Via positiva

VEČ ...|23. 4. 2020
Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?

Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.

Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?

Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?
Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.
VEČ ...|23. 4. 2020
Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?
Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|23. 3. 2020
Dober večer, mamica

V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.

Dober večer, mamica

V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Dober večer, mamica
V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.
VEČ ...|23. 3. 2020
Dober večer, mamica
V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Srečanja

VEČ ...|21. 1. 2020
Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema

Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema

Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

odnosidružbazdravstvosplav

Srečanja

Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema
Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.
VEČ ...|21. 1. 2020
Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema
Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

Marjana Debevec

odnosidružbazdravstvosplav

Via positiva

VEČ ...|26. 12. 2019
Priložnost reciklirane elektronske opreme

Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

Priložnost reciklirane elektronske opreme

Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Via positiva

Priložnost reciklirane elektronske opreme
Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.
VEČ ...|26. 12. 2019
Priložnost reciklirane elektronske opreme
Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|17. 11. 2019
Anica Drobnič (1898-1943)

Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.

Anica Drobnič (1898-1943)

Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.

Anica Drobnič

Slovenski mučenci 20. stoletja

Anica Drobnič (1898-1943)
Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.
VEČ ...|17. 11. 2019
Anica Drobnič (1898-1943)
Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.

Jože Bartolj

Anica Drobnič

Radijska kateheza

VEČ ...|3. 8. 2019
Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?

S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.

Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?

S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.

duhovnostodnosi

Radijska kateheza

Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?
S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.
VEČ ...|3. 8. 2019
Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?
S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.

Silvestra Sadar

duhovnostodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|5. 4. 2019
Izziv za ženske: sprejeti svojo naravno cikličnost

O tem, kako lahko ženska sprejme svoje telo in naravno cikličnost je spregovorila Agata Hren. Cikel je razporedila na 4 faze, ki jih primerja z letnimi časi.

Izziv za ženske: sprejeti svojo naravno cikličnost

O tem, kako lahko ženska sprejme svoje telo in naravno cikličnost je spregovorila Agata Hren. Cikel je razporedila na 4 faze, ki jih primerja z letnimi časi.

teloduhovnostženska

Iz Betanije

Izziv za ženske: sprejeti svojo naravno cikličnost
O tem, kako lahko ženska sprejme svoje telo in naravno cikličnost je spregovorila Agata Hren. Cikel je razporedila na 4 faze, ki jih primerja z letnimi časi.
VEČ ...|5. 4. 2019
Izziv za ženske: sprejeti svojo naravno cikličnost
O tem, kako lahko ženska sprejme svoje telo in naravno cikličnost je spregovorila Agata Hren. Cikel je razporedila na 4 faze, ki jih primerja z letnimi časi.

Blaž Lesnik

teloduhovnostženska

Iz Betanije

VEČ ...|1. 4. 2019
Duhovna priprava na porod

Duhovna dimenzija močno vpliva na doživljanje poroda. Krščanska teologija lahko veliko da ženskam, ki se pripravljajo na porod. O tem, kako poteka takšna priprava je spregovorila Agata Hren iz društva Rumenordeče.

Duhovna priprava na porod

Duhovna dimenzija močno vpliva na doživljanje poroda. Krščanska teologija lahko veliko da ženskam, ki se pripravljajo na porod. O tem, kako poteka takšna priprava je spregovorila Agata Hren iz društva Rumenordeče.

duhovnostporodteologija telesa

Iz Betanije

Duhovna priprava na porod
Duhovna dimenzija močno vpliva na doživljanje poroda. Krščanska teologija lahko veliko da ženskam, ki se pripravljajo na porod. O tem, kako poteka takšna priprava je spregovorila Agata Hren iz društva Rumenordeče.
VEČ ...|1. 4. 2019
Duhovna priprava na porod
Duhovna dimenzija močno vpliva na doživljanje poroda. Krščanska teologija lahko veliko da ženskam, ki se pripravljajo na porod. O tem, kako poteka takšna priprava je spregovorila Agata Hren iz društva Rumenordeče.

