urediti razmerij, ki bi ji omogočale urediti to področje. Na okoljskem ministrstvu pojasnjujejo, da je treba zadevo urediti celovito. Kako daleč so, smo vprašali županjo občine Solčava Katarino Prelesnik.
VEČ ...|6. 3. 2019
Županja Solčave Katarina Prelesnik o vstopnini za krajinski park Logarska dolina
Občina Solčava, ki ji je računsko sodišče izreklo negativno mnenje, ker brez pravnih podlag pobira komunalno takso za vstop v krajinski park Logarska dolina, z državo še ni uspela urediti razmerij, ki bi ji omogočale urediti to področje. Na okoljskem ministrstvu pojasnjujejo, da je treba zadevo urediti celovito. Kako daleč so, smo vprašali županjo občine Solčava Katarino Prelesnik.

Alen Salihović

družbainfoizobraževanjepogovornaravasolčavalogarska dolina

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2019
Nadškof Stres: Idej, ki spodkopavajo demokracijo, demokracija ne more trpeti!

Država mora ščititi svobodo izražanja. Tako je opozoril nadškof Anton Stres v luči zadnjih dogodkov omejevanja svobode vesti in izražanja. Prti tem je spomnil na primera Tadeja Strehovca ter zavoda Živim. Slednjim je Mestni potniški promet v Ljubljani prekinil pogodbo o objavi oglasa v podporo nerojenemu življenju. Kot predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je nadškof Stres dejal, da oba primera predstavljata grobo omejevanje svobode izražanja ter svobode mišljenja in vesti.

Nadškof Stres: Idej, ki spodkopavajo demokracijo, demokracija ne more trpeti!

Država mora ščititi svobodo izražanja. Tako je opozoril nadškof Anton Stres v luči zadnjih dogodkov omejevanja svobode vesti in izražanja. Prti tem je spomnil na primera Tadeja Strehovca ter zavoda Živim. Slednjim je Mestni potniški promet v Ljubljani prekinil pogodbo o objavi oglasa v podporo nerojenemu življenju. Kot predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je nadškof Stres dejal, da oba primera predstavljata grobo omejevanje svobode izražanja ter svobode mišljenja in vesti.

infoizobraževanjepogovorpolitikanadškof stressvoboda govora

Informativni prispevki

Nadškof Stres: Idej, ki spodkopavajo demokracijo, demokracija ne more trpeti!
Država mora ščititi svobodo izražanja. Tako je opozoril nadškof Anton Stres v luči zadnjih dogodkov omejevanja svobode vesti in izražanja. Prti tem je spomnil na primera Tadeja Strehovca ter zavoda Živim. Slednjim je Mestni potniški promet v Ljubljani prekinil pogodbo o objavi oglasa v podporo nerojenemu življenju. Kot predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je nadškof Stres dejal, da oba primera predstavljata grobo omejevanje svobode izražanja ter svobode mišljenja in vesti.
VEČ ...|5. 3. 2019
Nadškof Stres: Idej, ki spodkopavajo demokracijo, demokracija ne more trpeti!
Država mora ščititi svobodo izražanja. Tako je opozoril nadškof Anton Stres v luči zadnjih dogodkov omejevanja svobode vesti in izražanja. Prti tem je spomnil na primera Tadeja Strehovca ter zavoda Živim. Slednjim je Mestni potniški promet v Ljubljani prekinil pogodbo o objavi oglasa v podporo nerojenemu življenju. Kot predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je nadškof Stres dejal, da oba primera predstavljata grobo omejevanje svobode izražanja ter svobode mišljenja in vesti.

Alen Salihović

infoizobraževanjepogovorpolitikanadškof stressvoboda govora

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|8. 6. 2019
Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Nataša Ličen

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Sol in luč

VEČ ...|18. 6. 2019
Sonnentor - Johannes Gutmann - interviju z izjemnim direktorjem, ki navdihuje na svetovni ravni.

Zakaj pri njem želijo delajo tudi menažerji velikih podjetih in kako najti srečo in zadovoljstvo? Vse to lahko začutite v zgolj nekaj minutah intervijuja, ki smo ga posneli z gospodom Gutmannom.

Sonnentor - Johannes Gutmann - interviju z izjemnim direktorjem, ki navdihuje na svetovni ravni.