Blaž Lesnik

duhovnostporodteologija telesa

Petkov večer

VEČ ...|8. 3. 2019
Ženska v 21. stoletju

V Petkovem večeru smo ob dnevu žena razmišljali o ženski v 21. stoletju. Mateja Feltrin Novljan je pred mikrofon povabila dve kolegici: Tadejo Lapuh in Vanjo Jordanov. Kaj dela žensko lepo, kako plavati proti toku pozunanjenega sveta in kako lepo je, ko se dopolnjuje z moškim.

Ženska v 21. stoletju

V Petkovem večeru smo ob dnevu žena razmišljali o ženski v 21. stoletju. Mateja Feltrin Novljan je pred mikrofon povabila dve kolegici: Tadejo Lapuh in Vanjo Jordanov. Kaj dela žensko lepo, kako plavati proti toku pozunanjenega sveta in kako lepo je, ko se dopolnjuje z moškim.

pogovordružba

Petkov večer

Ženska v 21. stoletju
V Petkovem večeru smo ob dnevu žena razmišljali o ženski v 21. stoletju. Mateja Feltrin Novljan je pred mikrofon povabila dve kolegici: Tadejo Lapuh in Vanjo Jordanov. Kaj dela žensko lepo, kako plavati proti toku pozunanjenega sveta in kako lepo je, ko se dopolnjuje z moškim.
VEČ ...|8. 3. 2019
Ženska v 21. stoletju
V Petkovem večeru smo ob dnevu žena razmišljali o ženski v 21. stoletju. Mateja Feltrin Novljan je pred mikrofon povabila dve kolegici: Tadejo Lapuh in Vanjo Jordanov. Kaj dela žensko lepo, kako plavati proti toku pozunanjenega sveta in kako lepo je, ko se dopolnjuje z moškim.

Mateja Feltrin Novljan

pogovordružba

Naš gost

VEČ ...|5. 1. 2019
Mojca Senčar, vse bi ponovila

V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

Mojca Senčar, vse bi ponovila

V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružbazdravjebolezen

Naš gost

Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.
VEČ ...|5. 1. 2019
Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružbazdravjebolezen

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 12. 2018
Peter Kolšek in Knjiga Cankar in ženske - Dva hrvaška umetnika v Slovenj Gradcu - Koncerti Sibrass v Filharmoniji

Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske. V Galeriji Ravne, ki spada pod okrilje Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bodo ob 18. uri odprli razstavo Oblike življenja. Razstavljala bosta Josip Šurlin in Jan Tomažin, umetnika mlajše generacije, ki prinašata vpogled v sodobno hrvaško umetnost.V Slovenski filharmoniji je v teh dneh zelo pestro. V soboto zvečer bo že drugič pod umetniškim vodstvom skladateljice Nine Šenk potekal večer z naslovom Večerna serenada v sodelovanju s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Društvo SiBRASS pa vabi na zadnji koncert iz letošnjega cikla nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. V nedeljo, 23. decembra uri bosta nastopila Žan Tkalec na pozavni in Tomaž Sevšek na orglah. Koncert, ki je brezplačen, je odlična priložnost za vstop v praznične dni. Več pa umetniški vodja cikla, trobentač Franc Kosem, ki je s ciklom izjemno zadovoljen:

Peter Kolšek in Knjiga Cankar in ženske - Dva hrvaška umetnika v Slovenj Gradcu - Koncerti Sibrass v Filharmoniji

Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske. V Galeriji Ravne, ki spada pod okrilje Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bodo ob 18. uri odprli razstavo Oblike življenja. Razstavljala bosta Josip Šurlin in Jan Tomažin, umetnika mlajše generacije, ki prinašata vpogled v sodobno hrvaško umetnost.V Slovenski filharmoniji je v teh dneh zelo pestro. V soboto zvečer bo že drugič pod umetniškim vodstvom skladateljice Nine Šenk potekal večer z naslovom Večerna serenada v sodelovanju s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Društvo SiBRASS pa vabi na zadnji koncert iz letošnjega cikla nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. V nedeljo, 23. decembra uri bosta nastopila Žan Tkalec na pozavni in Tomaž Sevšek na orglah. Koncert, ki je brezplačen, je odlična priložnost za vstop v praznične dni. Več pa umetniški vodja cikla, trobentač Franc Kosem, ki je s ciklom izjemno zadovoljen:

kultura

Kulturni utrinki

Peter Kolšek in Knjiga Cankar in ženske - Dva hrvaška umetnika v Slovenj Gradcu - Koncerti Sibrass v Filharmoniji
Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske. V Galeriji Ravne, ki spada pod okrilje Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bodo ob 18. uri odprli razstavo Oblike življenja. Razstavljala bosta Josip Šurlin in Jan Tomažin, umetnika mlajše generacije, ki prinašata vpogled v sodobno hrvaško umetnost.V Slovenski filharmoniji je v teh dneh zelo pestro. V soboto zvečer bo že drugič pod umetniškim vodstvom skladateljice Nine Šenk potekal večer z naslovom Večerna serenada v sodelovanju s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Društvo SiBRASS pa vabi na zadnji koncert iz letošnjega cikla nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. V nedeljo, 23. decembra uri bosta nastopila Žan Tkalec na pozavni in Tomaž Sevšek na orglah. Koncert, ki je brezplačen, je odlična priložnost za vstop v praznične dni. Več pa umetniški vodja cikla, trobentač Franc Kosem, ki je s ciklom izjemno zadovoljen:
VEČ ...|20. 12. 2018
Peter Kolšek in Knjiga Cankar in ženske - Dva hrvaška umetnika v Slovenj Gradcu - Koncerti Sibrass v Filharmoniji
Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske. V Galeriji Ravne, ki spada pod okrilje Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bodo ob 18. uri odprli razstavo Oblike življenja. Razstavljala bosta Josip Šurlin in Jan Tomažin, umetnika mlajše generacije, ki prinašata vpogled v sodobno hrvaško umetnost.V Slovenski filharmoniji je v teh dneh zelo pestro. V soboto zvečer bo že drugič pod umetniškim vodstvom skladateljice Nine Šenk potekal večer z naslovom Večerna serenada v sodelovanju s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Društvo SiBRASS pa vabi na zadnji koncert iz letošnjega cikla nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. V nedeljo, 23. decembra uri bosta nastopila Žan Tkalec na pozavni in Tomaž Sevšek na orglah. Koncert, ki je brezplačen, je odlična priložnost za vstop v praznične dni. Več pa umetniški vodja cikla, trobentač Franc Kosem, ki je s ciklom izjemno zadovoljen:

Jože Bartolj

kultura

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 12. 2018
Pomoč Karitas ženskam v jugovzhodni Srbiji

Pomoč Karitas ženskam v jugovzhodni Srbiji

družbakmetijstvonaravainfoizobraževanje

Informativni prispevki

Pomoč Karitas ženskam v jugovzhodni Srbiji
VEČ ...|18. 12. 2018
Pomoč Karitas ženskam v jugovzhodni Srbiji

Petra Stopar

družbakmetijstvonaravainfoizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 12. 2018
V NSi za popravo krivic starejšim samskim ženskam

Državni zbor se je na decembrski redni seji med drugim lotil zakona o gospodinjskem dodatku, ki so ga predlagali v NSi. Kot nam je pojasnila strankina poslanka Iva Dimic, ta sledi odpravi krivic, storjenih v letu 2011, ko je bil sprejet zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je ukinil tako imenovano državno pokojnino.