Zakaj pri njem želijo delajo tudi menažerji velikih podjetih in kako najti srečo in zadovoljstvo? Vse to lahko začutite v zgolj nekaj minutah intervijuja, ki smo ga posneli z gospodom Gutmannom.

Tadej Sadar

družbaodnosinarava

Moja zgodba

VEČ ...|16. 6. 2019
Partizanski kirurg Lindsday Rogers

Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.

Partizanski kirurg Lindsday Rogers

Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.

Jože Bartolj

Alenka PuharJože DežmanLindsay Rogerspartizanski kirurg

Globine

VEČ ...|11. 6. 2019
o Božjem kraljestvu

Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

o Božjem kraljestvu

Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostnebeško kraljestvosveto pismoizobraževanje

Komentar tedna

VEČ ...|14. 6. 2019
Svetišče Svetega Duha

Poslušali ste komentar o dogajanju v naši družbi in Cerkvi.

Svetišče Svetega Duha

Poslušali ste komentar o dogajanju v naši družbi in Cerkvi.

s. Tina Čerin

komentardružbaodnosiduhovnost

Ritem srca

VEČ ...|19. 6. 2019
Nastopajoči na Ritmu srca 2019 in skupina Skillet

PRedstavili smo imena vseh, ki bodo z novo glasbo nastopili na letošnjem festivalu Ritem srca 2019. Dug del oddaje pa je bil tudi tokrat posvečen tuji glasbi - spoznavali smo skupino Skillet in slišali tudi pesem z novega albuma, ki bo izšel v prihodnjih mesecih.

V oddaji smo slišali: 3in30 - 33 besed, Neža in Damjan - Vse v večjo Božjo slavo, Skillet - Lions, Skillet - Feel Invincible, Skillet - Anchor, Skillet - Stars.

Nastopajoči na Ritmu srca 2019 in skupina Skillet

PRedstavili smo imena vseh, ki bodo z novo glasbo nastopili na letošnjem festivalu Ritem srca 2019. Dug del oddaje pa je bil tudi tokrat posvečen tuji glasbi - spoznavali smo skupino Skillet in slišali tudi pesem z novega albuma, ki bo izšel v prihodnjih mesecih.

V oddaji smo slišali: 3in30 - 33 besed, Neža in Damjan - Vse v večjo Božjo slavo, Skillet - Lions, Skillet - Feel Invincible, Skillet - Anchor, Skillet - Stars.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

A štekaš?

VEČ ...|19. 6. 2019
Kako sta se znašla Luka in Žiga v vodenju brez pomoči očetov? Vabljeni k poslušanju.

Predstavljene skladbe: Jonas Brothers – Strangers; Taylor Swift – You need to calm down; Eva Černe, Nuša Derenda, Nuška Drašček – Mladost;God only knows – for King & Country (Timbaland remix feat. Echosmith); Gaja Prestor - Najino nebo; Bruce Springsteen – Western stars; Renee Dominique feat. Jasonn Mraz - Could I love you anymore;

Kako sta se znašla Luka in Žiga v vodenju brez pomoči očetov? Vabljeni k poslušanju.

Predstavljene skladbe: Jonas Brothers – Strangers; Taylor Swift – You need to calm down; Eva Černe, Nuša Derenda, Nuška Drašček – Mladost;God only knows – for King & Country (Timbaland remix feat. Echosmith); Gaja Prestor - Najino nebo; Bruce Springsteen – Western stars; Renee Dominique feat. Jasonn Mraz - Could I love you anymore;

Žiga Bunič, Luka Sešek, Jan Gerl

mladiglasbanovosti

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 6. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|19. 6. 2019
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Alen Salihović

spravapogovor oslovenijagrobiščakočevski rogspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 6. 2019
Predstavitev knjige SHALOM - dr. Julija Bertonclja

Dr. Julij Bertoncelj, nova knjiga – potopis Shalom : mir, popolnost, blaginja : potopisna in druga razmišljanja o Izraelu.

Predstavitev knjige SHALOM - dr. Julija Bertonclja

Dr. Julij Bertoncelj, nova knjiga – potopis Shalom : mir, popolnost, blaginja : potopisna in druga razmišljanja o Izraelu.

Jože Bartolj

Julij Bertoncelj