V NSi za popravo krivic starejšim samskim ženskam

Državni zbor se je na decembrski redni seji med drugim lotil zakona o gospodinjskem dodatku, ki so ga predlagali v NSi. Kot nam je pojasnila strankina poslanka Iva Dimic, ta sledi odpravi krivic, storjenih v letu 2011, ko je bil sprejet zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je ukinil tako imenovano državno pokojnino.

infopolitikadružba

Informativni prispevki

V NSi za popravo krivic starejšim samskim ženskam
Državni zbor se je na decembrski redni seji med drugim lotil zakona o gospodinjskem dodatku, ki so ga predlagali v NSi. Kot nam je pojasnila strankina poslanka Iva Dimic, ta sledi odpravi krivic, storjenih v letu 2011, ko je bil sprejet zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je ukinil tako imenovano državno pokojnino.
VEČ ...|18. 12. 2018
V NSi za popravo krivic starejšim samskim ženskam
Državni zbor se je na decembrski redni seji med drugim lotil zakona o gospodinjskem dodatku, ki so ga predlagali v NSi. Kot nam je pojasnila strankina poslanka Iva Dimic, ta sledi odpravi krivic, storjenih v letu 2011, ko je bil sprejet zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je ukinil tako imenovano državno pokojnino.

Helena Škrlec

infopolitikadružba

Bonton

VEČ ...|10. 12. 2018
Bonton na ulici

Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.

Bonton na ulici

Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.

svetovanjepogovorbonton

Bonton

Bonton na ulici
Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.
VEČ ...|10. 12. 2018
Bonton na ulici
Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.

Marjan Bunič

svetovanjepogovorbonton

Za sožitje

VEČ ...|28. 8. 2018
O različnih vlogah, ki jih imamo v družbi in družini

Vsak človek ima v sožitju z drugimi ljudmi številne vloge. Nekatere imamo vse življenje, druge se nam menjajo iz trenutka v trenutek, pravi dr. Jože Ramovš. Smo ženska, moški, oče, mati, stric, teta, sodelavec, sopotnica, voznik, nakupovalka, sogovornik, ... in tako naprej. Kakovost sožitja je odvisna od tega, kako svoje vloge sprejemamo, opravljamo in usklajujemo. Prisluhnite pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem v oddaji Za sožitje.

O različnih vlogah, ki jih imamo v družbi in družini

Vsak človek ima v sožitju z drugimi ljudmi številne vloge. Nekatere imamo vse življenje, druge se nam menjajo iz trenutka v trenutek, pravi dr. Jože Ramovš. Smo ženska, moški, oče, mati, stric, teta, sodelavec, sopotnica, voznik, nakupovalka, sogovornik, ... in tako naprej. Kakovost sožitja je odvisna od tega, kako svoje vloge sprejemamo, opravljamo in usklajujemo. Prisluhnite pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem v oddaji Za sožitje.

družbasvetovanje

Za sožitje

O različnih vlogah, ki jih imamo v družbi in družini
Vsak človek ima v sožitju z drugimi ljudmi številne vloge. Nekatere imamo vse življenje, druge se nam menjajo iz trenutka v trenutek, pravi dr. Jože Ramovš. Smo ženska, moški, oče, mati, stric, teta, sodelavec, sopotnica, voznik, nakupovalka, sogovornik, ... in tako naprej. Kakovost sožitja je odvisna od tega, kako svoje vloge sprejemamo, opravljamo in usklajujemo. Prisluhnite pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem v oddaji Za sožitje.
VEČ ...|28. 8. 2018
O različnih vlogah, ki jih imamo v družbi in družini
Vsak človek ima v sožitju z drugimi ljudmi številne vloge. Nekatere imamo vse življenje, druge se nam menjajo iz trenutka v trenutek, pravi dr. Jože Ramovš. Smo ženska, moški, oče, mati, stric, teta, sodelavec, sopotnica, voznik, nakupovalka, sogovornik, ... in tako naprej. Kakovost sožitja je odvisna od tega, kako svoje vloge sprejemamo, opravljamo in usklajujemo. Prisluhnite pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem v oddaji Za sožitje.

Nataša Ličen

družbasvetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|22. 6. 2018
Triglav kot prvovrsten narodni simbol

Pred dnevom državnosti smo posvetili pozornost naši najslavnejši gori. Triglav je element kar dveh najpomembnejših slovenskih državnih simbolov. Letos avgusta mineva okroglih 240 let od prvega dokumentiranega pristopa nanj, v oddaji ste slišali tudi, kdo je bila prva ženska, ki je stala na njegovem vrhu, kaj prinašajo prve vpisne knjige v Aljaževem stolpu in ali je Triglav za Slovenske res sveta gora. Govorci z nedavnega simpozija v Mojstrani so: dr. Peter Mikša, Saša Mesec, dr. Marija Mojca Peternel in Janez Bizjak. O sveži uglasbitvi spremljave najstarejšega dokumentarnega filma V kraljestvu Zlatoroga pa je spregovoril skladatelj Andrej Goričar.

Triglav kot prvovrsten narodni simbol

Pred dnevom državnosti smo posvetili pozornost naši najslavnejši gori. Triglav je element kar dveh najpomembnejših slovenskih državnih simbolov. Letos avgusta mineva okroglih 240 let od prvega dokumentiranega pristopa nanj, v oddaji ste slišali tudi, kdo je bila prva ženska, ki je stala na njegovem vrhu, kaj prinašajo prve vpisne knjige v Aljaževem stolpu in ali je Triglav za Slovenske res sveta gora. Govorci z nedavnega simpozija v Mojstrani so: dr. Peter Mikša, Saša Mesec, dr. Marija Mojca Peternel in Janez Bizjak. O sveži uglasbitvi spremljave najstarejšega dokumentarnega filma V kraljestvu Zlatoroga pa je spregovoril skladatelj Andrej Goričar.

naravaspominizobraževanjeprvopristopnikiTriglav

Doživetja narave

Triglav kot prvovrsten narodni simbol
Pred dnevom državnosti smo posvetili pozornost naši najslavnejši gori. Triglav je element kar dveh najpomembnejših slovenskih državnih simbolov. Letos avgusta mineva okroglih 240 let od prvega dokumentiranega pristopa nanj, v oddaji ste slišali tudi, kdo je bila prva ženska, ki je stala na njegovem vrhu, kaj prinašajo prve vpisne knjige v Aljaževem stolpu in ali je Triglav za Slovenske res sveta gora. Govorci z nedavnega simpozija v Mojstrani so: dr. Peter Mikša, Saša Mesec, dr. Marija Mojca Peternel in Janez Bizjak. O sveži uglasbitvi spremljave najstarejšega dokumentarnega filma V kraljestvu Zlatoroga pa je spregovoril skladatelj Andrej Goričar.
VEČ ...|22. 6. 2018
Triglav kot prvovrsten narodni simbol
Pred dnevom državnosti smo posvetili pozornost naši najslavnejši gori. Triglav je element kar dveh najpomembnejših slovenskih državnih simbolov. Letos avgusta mineva okroglih 240 let od prvega dokumentiranega pristopa nanj, v oddaji ste slišali tudi, kdo je bila prva ženska, ki je stala na njegovem vrhu, kaj prinašajo prve vpisne knjige v Aljaževem stolpu in ali je Triglav za Slovenske res sveta gora. Govorci z nedavnega simpozija v Mojstrani so: dr. Peter Mikša, Saša Mesec, dr. Marija Mojca Peternel in Janez Bizjak. O sveži uglasbitvi spremljave najstarejšega dokumentarnega filma V kraljestvu Zlatoroga pa je spregovoril skladatelj Andrej Goričar.

Blaž Lesnik

naravaspominizobraževanjeprvopristopnikiTriglav

Naš gost

VEČ ...|19. 5. 2018
Prof. dr. Onja Tekavčič Grad: Pogovor rešuje, v besedi pomoč je MOČ

Vedenje ljudi, kot da smo nesmrtni, je le zaščita, je v oddaji Naš gost dejala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, družinska psihoterapevtka, supervizorka, ki je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Štirideset let je zavzeto delala z ljudmi in zanje.

Prof. dr. Onja Tekavčič Grad: Pogovor rešuje, v besedi pomoč je MOČ

Vedenje ljudi, kot da smo nesmrtni, je le zaščita, je v oddaji Naš gost dejala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, družinska psihoterapevtka, supervizorka, ki je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Štirideset let je zavzeto delala z ljudmi in zanje.

Naš gost

Prof. dr. Onja Tekavčič Grad: Pogovor rešuje, v besedi pomoč je MOČ
Vedenje ljudi, kot da smo nesmrtni, je le zaščita, je v oddaji Naš gost dejala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, družinska psihoterapevtka, supervizorka, ki je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Štirideset let je zavzeto delala z ljudmi in zanje.
VEČ ...|19. 5. 2018
Prof. dr. Onja Tekavčič Grad: Pogovor rešuje, v besedi pomoč je MOČ
Vedenje ljudi, kot da smo nesmrtni, je le zaščita, je v oddaji Naš gost dejala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, družinska psihoterapevtka, supervizorka, ki je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Štirideset let je zavzeto delala z ljudmi in zanje.

Nataša Ličen

Radijski roman

VEČ ...|26. 4. 2018
Brez otrok, 27. del

Trenutek nepazljivosti lahko spremeni tok življenja. V avtomobil Grace Seltzer se je zaletela ženska, ki je prevozila stop znak. Mama se je premikala, hčerka pa ne.

Brez otrok, 27. del

Trenutek nepazljivosti lahko spremeni tok življenja. V avtomobil Grace Seltzer se je zaletela ženska, ki je prevozila stop znak. Mama se je premikala, hčerka pa ne.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 27. del
Trenutek nepazljivosti lahko spremeni tok življenja. V avtomobil Grace Seltzer se je zaletela ženska, ki je prevozila stop znak. Mama se je premikala, hčerka pa ne.
VEČ ...|26. 4. 2018
Brez otrok, 27. del
Trenutek nepazljivosti lahko spremeni tok življenja. V avtomobil Grace Seltzer se je zaletela ženska, ki je prevozila stop znak. Mama se je premikala, hčerka pa ne.

Matjaž Merljak

literatura

Karitas

VEČ ...|25. 3. 2018
Pomoč ženskam v jugovzhodni Srbiji

Na praznik Gospodovega razglašenja smo se spomnili revnih in brezposelnih mater, žensk in deklet, ki živijo v jugovzhodni Srbiji. Lani sta namreč Slovenska Karitas in Karitas Beograjske nadškofije na tem območju začeli izvajati projekt razvojne pomoči. V drugem delu oddaje pa smo predvajali poudarke iz pridige nadškofa Stanislava Zoreta na plenumu Škofijske Karitas Ljubljana.

Pomoč ženskam v jugovzhodni Srbiji

Na praznik Gospodovega razglašenja smo se spomnili revnih in brezposelnih mater, žensk in deklet, ki živijo v jugovzhodni Srbiji. Lani sta namreč Slovenska Karitas in Karitas Beograjske nadškofije na tem območju začeli izvajati projekt razvojne pomoči. V drugem delu oddaje pa smo predvajali poudarke iz pridige nadškofa Stanislava Zoreta na plenumu Škofijske Karitas Ljubljana.

Karitas

Pomoč ženskam v jugovzhodni Srbiji
Na praznik Gospodovega razglašenja smo se spomnili revnih in brezposelnih mater, žensk in deklet, ki živijo v jugovzhodni Srbiji. Lani sta namreč Slovenska Karitas in Karitas Beograjske nadškofije na tem območju začeli izvajati projekt razvojne pomoči. V drugem delu oddaje pa smo predvajali poudarke iz pridige nadškofa Stanislava Zoreta na plenumu Škofijske Karitas Ljubljana.
VEČ ...|25. 3. 2018
Pomoč ženskam v jugovzhodni Srbiji
Na praznik Gospodovega razglašenja smo se spomnili revnih in brezposelnih mater, žensk in deklet, ki živijo v jugovzhodni Srbiji. Lani sta namreč Slovenska Karitas in Karitas Beograjske nadškofije na tem območju začeli izvajati projekt razvojne pomoči. V drugem delu oddaje pa smo predvajali poudarke iz pridige nadškofa Stanislava Zoreta na plenumu Škofijske Karitas Ljubljana.

Petra Stopar

Radijski misijon

VEČ ...|0. 0. 0
Ženska drža omogoča, da življenje raste!

V zahodni družbi večina moških in žensk doživljamo uničenost in utrujenost, zaradi manipulacije razvrednotenja odnosa moški ženska. Ženske so upravičeno večkrat jezne na moške, ker smo odpovedali na mnogih področjih. Če je ego glavni, je drugi lahko samo predmet, ki ga lahko nadzorujemo. To je negativna moška moč, ki ne zajema več iz sodelovanja in darovanja.

Ženska drža omogoča, da življenje raste!

V zahodni družbi večina moških in žensk doživljamo uničenost in utrujenost, zaradi manipulacije razvrednotenja odnosa moški ženska. Ženske so upravičeno večkrat jezne na moške, ker smo odpovedali na mnogih področjih. Če je ego glavni, je drugi lahko samo predmet, ki ga lahko nadzorujemo. To je negativna moška moč, ki ne zajema več iz sodelovanja in darovanja.

Radijski misijon

Ženska drža omogoča, da življenje raste!
V zahodni družbi večina moških in žensk doživljamo uničenost in utrujenost, zaradi manipulacije razvrednotenja odnosa moški ženska. Ženske so upravičeno večkrat jezne na moške, ker smo odpovedali na mnogih področjih. Če je ego glavni, je drugi lahko samo predmet, ki ga lahko nadzorujemo. To je negativna moška moč, ki ne zajema več iz sodelovanja in darovanja.
VEČ ...|0. 0. 0
Ženska drža omogoča, da življenje raste!
V zahodni družbi večina moških in žensk doživljamo uničenost in utrujenost, zaradi manipulacije razvrednotenja odnosa moški ženska. Ženske so upravičeno večkrat jezne na moške, ker smo odpovedali na mnogih področjih. Če je ego glavni, je drugi lahko samo predmet, ki ga lahko nadzorujemo. To je negativna moška moč, ki ne zajema več iz sodelovanja in darovanja.

p. Vili Lovše

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|15. 7. 2020
Velíki? Mali.

Tedaj je Jezus spregovoril in rekel: Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim in razodel malim.(Mt 11, 25)

Velíki? Mali.

Tedaj je Jezus spregovoril in rekel: Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim in razodel malim.(Mt 11, 25)

Gregor Čušin

duhovnost

Globine

VEČ ...|7. 7. 2020
O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostkoronavirusCerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijatrst

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 7. 2020
Turistični boni

Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.

Turistični boni

Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.

Slavi Košir, Robert Božič

kmetijstvoslovenijaturizem

Naš pogled

VEČ ...|14. 7. 2020
Kako živeti s korono?

Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.

Kako živeti s korono?

Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.

Andrej Šinko

komentardružba

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Tone Gorjup

zgodovinapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Marjan Bunič, Nataša Ličen

kulturaarhitekturarazstava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet